Višja Sodišča: Opinions issued on September 1999

September 29, 1999

Sodba nº in sklep II Cp 1543/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Odmera odškodnine za telesne bolečine, strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (udarnina vratne hrbtenice, udarnine in odrgnine po glavi ter udarnina desne rame). 

Sodba nº I Kp 351/99 of Kazenski oddelek, September 29, 1999

Ker pritožbeni razlogi niso podani in sodba tudi nima kršitev zakona, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. 

Sodba nº I Kp 830/99 of Kazenski oddelek, September 29, 1999

Tudi tisti, ki uživa mamilo, katerega mu je dal v uživanje nekdo drug, pa da mamilo naprej tretjemu, da ga uživa, stori kaznivo dejanje omogočanje uživanja mamil. 

Sodba nº in sklep I Cp 23/98 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Ker tožeča stranka priznava, da sta s pogodbo stranki vračunali že pogodbene posojilne obresti, tožena stranka pa trdi, da so te previsoke in oderuške, je v tem delu ostalo dejansko stanje nezadostno ugotovljeno. Če gre za pogodbene obresti po 1. odst. 329. čl. ZOR, ne morejo presegati višje obrestne mere, kot jo določa zakon, v primeru kapitaliziranih obresti pa tožeča stranka ne more še zahtevati zakonite zamudne obresti po 277. čl. ZOR. 

Sklep nº II Cp 853/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

V postopku vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o dedovanju je brezpredmetno in s tem neutemeljeno dedičevo vsebinsko nasprotovanje sklepu o dedovanju. 

Sklep nº III Cp 1633/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Zadostuje, da upnik predlogu za izvršbo priloži pismeni sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti. Ni potrebno, da se v predlogu še posebej sklicuje nanj. 

Sklep nº I Cp 1128/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Laična pritožba zoper sklep okrajnega sodišča, poslana v okviru pritožbenega roka višjemu oz. okrožnemu sodišču, je pravočasna, čeprav je na okrajno sodišče prispela po izteku pritožbenega roka. 

Sklep nº I Cp 41/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Pravni posel, ki ga sklene omejeno pravno sposobna oseba ni ničen ampak je izpodbojen.

September 28, 1999

Sklep nº IV Cpg 38/99 of Gospodarski oddelek, September 28, 1999

Kupec poslovnega deleža v d.o.o. ima pravni interes, da je kot družbenik vpisan v sodni register, zato lahko kot udeleženec postopka vpisa vloži predlog za vpis spremembe družbenika. Vložitev tožbe na razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo je ovira za odločanje o predlogu za vpis spremembe družbenika. Kadar je to vprašanje med udeleženci postopka vpisa sporno, registrsko sodišče prekine postopek do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku na razve...

Sklep nº IV Cpg 31/99 of Gospodarski oddelek, September 28, 1999

Če teče o vprašanju veljavnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža, na podlagi katere je predlagan vpis spremembe družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, pravda, to vprašanje pa je med predlagateljem vpisa spremembe in subjektom vpisa sporno, registrsko sodišče postopek vpisa spremembe prekine. 

Sklep nº IV Cpg 30/99 of Gospodarski oddelek, September 28, 1999

Če predlagatelj po odredbi registrskega sodišča pravočasno spremeni i dopolni predlog za vpis v sodni register, njegovo zavrženje praviloma ni mogoče. V sklepu o zavrženju morajo biti konkretni razlogi o tem, zakaj je bil predlog zavržen. 

Sklep nº IV Cpg 36/99 of Gospodarski oddelek, September 28, 1999

Registrsko sodišče mora oceniti, ali je konkretno dejstvo, o katerem teče spor, tudi predhodno vprašanje. 

September 23, 1999

Sodba nº I Cpg 539/98 of Gospodarski oddelek, September 23, 1999

Če tožena stranka ob izjavi o pripoznavi tožbenega zahtevka ni bila dovolj skrbna, ne more uspeti s trditvijo, da je bila pripoznava dana v zmoti. 

Sodba nº I Cpg 551/98 of Gospodarski oddelek, September 23, 1999

V sporu majhne vrednosti ni mogoče uspešno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. 

Sklep nº I Cpg 493/98 of Gospodarski oddelek, September 23, 1999

V pobot je dopustno uveljavljati tudi zastarano terjatev, če v trenutku, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni bila zastarana. Če tožena stranka v pravdi uveljavlja v pobot svojo terjatev, mora izrek sodbe vsebovati odločbo o obstoju ali neobstoju te terjatve. Dejstev, ki so med strankama nesporna, se ne dokazuje. 

Sodba nº I Cpg 576/98 of Gospodarski oddelek, September 23, 1999

Tožena stranka ni dokazala, da je prišlo do razveze pogodbe zaradi neizpolnitve v roku, ki naj bi bil bistvena sestavina pogodbe, zato je dolžna plačati s pogodbo dogovorjeno ceno. 

Sodba nº I Cpg 505/98 of Gospodarski oddelek, September 23, 1999

Če dejstva, ki jih je o nastanku škode zatrjevala tožeča stranka, niso dokazana, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ne more biti utemeljen. Pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ne upošteva novih dejstev, navedenih v pritožbi, če pritožnik ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave. 

Sklep nº Cpg 317/98 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, September 23, 1999

Upnik je v predlogu za izvršbo kapitaliziral zamudne obresti od neplačane fakture za čas od njene zapadlosti do vložitve predloga, jih prištel h glavnici in nato terjal zakonite zamudne obresti od vloženega predloga naprej, medtem pa je v sklepu o izvršbi priznana glavnica iz fakture z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje in odmerjeni izvršilni stroški. Vsebinske razlike med predlogom in izdanim sklepom o izvršbi ni, kajti po računalniškem obračunu zamudnih obresti (po konformni ...

Sodba nº Cpg 302/98 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, September 23, 1999

Izdatek za drugega, kar je predmet tega spora, ki ga je tožnica opravila za toženca, predstavlja po pravnem pravilu člena 218 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR nujno gestijo in hkrati tudi verzijski zahtevek. Za zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve je sodna praksa že v preteklosti in ni razloga, da bi ta primer obravnavali drugače, presojala po splošnem zastaralnem (petletnem) roku. Ne gre namreč za terjatve iz pogodbe po prometu blaga in storitev, terjatve iz teh poslov zastarajo...

Sklep nº Cpg 320/98 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, September 23, 1999

Trije predlogi poslani izvršilnemu sodišču povsem zadostujejo potrebam izdaje sklepa o izvršbi iz določbe člena 107 ZPP. Upniku ni potrebno pošiljati izvoda predloga, za njegove potrebe zadostuje le fotokopija prve strani predloga ali se podatki o strankah vnesejo v računalniški izpis sklepa o izvršbi. 

September 22, 1999

Sodba nº Kp 153/99 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, September 22, 1999

V primeru, ko storilec vzame neznancu nahrbtnik s celotno vsebino, ni mogoče trditi, da je vedel, kaj je v njem in da mu je tedaj šlo za to, da si prilasti stvar le majhne vrednosti. Glede na to, da subjektivni element takoimenovanega kaznivega dejanja "majhne tatvine" tedaj ni podan, je sprejeta kvalifikacija dejanja po 1. in ne po 2. odst. 211. člena KZ pravilna, ne glede na to, da upoštevaje čas storitve kaznivega dejanja, vrednost ukradene stvari ni presegla mejnega zneska, odločilnega za...

Sodba nº Kp 135/99 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, September 22, 1999

Neregistriran osebni avtomobil ne predstavlja opuščene premične stvari v smislu 1. odst. 32. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Lastništvo osebnega avtomobila se namreč izkazuje s kupno pogodbo za vozilo, medtem ko je registracija namenjena le pridobitvi pravice do uporabe tega vozila v cestnem prometu. Da za opuščeno stvar ni šlo, pa je moč trditi tudi na podlagi gotove okoliščine, da je bilo vozilo parkirano v neposredni bližini oškodovančeve hiše oziroma na skupnem dvori...

Sklep nº I Cp 115/98 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Ker je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj užival zgornji del meje, je pravilno določilo mejo po zadnji mirni posesti. V delu, v katerem ni moglo ugotoviti drugega izhodišča, pa je pravilno odločilo po pravični oceni. 

Sodba nº I Kp 975/99 of Kazenski oddelek, September 22, 1999

V postopku za preklic pogojne obsodbe je sodišče dolžno ugotoviti razloge, zaradi katerih pogojno obsojeni naložene obveznosti ni izpolnil. Če ugotovi, da na strani obsojenca za neizpolnitev posebnega pogoja ni upravičenega razloga, je dolžno pogojno obsodbo preklicati. 

Sodba nº I Kp 1045/99 of Kazenski oddelek, September 22, 1999

Z izrečenimi besedami (nemška kurba, nemška svinja, prasica), navedenimi v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje je obdolženec podal negativno vrednostno sodbo o zasebni tožilki ter jo s tem razžalil. 

Sklep nº I Kp 1000/99 of Kazenski oddelek, September 22, 1999

Ker je med procesnimi dejanji v tej kazenski zadevi preteklo več kot dve leti, kazenski pregon zoper obdolžence zaradi zastaranja ni več dovoljen (6. tč. I. odst. 111. čl. KZ v zvezi s 3. odst. 112. čl.

Sodba nº I Kp 991/99 of Kazenski oddelek, September 22, 1999

Obdolženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije sploh nima prijavljenega prebivališča, svoje bivanje na ozemlju Republike Slovenije pa je izrabil za izvrševanje kaznivih dejanj (z uporabo ponarejenih dokumentov je na območju Republike Slovenije celo ustanovil podjetje), zato je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo stransko kazen izgona tujca iz države. 

Sodba nº I Kp 936/99 of Kazenski oddelek, September 22, 1999

Teža kaznivega dejanja (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti s smrtnim izidom) ne izključuje izreka pogojne obsodbe. 

Sodba nº I Kp 640/99 of Kazenski oddelek, September 22, 1999

Hitrost vožnje, ki je občutno presegala na tem delu ceste dovoljeno hitrost in ki je bila povsem neprilagojena razmeram na vozišču (makadamsko vozišče, ovinek) je tako tehtna obteževalna okoliščina, da ne opravičuje izreka kazenske sankcije opozorilne narave. 

September 21, 1999

Sklep nº I Cpg 1052/99 of Gospodarski oddelek, September 21, 1999

Čeprav so za izdajo zamudne sodbe izpolnjene predpostavke tako na strani tožeče stranke kot tudi na strani tožene stranke, pa takšne sodbe ni mogoče izdati, če predpostavke niso izpolnjene na strani sodišča (prve stopnje). Stroge posledice, ki za toženo stranko nastanejo na podlagi zamudne sodbe, namreč lahko nastopijo le, če je sodišče pravilno izpeljalo postopek; torej le, če je razpisalo prvi narok za glavno obravnavo. 

Sklep nº I Cpg 803/99 of Gospodarski oddelek, September 21, 1999

Kakor hitro je pooblaščenec nehal delovati za svojo stranko (kar je sodišču naznanil z odpovedjo pooblastila), mora sodišče opravljati dejanja le neposredno nasproti stranki, ne pa nasproti njenemu (bivšemu) pooblaščencu.

September 16, 1999

Sklep nº I Cpg 471/98 of Gospodarski oddelek, September 16, 1999

V tej zadevi obravnavani pravdni stroški se po pritožbeni trditvi nanašajo na terjatev, ki je bila prijavljena in obravnavana v postopku prisilne poravnave. Taka terjatev za pravdne stroške bi se štela za ugotovljeno (in bi nanjo učinkovala sklenjena prisilna poravnava) samo v primeru, da bi šlo za terjatev, ki bi temeljila na izvršljivi odločbi. 

Sklep nº Cpg 573/99 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, September 16, 1999

Zahtevani predujem stroškov 300.000,00 SIT je previsok, saj je predlagatelj stečaja sam dolžnik in bo tako edini izdatek objava oklica o začetku stečaja v Uradnem listu. Po podatkih iz predloga pri dolžniku obstaja tudi nekaj aktive, skupno za nekaj več kot 3,000.000,00 SIT v obliki terjatev, zalog in opreme, ki bo ob vnovčitvi pokrila vsaj nekaj nadaljnjih stečajnih stroškov in morebiti še nekaj upniških terjatev. 

Sklep nº Cpg 545/99 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, September 16, 1999

V določbi člena 144/1 Zakona o prisilni poravnavi in stečaju - ZPPSL,je določen 15-dnevni rok za začetek postopka ugotovitve prerekane terjatve, isti rok pa velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka 

Sklep nº Cpg 525/99 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, September 16, 1999

Uveljavitev odškodninskega zahtevka proti zavarovalnici povzročitelja škode ni tak poslovni dogodek, ki bi ga upnik lahko uveljavljal s fakturo, zato izdana faktura torej nima tistih lastnosti, da bi veljavno služila kot podlaga iz člena 23 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj ne gre za listino iz medsebojnega poslovanja in zato nima lastnosti verodostojne listine. 

September 15, 1999

Sklep nº Kp 367/98 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, September 15, 1999

Vsak, ki je napaden, ima pravico, da se brani. Tega dejstva ne more ovreči vedenje storilca, da se žrtev vdaja prekomernemu uživanju alkoholnih pijač in da je v takšnem stanju agresivna. 

Sklep nº I Kp 917/99 of Kazenski oddelek, September 15, 1999

Sodišče prve stopnje mora v postopku za preklic pogojne obsodbe ob ugotovitvi, da obsojenec ni izpolnil naložene mu obveznosti, ugotoviti razloge, iz katerih obveznost ni bila izpolnjena. 

Sodba nº I Kp 747/99 of Kazenski oddelek, September 15, 1999

Le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da nastala na vozilu obdolženca škoda, pa bi bilo ugotovljeno, da sta obdolženca to dejstvo zavarovalnici lažno zatrjevala z namenom, da bi zavarovalnica iz naslova avtomobilskega zavarovanja obdolženemu S.R. izplačala škodo, bi bili podani znaki tk. im. zavarovalniške goljufije. 

Sklep nº I Kp 603/99 of Kazenski oddelek, September 15, 1999

Dejstvo, da je obsojenka pridobitno sposobna in zaposlena, da ima torej redne dohodke in premoženje (avto), ter da nima preživninskih obveznosti ter ob tem, da je obveznost plačila nastala že pred desetimi meseci, ne pomenijo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na spremembo odločbe o plačilu stroškov v višini 61.350,00 SIT niti v smeri obročnega odplačevanja, sploh pa ne oprostitve plačila le-teh. S plačilom teh stroškov namreč preživljanje obsojenke ne more biti ogroženo, ka...

Sodba nº in sklep I Kp 556/99 of Kazenski oddelek, September 15, 1999

Kaznivo dejanje davčne zatajitve po členu 254 KZ je specialna oblika kaznivega dejanja goljufije po členu 217 KZ. Stori ga tisti, ki se s preslepitijo pristojnega organa izogne plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti. Med druge predpisane obveznosti pa brez dvoma sodi tudi carina. Sodišče prve stopnje zato ni odločilo pravilno, ko je tisti del ravnanja obdolženca, ki se nanaša na izogibanje plačilu carine, opredelilo kot splošno kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ....

Sodba nº I Cp 1503/99 of Civilni oddelek, September 15, 1999

Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, če je prišlo do prenehanja najema po njegovi krivdi, zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem, ki mu je bila stvar vrnjena in ki je zato vstopil na mesto najemodajalca. 

Sklep nº I Cpg 398/98 of Gospodarski oddelek, September 15, 1999

Zaradi presoje verodostojnosti izpovedbe v tem sporu zaslišane zastopnice tožeče stranke, je bilo sodišče dolžno zakoniti zastopnici predočiti tudi njeno neskladno izpovedbo v kazenskem postopku glede pooblastil osebi Č. in prav tako presojati tudi verodostojnost izpovedbe osebe Č. v tem postopku glede na njegovo izpovedbo v kazenskem postopku po potrebi pa opraviti tudi njuno soočenje (1. in 3. odst. 244. čl. ZPP).

September 14, 1999

Sodba nº Cpg 269/98 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, September 14, 1999

Menična obveznost je samostojna (ne pa akcesorna), enostranska in abstraktna, to slednje pomeni, da regresni zavezanci iz menice ne morejo uveljavljati ugovorov iz pogodbenega razmerja, sklenjenega pred ali ob izdaji menice. Akcesornosti tudi ni.

September 09, 1999

Sodba nº in sklep I Cpg 1047/99 of Gospodarski oddelek, September 09, 1999

Temeljno načelo firmskega prava, to je načelo distinkcije oziroma izključnosti, ne pomeni samo, da dve firmi ne smeta biti enaki, ampak tudi, da morata biti tako različni, da med njima ne more priti do zamenjave.

September 08, 1999

Sodba nº I Cpg 1203/98 of Gospodarski oddelek, September 08, 1999

Svojo aktivno legitimacijo za izterjavo stroškov tekočega vzdrževanja skupne kotlovnice in režijskih stroškov torej tožeča stranka kot upravnik skupne kotlovnice lahko črpa le iz pogodbe o opravljanju poslov v zvezi z upravljanjem skupnih objektov in naprav, sklenjene z lastniki le-teh (prim. tudi peti odst. 15. čl. ZTLR). Ker je tožena stranka tekom prvostopnega postopka zatrjevala, da take pogodbe s tožečo stranko nima sklenjene, tožeča stranka pa nasprotnega ni dokazala (219. in 299. čl. Z...

Sklep nº I Kp 807/99 of Kazenski oddelek, September 08, 1999

Opirajoč se na izjavo oškodovanke kot tožilke, (ko je opisala le en dogodek iz leta 1991) ob obisku obdolženca pri katerem je bila tudi navzoča (po tem dogodku stikov hčere z obdolžencem ni več dovolila), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da le ta izjava oškodovanke kot tožilke ob opisu dogodka, kot iz te njene izjave izhaja, ni dovolj za zaključek o utemeljenosti suma glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kar je po določbi 167. člena ZKP pogoj, da se zoper določeno osebo...

Sklep nº I Kp 729/99 of Kazenski oddelek, September 08, 1999

Iz zapisnika o glavni obravnavi (l. št. 64) je razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe poučila stranke o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe; glede na določbo prvega odstavka 315. člena ZKP pa zapisnika o glavni obravnavi stranke ne podpisujejo. Napoved pritožbe mora biti jasno izražena in nanjo ni moč sklepati zgolj na podlagi v pritožbi nakazovanih reakcij oškodovanca kot tožilca po razglasitvi sodbe. Niti oškodovanec kot tožilec, niti njegov pooblaščenec v zak...

September 07, 1999

Sklep nº I Cpg 750/98 of Gospodarski oddelek, September 07, 1999

Narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni obligatoren, če se predlog opira na dejstva, ki so splošno (ne pa le sodno) znana.

Sklep nº III Cpg 59/99 of Gospodarski oddelek, September 07, 1999

Na naroku za obravnavanje osnutka za glavno razdelitev lahko upniki navajajo svoje ugovore k osnutku. Vendar to ne pomeni, da je možno ugovarjati zgolj ustno in na samem naroku in da pismenih ugovorov izven naroka ni mogoče vložiti. Stečajni senat mora zato upoštevati tudi pismene ugovore, ki so bili vloženi izven naroka, ki jih je imel v trenutku obravnavanja osnutka za glavno razdelitev na samem naroku na razpolago. Za te primere tudi ni pravilna uporaba 4. odst. 11. čl.

September 06, 1999

Sklep nº Cp 2167/99 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 06, 1999

Pravilo o domnevnem umiku predloga, vsebovano v 36. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, ne velja, če mora sodišče določen dokaz izvesti po uradni dolžnosti. 

Sodba nº I Cp 1454/99 of Civilni oddelek, September 06, 1999

Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine se začne s predlogom za izvršbo. Ker sme dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijati samo z ugovorom, na podlagi katerega se postopek prevede v običajen kontradiktoren postopek, ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebinsko ustreza odgovoru na tožbo v rednem pravdnem postopku. Opravičilo za glavno obravnavo, v katerem se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, mora biti dokumentirano. 

September 02, 1999

Sklep nº I Cpg 368/98 of Gospodarski oddelek, September 02, 1999

Za presojo, ali je pobot dolga z zastarano terjatvijo dopusten ali ne, ni pomemben trenutek uveljavitve pobotnega ugovora, ampak trenutek, ko so nastopili materialnopravni pogoji za pobot. 

September 01, 1999

Sklep nº Cp 418/99 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 01, 1999

Sodba se ne da preizkusiti, če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih o odgovornosti tožene stranke za škodni dogodek in vzročno zvezo med ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo. Sodišče je dolžno opredeliti pravno podlago, na podlagi katere je odločilo o sporu pravdnih strank. 

Sklep nº I Cp 1375/99 of Civilni oddelek, September 01, 1999

Po preteku 15-dnevnega prekluzivnega roka je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožbo kot prepozno, saj je pritožba prispela po roku. 

Sodba nº in sklep I Cp 1380/99 of Civilni oddelek, September 01, 1999

Za sojenje o zahtevku za plačilo pobotne terjatve, ki izvira iz delovnega razmerja med strankama, bi bilo sicer pristojno delovno in socialno sodišče. Vendar ker jo toženka uveljavlja v pobot, zadošča relativna (t.j. sodna) pristojnost, kar pomeni da mora o njenem (ne)obstoju po pravilih o popolni atrakciji odločati sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku. 

Sodba nº I Kp 629/99 of Kazenski oddelek, September 01, 1999

Ker iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe ne izhaja, s čim naj bi ob najemu hotelske sobe obdolženec receptorja spravil v zmoto, oziroma v čem je bil že ob najetju hotelske sobe podan goljufiv namen obdolženca, da hotelskih storitev nikoli ne bo plačal in da si bo zato pridobil protipravno premoženjsko korist, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točka 358. člena ZKP oprostilo obtožbe. ...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners