Višja Sodišča: Opinions issued on January 1998

January 29, 1998

Sklep nº I Cpg 1237/97 of Gospodarski oddelek, January 29, 1998

Nepristojno v smislu določbe 7. odstavka 113. člena ZPP je samo tisto sodišče, ki na nobeni podlagi ne bi moglo biti pristojno za odločanje v določeni zadevi. Zato je tožba (na izpodbijanje pravnih dejanj zoper stečajnega dolžnika), ki je bila vložena v predpisanem prekluzivnem roku pri krajevno nepristojnem sodišču, k izključno krajevno pristojnemu sodišču pa je prispela po izteku roka za njeno vložitev, vložena pravočasno. 

Sodba nº Cpg 250/96 of Gospodarski oddelek, January 29, 1998

Če stečajni dolžnik najemniku poslovnih prostorov odpove najem, velja 30-dnevni in ne najmanj enoletni odpovedni rok. 

January 28, 1998

Sodba nº Kp 1097/97 of Kazenski oddelek, January 28, 1998

Ravnanje obdolženca, ki je 15letno oškodovanko kljub njenemu upiranju objemal in poljubljal, pomeni napad in poseg v oškodovankino telesno in duševno integriteto. > 

Sklep nº I Cp 27/98 of Civilni oddelek, January 28, 1998

Napačna je materialnopravna ocena prvostopnega sodišča, da naj bi imeli pravdni stranki na spornem zemljišču soposest. Ob prvostopnih ugotovitvah, da sta tožnika več let kosila in tudi drugače urejala sporni del zemljšča, ki leži ob njuni hiši, toženec soposeti ni mogel pridobiti, tudi če se upošteva, da je travo pred tem nekajkrat pokosil.

Sklep nº I Cp 10/98 of Civilni oddelek, January 28, 1998

Določba 2. in 3. odst. 272. čl. ZIP se nanaša na čas in podaljšanje časa, za katerega je bila izdana začasna odredba. Rok za vložitev tožbe, ki ga sodišču naloži po 1. odst. 272. čl. ZIP, je instrukcijski. 

January 26, 1998

Sodba nº I Cpg 612/98 of Gospodarski oddelek, January 26, 1998

Delničar ni upravičen do sorazmernega dela razdelitvene mase, ampak le do ustrezne udeležbe na njenem preostanku. Delničar ima namreč do dneva začetka stečajnega postopka samo pravico do dividende, nima pa v okviru svojih korporacijskih pravic obligacijskih ali stvarnih pravic, katerih sodno varstvo (do njihovega poplačila) bi lahko uveljavljal v stečajnem postopku. Delničar je ob stečaju delniške družbe upravičen le do njenega preostalega premoženja, in sicer v skladu z razmerjem števila nje...

January 22, 1998

Sodba nº I Cpg 1185/97 of Gospodarski oddelek, January 22, 1998

Če je upnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začete stečaja dobil od dolžnika vrnjeno posojilo, ki še ni zapadlo, in to z asignacijo, mora v pravdi za izpodbijanje tega pravnega dejanja konkretno dokazati, kaj je storil za to, da bi se prepričal, kakšno j bilo takrat dolžnikovo ekonomsko-finančno stanje, saj je dokazno breme za izpodbijanje domneve, da je vedel ali bi moral vedeti, da je to stanje slabo, na njegovi strani. 

Sodba nº I Cpg 160/97 of Gospodarski oddelek, January 22, 1998

Neutemeljeno je uveljavljanje pravice do ločenega poplačila terjatve, če v stečajnem postopku ni ugotovljena sama terjatev na katero se le-ta nanaša. 

Sklep nº Cpg 1251/96 of Gospodarski oddelek, January 22, 1998

Kadar toženec v pravdi ugovarja v pobot vtoževani terjatvi, mora izrek sodbe vsebovati tudi odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot ugovarjane terjatve. Če izrek sodbe ne vsebuje odločitve o obstoju ali neobstoju v pobot ugovarjane terjatve, v obrazložitvi sodbe pa so o tem razlogi, gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. 

Sklep nº Cp 569/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 22, 1998

Kadar je sporen obseg zapuščine, mora zapuščinsko sodišče obravnavo prekiniti in stranko s šibkejšo pravico napotiti na pot civilne pravde. Pravica, ki temelji na zmoti pogodbenih strank ob zapisu pogodbe, je manj verjetna kot pravica, ki izhaja iz zakona. 

Sklep nº Cp 370/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 22, 1998

Skupno premoženje se lahko pravilno in pravično razdeli le, kadar se sočasno odloča o celotnem skupnem premoženju. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot, ki tvorijo skupno premoženje bivših zakoncev, bi namreč lahko, zaradi morebitnega različnega prispevka k nastajanju posameznega segmenta skupnega premoženja, imelo za posledico dodelitev posameznih stvari, ki ne bi bila v skladu s potrebami udeležencev, njihovimi upravičenimi interesi in nameni posameznih stvari. 

Sodba nº II Cp 9/98 of Civilni oddelek, January 22, 1998

Pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na prvi stopnji ni bilo zadosti upoštevano, da bo oškodovanka, stara 22 let, praktično vse svoje aktivno življenje omejena pri vsakodnevnih aktivnostih, pri čemer je za ples in rekreativne dejavnosti celo za vselej prikrajšana, morala pa je tudi spremeniti poklic ter se odpovedati izbranemu poklicu slaščičarke.

January 21, 1998

Sklep nº Cpg 671/97 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, January 21, 1998

Subjektivni razlogi, ki jih je zakrivila stranka, ne morejo biti opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. To velja tako za napake administracije stranke, kakor tudi za napake v poslovanju odvetniške pisarne. Zato je napako tožnice oziroma njenega odvetnika, ki ni zagotovil zastopanja na vseh narokih, ki so bili praktično ob istem času razpisani, šteti kot subjektivno napako na strani tožnice. 

Sklep nº Cpg 208/97 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, January 21, 1998

Tekoči pravdni postopek zoper pravno osebo, zoper katero je začet stečajni postopek je prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP že po samem zakonu. Tožnik - upnik mora kljub vloženi tožbi prijaviti svojo terjatev v stečaju, kjer jo lahko stečajni upravitelj prizna, ali prereka. Samo v slednjem primeru bo tožnik predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Dejansko pa je pravdni postopek prekinjen tudi iz razloga, ker je z začetkom stečaja prenehala pravica zastopanja zakonitim in statu...

Sodba nº Cpg 778/97 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, January 21, 1998

Med strankama ni bil sporen pravni temelj - v pobot ugovarjanih terjatev tožene stranke, temveč le njihova višina, tista višina, ki je tožnica ni priznala in soglašala s pobotom. V taki procesni situaciji bi tožena stranka morala dokazati obstoj v pobot uveljavljenih terjatev že v postopku pred sodiščem prve stopnje - določilo 496.a člena ZPP. 

Sodba nº Cpg 739/97 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, January 21, 1998

Večstransko pobotanje je lahko eden od načinov izpolnitve obveznosti, v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih, vendar kaže na to, da dolžnik ne more poravnati dolga na način, kot se v poslovnih odnosih običajno plačujejo dolgovi - s prenosom iz dolžnikovega na upnikov bančni račun. Namen zakonodajalca je, da so vsi upniki (torej tisti, zaradi katerih dajatev ali storitev je bilo dolžnikovo premoženje povečano) iz časa, ko je bil dolžnik neplačevit (insolventen) v izenačenem položaju - to...

Sklep nº Cp 953/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 21, 1998

Dolžnik ima pravni interes za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe kljub temu, da je bila izvršba že realizirana. Meritorna odločitev o taki pritožbi je pomembna zaradi nastanka eventualne škode ob eventualno nepravilno zavrnjenem predlogu za odlog izvršbe. To še posebej velja, če je dolžnik izpodbijal izvršilni naslov z izrednim pravnim sredstvom (npr. z obnovo). 

Sklep nº I Kp 1161/97 of Kazenski oddelek, January 21, 1998

V ravnanju obdolženca, ki je v tujem gozdu posekal drevo in si ga zatem prilastil, so podani znaki kaznivega dejanja tatvine. Obogatitveni namen storilca ni zakoniti znak kaznivega dejanja tatvine. 

Sklep nº I Kp 975/97 of Kazenski oddelek, January 21, 1998

Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po prvem odstavku 253. člena KZ je po svoji vsebini posebna oblika goljufije (čekovna goljufija) in bo kaznivo dejanje podano le takrat, ko storilec, ki izda ček brez kritja, ravna z namenom, da sebi ali drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Tak namen storilca (pridobiti sebi ali drugemu protipravno premoženjsko korist) pa je izkazan le, če je dokazano, da je storilec že ob izdaji čeka bil odločen, da denarja, ki ga je z izdajo čekov pridobil n...

Sklep nº III Cp 44/98 of Civilni oddelek, January 21, 1998

Napačna je materialnopravna ocena prvostopnega sodišča, da naj bi imeli pravdni stranki na spornem zemljišču soposest. Ob prvostopnih ugotovitvah, da sta tožnika več let kosila in tudi drugače urejala sporni del zemljišča, ki leži ob njuni hiši, toženec soposeti ni mogel pridobiti, tudi če se upošteva, da je travo pred tem nekajkrat pokosil.

Sklep nº I Cp 45/98 of Civilni oddelek, January 21, 1998

Premoženjski spori med zakonci o skupnem premoženju so spori iz družinskih razmerij, za sojenje v katerih so pristojna okrožna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta. 

January 20, 1998

Sodba nº I Cpg 547/97 of Gospodarski oddelek, January 20, 1998

Po presoji pritožbenega sodišča sodijo opravila, ki jih opisuje tožeča stranka, v fazo zbiranja podatkov zaradi morebitne sklenitve pogodbe, tedaj v fazo priprav za sklenitev pogodbe. Pritožbeno sodišče šteje uveljavljane stroške za stroške tožeče stranke in ne morebiti za skupne stroške obeh strank. ZOR v 4. odst. 30. čl. določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške v zvezi s pripravami na sklenitev pogodbe, če ni drugačnega dogovora. Takšnega dogovora tožeča stranka v konkretnem primeru ne z...

Sodba nº Cpg 1346/95 of Gospodarski oddelek, January 20, 1998

Ni zmotno, da je sodišče zamudne obresti namesto "po obrestni meri, kot jo banke plačujejo oz. s pogodbo določajo za tako ali podobno vrsto posla" (v konkretnem primeru po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne hranilne vloge v USD, vezane nad eno leto), prisodilo po obrestni meri, kot se plačuje za devizne vloge v USD na vpogled. Takšna odločitev je namreč v mejah postavljenega zahtevka, saj je splošno znano, da je depozitna obrestna mera (zaradi nemožnosti razpolaganja z vezanimi s...

Sklep nº Cp 20/98 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 20, 1998

Zahtevek na izključitev toženca iz družbe ni premoženjsko pravni zahtevek. Ni ga mogoče zavarovati s prepovedjo prodaje družbinega premoženja, ker brez prepovedi prodaje družbinega premoženja ne bi bila otežena ali onemogočena izključitev toženca iz družbe. 

Sklep nº Cpg 1550/96 of Gospodarski oddelek, January 20, 1998

V pravdah na podlagi napotitve iz 1. in 3. odst. 144. čl. ZPPSL se o pravdnih stroških odloča po določbah ZPP o stroških postopka.

January 16, 1998

Sklep nº Cpg 694/97 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, January 16, 1998

Po določilu III. odstavka 353. člena ZPP je dovoljeno izpodbijati sodbo na podlagi pripoznave le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. 

Sodba nº Cpg 6/98 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, January 16, 1998

Ni mogoče uspešno izpodbijati tistih pravnih dejanj dolžnika, zaradi katerih je ugasnila pravna podlaga ločitvene pravice, saj bi v nasprotnem primeru tak upnik dobil v stečaju 100%-no poplačilo in torej stečajna masa ne bi bila nič manjša. 

January 15, 1998

Sodba nº I Cpg 866/97 of Gospodarski oddelek, January 15, 1998

Revizijska odločba v podjetju, ki se je pred njeno izdajo lastninsko preoblikovalo z vpisom v sodni register po 2. odst. 20. člena ZPPSL, ni izvršljiva, zato je nična. 

Sodba nº I Cpg 920/97 of Gospodarski oddelek, January 15, 1998

Družbeni pravobranilec mora v tožbi tako kot vsak drug tožnik navesti dejstva in predlagati dokaze za utemeljenost tožbenega zahtevka. Sklicevanje na revizijsko poročilo kot javno listino ga ne odvezuje dolžnosti navajati pravno pomembna dejstva, saj je le dokaz o njihovem obstoju; pri tem pa sam obstoj oškodovanja družbene lastnine (v določeni višini) ni dejstvo (ki bi bilo dokazano z revizijskim poročilom), ker predstavlja dejanske in pravne zaključke, ki jih mora napraviti sodišče. V pravd...

Sklep nº III Cpg 72/97 of Gospodarski oddelek, January 15, 1998

V primeru, ko je bil postopek prisilne poravnave začet pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPPSL (Ur.l. RS 39/97) in ko je tudi rok za vložitev načrta finančne reorganizacije iz 1. odst. 46. čl. ZPPSL iztekel pred 1.1.1997 (ne glede na to, kdaj je iztekel eventuelni rok za popravo in dopolnitev že vloženega načrta) se mora postopek prisilne poravnave nadaljevati in končati po določbah ZPPSL, ki so veljale pred uveljavitvijo prej citiranih sprememb in dopolnitev ZPPSL. ...

Sodba nº Cp 699/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 15, 1998

Le občasno obiskovanje dediča in občasne pozornosti materialno preskrbljeni in dobro oskrbovani ter negovani zapustnici ne pomeni opustitve dolžnega preživljanja in nudenja pomoči po čl. 126 tč. 4 ZD in posledično dedne nevrednosti dediča. 

Sodba nº Cp 652/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 15, 1998

Zmanjšana gibljivost desnega zapestja, ki ovira pri skoraj vseh fizičnih aktivnostih delavca, ki preživlja sebe in družino s fizičnim delom, je poudarjeno upoštevna okoliščina pri odmerjanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. 

Sklep nº Cp 742/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 15, 1998

Če sodišče vroči pisanje direktno stranki, kljub temu, da ima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, je vročitev nepravilna. V takem primeru ne more nastopiti mirovanje postopka, če ne pristopita stranka ali njen zakoniti zastopnik, oz. pooblaščenec. Ker mirovanje ni nastopilo, se tudi postopek ne more ustaviti. 

January 14, 1998

Sodba nº Cp 918/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 14, 1998

Če je eden od zakoncev nosilec obrtne dejavnosti, drugi pa skrbi za družino, da se lahko nosilec bolj posveča pridobivanju dohodka, je ustvarjen dohodek skupno premoženje.

Sklep nº Cp 776/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 14, 1998

Sodišče ni vezano na pravno oceno postavljenega zahtevka, ampak le na dejansko podlago v tožbi. Sodišče mora ugotoviti, ali je postavljeni konkretni zahtevek (npr. 278.295) SIT utemeljen po kateremkoli materialnem predpisu, ne glede na predpis, ki je naveden v tožbi (npr. zamudne obresti, čeprav gre za odškodnino). 

Sklep nº I Kp 1224/97 of Kazenski oddelek, January 14, 1998

Območje sodnega okraja okrajnega sodišča je območje občine, določeno Zakonom o o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin. 

Sodba nº Kp 873/97 of Kazenski oddelek, January 14, 1998

Storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa (storjenega pred 1.1.1995) sme sodišče ob izreku sodbe (po 1.1.1995) izreči stransko kazen po 39. členu KZ (prepoved vožnje motornega vozila) le ob presoji tudi nevarnosti voznika za druge udeležence v prometu (varnostni ukrep po 68. členu KZ SFRJ) 

Sklep nº I Kp 1215/97 of Kazenski oddelek, January 14, 1998

Sodišče ob preizkusu pravočasno vložene zasebne tožbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, ne zavrže, temveč pošlje vlogo kot ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu. 

Sodba nº I Kp 1041/97 of Kazenski oddelek, January 14, 1998

Vrsta in spol uplenjene divjadi ni znak kaznivega dejanja nezakonitega lova: ugotovitev vrste in spola je pomembna le pri odločanju o odškodninskem zahtevku za uplenjeno divjad. 

January 13, 1998

Sodba nº Cpg 453/95 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, January 13, 1998

Samo pridobitev stvari v posest na zakonit način nudi upniku pridržno pravico - 287. člen ZOR. 

Sklep nº II Cpg 2/98 of Gospodarski oddelek, January 13, 1998

S sklepom o izvršbi je bilo ugodeno predlogu upnika, da se zaradi izterjave 2.849.184,00 SIT opravi rubež očitno tudi na vozilu, glede katerega upnik predlaga kot zavarovanje prepoved razpolaganja. Posledica rubeža je pridobitev zastavne pravice (78. čl. ZIP), dolžniku pa je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi (77. čl. ZIP). V konkretnem primeru je tako že v teku postopek, ki nudi upniku učinkovitejše pravno varstvo od predlaganega (prim. 2. odst. 266. čl. ZIP). Zato je po presoji ...

Sklep nº Cp 1436/97 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 13, 1998

Stanovanjska pravica po ZSR ima kot pridobljena pravica posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po SZ in se tovrstna ureditev uporablja vse do sklenitve najemne pogodbe. Če pa do sklenitve v zakonsko določenem roku ne pride, je treba vselej natančno raziskati, na čigavi strani tičijo vzroki, zaradi katerih do sklenitve najemne pogodbe ni prišlo. 

January 12, 1998

Sklep nº I Cpg 1199/97 of Gospodarski oddelek, January 12, 1998

Dokazni predlog kot procesno dejanje stranke je mogoče preklicati. Vendar pa mora biti njegov preklic izrečen in se ne more presumirati (npr. s tem, da stranka ni odgovorila na poziv sodišča, ali vztraja pri predlaganem dokazu z zaslišanjem priče). Predlagani dokaz je mogoče zavrniti kot nepomemben za odločbo (ker se ne nanaša na odločilno dejstvo), ne pa kot neprimeren. V postopku namreč velja načelo proste presoje dokazov, po katerem se smejo zatrjevana dejstva dokazovati z vsemi dokaznimi ...

January 08, 1998

Sklep nº Cp 1084/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 08, 1998

Ugovor po izteku roka mora vsebovati razloge, zaradi katerih se po izteku roka po čl. 51 ZIP lahko vloži. Neobrazložen ugovor, vložen po izteku roka iz čl. 8 ZIP se kot prepozen zavrže. 

Sklep nº Cp 1019/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 08, 1998

Za odločanje o zahtevku na plačilo za izvršeno delo, ki ga je tožnik opravil na podlagi pogodbe, sklenjene s tožencem, pri katerem ni bil v delovnem razmerju, je pristojno redno sodišče, ker spor izhaja iz civilnopravnega razmerja. 

Sodba nº Cp 905/97 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 08, 1998

Najemna pogodba, ki jo je sklenil najemnik z denacionalizacijskim zavezancem, v celoti velja tudi nasproti denacionalizacijskemu upravičencu kot novemu lastniku stanovanja. Zato ima najemnik veljaven pravni naslov, čeprav ne podpiše nove pogodbe.

January 07, 1998

Sodba nº I Kp 824/97 of Kazenski oddelek, January 07, 1998

Obdolženec, ki je bil izvenzakonski partner oškodovankine matere, je oškodovanko (10 letnega otroka) med njenim spanjem božal po stegnih in spolovilu, ji segel z roko za spodnje hlače ter je vtaknil prst v nožnico, zaradi česar se je oškodovanka zbudila. Obdolženčeva zloraba položaja se kaže v tem, da je izkoristil svoj položaj nad otrokom, kar je bil vzrok, da je oškodovanka dejanja obtoženca trpela. 

Sodba nº I Kp 983/97 of Kazenski oddelek, January 07, 1998

Podana je kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca, ki mu sodišče v izrečeno kazen ni vštelo časa odvzema prostosti. 

Sklep nº III Cp 1031/97 of Civilni oddelek, January 07, 1998

Dolžnik v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi lahko kljub preteku ugovornega roka še vedno uveljavlja ugovor po 51. čl. ZIP, čeprav tega ni storil v ugovoru in je tak ugovor šteti kot dopustno novoto v smislu 352. čl. ZPP v zv. s čl. 14 ZIP. V pritožbi lahko dolžnik tudi še vedno oporeka, čeprav tega ni storil v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da je sodišče odločalo preko zahtevka in mora sodišče druge stopnje to upoštevati glede na 3. odst. 365. čl. ZPP v zv. s čl. ...

January 06, 1998

Sklep nº Cp 1363/97 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 06, 1998

Tožniki imajo v tej zadevi možnost vložiti za obravnavano motenje izvršbo po členu 228/I ZIP v rokih iz drugega odstavka istega člena ZIP v zvezi z desetletnim zastaralnim rokom iz prvega odstavka 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Te možnosti pa nima tretjetožnica E. P., saj v navedenem izvršilnem naslovu (sklep na podlagi pripoznave opr.št. P 869/94) ne nastopa kot tožeča stranka, kar je prvo sodišče očitno spregledalo. 

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners