Višja Sodišča: Opinions issued on May 1995

May 31, 1995

Sklep nº Kp 157/95 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, May 31, 1995

V skladu z 2. odst. 340.čl. ZKP sme senat s soglasjem strank odločiti naj se izvedenčev pisni izvid in mnenje prebereta tudi v nenavzočnosti izvedenca, ne glede na to ali je bil ta povabljen na glavno obravnavo.To določilo pa je kršeno v primeru, ko je sodišče na glavni obravnavi izvedensko mnenje enostavno prebralo, ne da bi pred tem sploh povprašalo stranki ali s tem soglašata in na ta način kršilo tudi obtoženčevo pravico do obrambe, saj mu sploh ni bilo omogočeno, da v navzočnosti izveden...

Sklep nº II Cp 321/95 of Civilni oddelek, May 31, 1995

Toženca sta dala povod za tožbo s tem, da sta na zemljišču, ki je last tožnikov, postavila drvarnico. Ker sta s tem posegla v njihovo lastninsko pravico, ju tožniki niso bili dolžni pred vložitvijo tožbe opominjati, naj drvarnico odstranita. 

May 30, 1995

Sklep nº Cpg 472/95 of Gospodarski oddelek, May 30, 1995

Verodostojna listina, na podlagi katere se lahko dovoli izvršba za uveljavitev denarne terjatve, je tudi izpisek iz poslovnih knjig. Za takšen izpisek zadostuje, da je interno overjen (z žigom upnice in podpisom njene odgovorne osebe), saj je na ta način potrjena resničnost in verodostojnost listine oziroma njene vsebine. 

Sodba nº Cpg 1614/93 of Gospodarski oddelek, May 30, 1995

Obligacijskih razmerij ni mogoče urejati s sklepi organov združenja, niti ni z njimi mogoče spreminjati zakonskih določb. Sklep organa združenja ni pogodba obveznostnega prava, ampak je akt poslovanja. 

May 26, 1995

Sklep nº Cpg 627/94 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, May 26, 1995

Odvetnik lahko svojo storitev tuji osebi zaračuna v tuji tarifi samo, če se s stranko tako dogovori, ali pa jo na tako možnost vsaj opozori in se potem ta z uporabo tuje tarife, ki je za stranko lahko manj ugodna, strinja. 

May 25, 1995

Sodba nº I Cp 295/95 of Civilni oddelek, May 25, 1995

Tudi za kondikcije, nastale zaradi razveljavitve ali razdrtja dvostranskih (recipročnih) pogodb, velja pravilo o sočasni izpolnitvi. 

Sklep nº I Cp 401/95 of Civilni oddelek, May 25, 1995

Pasivno legitimiran v posestnih sporih je tudi tisti, v korist katerega je kdo drug storil motilno dejanje, če se od dejanja ni ogradil. Vendar mora biti njegova korist korelativna motilnemu dejanju. To pomeni, da se mora kazati kot originarna pridobitev posesti, kot originarna pridobitev soposesti ali kot originarna pridobitev posesti služnosti. 

Sodba nº II Cp 652/94 of Civilni oddelek, May 25, 1995

Tožničini materi, ki je ob uveljavitvi stanovanjskega zakona (19.10.1991) gradila lastno stanovanjsko hišo, bi lahko tožena stranka odklonila prodajo spornega stanovanja po členu 148/2 SZ.

May 23, 1995

Sklep nº Cpg 1401/93 of Gospodarski oddelek, May 23, 1995

Čeprav je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (v konkretnem primeru zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe), sodišče ni dolžno prekiniti postopka. Od sodišča je namreč odvisno, da odredi prekinitev, če je to primerno. Nedovoljeni pravni posel ne ustanavlja pogodbenih pravic. Če je izdelava investicijskega programa temeljila na pogodbi, katere podlaga je bila nedopustna, je pogodba nična, vendar pa ima stranka, ki je na podlagi sklenjene pogod...

May 17, 1995

Sklep nº Cpg 528/94 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, May 17, 1995

Po določilu 21 člena ZIP je verodostojna listina - menica s protestom. Če na menici ni klavzule "brez protesta", ali tej klavzuli enake izjave, taka menica ne šteje kot verodostojna listina. Za menico veljata načeli menične pisnosti in menične inkorporacije, kar pomeni, da so vse menične izjave pisne in tvorijo z menico celoto. Torej bi bil v danem primeru potreben protest, da bi upnik lahko zahteval izvršilni sklep na podlagi verodostojne listine. 

Sodba nº Kp 143/95 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, May 17, 1995

V primeru, ko je ostalo nerazjasnjeno ali je vročevalec potem, ko obdolžencu ni uspel vročiti osebne pošiljke, le temu pustil pismeno sporočilo, naj bo določenega dne v določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delavnem mestu, da pisanje sprejme, je treba to narazjasnjeno dejstvo razlagati v prid obdolžencu in izhajati iz tega, da vročitev ni bila pravilno opravljena. 

Sklep nº II Cp 1699/94 of Civilni oddelek, May 17, 1995

obnova postopka po 9. točki 421. člena ZPP je utemeljena samo: - če stranka do pravnomočnosti odločbe ni mogla zvedeti za določena dejstva in dokaze, - če bi ti dokazi lahko privedli do odločitve, ki bi bila ugodnejša za stranko, ki predlaga obnovo. 

Sodba nº Kp 124/95 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, May 17, 1995

Pri nadaljevalnem kaznivem dejanju gre za navidezni realni stek in torej zato samo za eno kaznivo dejanje, spričo česar za posamezna dejanja, ki niso dokazana, ni potrebno izrekati oprostilne sodbe, pač pa zadošča,da so razlogi o tem navedeni v obrazložitvi. 

Sodba nº I Cp 66/95 of Civilni oddelek, May 17, 1995

Kadar sodišče naloži toženi stranki, da mora izprazniti stanovanje, določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši od 60 dni in ne daljši od 90 dni. 

May 16, 1995

Sklep nº Cpg 1770/94 of Gospodarski oddelek, May 16, 1995

Če sklep o glavni razdelitvi še ni bil pravnomočen, je tožeča stranka imela pravni interes za tožbo. Zoper sklep stečajnega senata o glavni razdelitvi je namreč dovoljena pritožba. Če bi drugostopno sodišče po vloženi pritožbi sklep o glavni razdelitvi razveljavilo, bi se stečajni postopek vrnil v fazo pred narokom za glavno razdelitev. Tako bi nastopila možnost, da bi bila terjatev tožeče stranke pravnomočno ugotovljena do delitve stečajne mase (do zaključitve glavnega razdelitvenega naroka)...

May 15, 1995

Sklep nº Cpg 215/95 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, May 15, 1995

Pod določilu 11. člena ZPPSL v stečajnem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Niti v zakonu o izvršilnem postopku oz. pravdnem postopku in tudi ne v ZPPSL ni določila, da bi sodišče po uradni dolžnosti obravnavalo terjatve iz izvršilnega predloga oz. tožbe. Prav nasprotno - tekoči izvršilni in pravdni postopek se prekineta (vložen izvr. predlog zavrže), upniku pa je prepuščeno, da se odloči, ali bo uveljavljal terjatev v stečajnem postopku - to pa stori s pravočasno prijavo...

May 12, 1995

Sklep nº Cpg 217/95 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, May 12, 1995

Po določilu 199. člena ZPP sta lahko glavni dolžnik in porok tožena z isto tožbo, po 201. členu pa veljajo za eno stranko le enotni sosporniki - kar pa glavni dolžnik in porok nista - in za enotne sospornike velja določba 202. člena ZPP o računanju rokov za določena pravdna dejanja. 

Sklep nº Cp 1209/94 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, May 12, 1995

Ni subjektivna sprememba tožbe poprava naziva tožene stranke iz države SFRJ na Republiko Slovenijo v sporih, začetih pred osamosvojitvijo Republike Slovenije. Republika Slovenija je odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je povzročil vojak pod poveljstvom tedanje JLA na območju Slovenije, pred njeno osamosvojitvijo, slovenskemu državljanu, ne glede na kraj škodnega dogodka. 

May 10, 1995

Sodba nº in sklep II Cp 871/94 of Civilni oddelek, May 10, 1995

Če je vlečno vozilo zavarovano pri eni, priklopno vozilo pa pri drugi zavarovalnici, je njuna odgovornost solidarna. Za sokrivdo oškodovanca je treba ugotoviti vse elemente odškodninske obveznosti. 

Sodba nº II Cp 1253/94 of Civilni oddelek, May 10, 1995

Z zahtevo oškodovanke po plačilu odškodnine v kazenskem postopku je zastaranje pretrgano. Tudi če bi šlo za silobran, je poškodba taka, da bi šlo za prekoračen silobran. Zaskrbljenost za izid zdravljenja še ni zadostna podlaga za določitev odškodnine za strah. 

Sodba nº in sklep II Cp 1831/94 of Civilni oddelek, May 10, 1995

Za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve (pri čemer velja opozoriti, da je izraz razveza tu uporabljen nenatančno, je v nasprotju s terminologijo citiranih členov, ne pa tudi njihovih naslovov, zaradi česar je smotrneje govoriti samo o razdrtju), morajo biti izpolnjeni pogoji: a) da gre za dvostransko vzajemno odplačno pogodbo, b) da obveznosti iz pogodbe ena stranka ni izpolnila, c) da je le-to mogoče pripisati krivdi stranke, ki ni izpolnila, č) da je druga stranka izpolnila svoj del obveznos...

Sklep nº I Cp 544/95 of Civilni oddelek, May 10, 1995

Za odločanje o zahtevku za vrnitev socialnovarstvenih dajatev (40. člen Zakona o socialnem varstvu - Uradni list RS št. 54/92) je stvarno pristojno socialno sodišče. 

Sklep nº I Cp 10/95 of Civilni oddelek, May 10, 1995

Namen Zakona o denacionalizaciji je poprava krivic, s tem, da se nove krivice ne smejo delati. Silo je treba ugotoviti glede konkretnega pravnega posla in glede konkretnih oseb. 

May 09, 1995

Sklep nº Cpg 439/95 of Gospodarski oddelek, May 09, 1995

Obveznost izročiti akceptni nalog je kavzalna obveznost. Plačilo katere obveznosti se z izročitvijo akceptnega naloga zavaruje, je stvar dogovora. To pomeni, da ni ovire, da se ne bi moglo zavarovati tudi plačilo neke tuje obveznosti. Vendar pa se lahko v zavarovanje izročeni bianco akceptni nalog izpolni samo v skladu z dogovorom. Akceptni nalog je namenjen za zavarovanje plačila točno določene obveznosti (in ni vrednostni papir). Zato ga upnik samega zase ne more prenesti na drugega. Ker je...

May 04, 1995

Sodba nº II Cp 101/95 of Civilni oddelek, May 04, 1995

Za oceno, ali je vozilo s hrvaško registracijo s tujo registracijo, je odločilen čas škodnega dogodka. Ker se je ta pripetil 11.5.1991, torej pred osamosvojitvijo (t.j. pred 25.6.1991), vozila s hrvaško registracijo ni mogoče šteti za tuje vozilo. 

Sklep nº II Cp 44/95 of Civilni oddelek, May 04, 1995

Ker sodna poravnava ni sodna odločba, je ni mogoče izpodbijati s pritožbo. 

Sklep nº I Cp 1054/94 of Civilni oddelek, May 04, 1995

Sodišče mora ugotoviti pomen in pravno naravo podpisa matere na štipendijski pogodbi mladoletnega sina. 

Sklep nº II Cp 505/95 of Civilni oddelek, May 04, 1995

V pritožbi ni mogoče več uspešno uveljavljati, da vrednost spornega predmeta ni pravilna. 

Sklep nº II Cp 2167/94 of Civilni oddelek, May 04, 1995

Če je med nepravdnima strankama tako spor o predmetu delitve kot o obsegu deležev, ni mogoče napotiti udeležencev na pravdo le glede deleža, ampak mora biti napotitev bodisi skupna tako glede obsega kot glede deležev, bodisi le glede deležev, potem ko je jasen obseg. Sklep o napotitvi na pravdo veže udeležence le glede vprašanja, kdo je tisti, ki mora tožiti, ne pa, kako velik delež v pravdi lahko uveljavlja. 

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners