Višja Sodišča: Opinions issued on June 2002

June 28, 2002

Sklep nº IV Cpg 49/2002 of Gospodarski oddelek, June 28, 2002

Obvezna sestavina sklepa skupšcine o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala je navedba namena. Navedba namena namrec omogoca registrskemu sodišcu, da preizkusi, ali je zmanjšanje osnovnega kapitala namenjeno kritju prenesene izgube oziroma ciste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve, ko se po zakonu zmanjšanje osnovnega kapitala lahko izvede tudi poenostavljeno.

June 27, 2002

Sodba nº I Cpg 965/2001 of Gospodarski oddelek, June 27, 2002

Ceprav je 2. alinejo 1. odst. 6. clena Zakona o gospodarskih družbah mogoce razlagati tudi širše, namrec tako, da se oškodovanje lahko nanaša ne samo na upnike družbenika, temvec tudi na upnike družbe (pravne osebe), je družbenikova odgovornost lahko podana samo za tiste obveznosti družbe, ki jih je družbenik s tretjimi zasnoval s pomocjo družbe in na ta nacin družbo zlorabil za to, da ne bi sam prevzel odgovornosti za obveznosti.

Sodba nº I Cp 656/2000 of Civilni oddelek, June 27, 2002

Za pogodbo o pooblastilu velja pravo kraja, kjer je imel pooblašcenec prebivališce oziroma sedež ob prejemu ponudbe.

Sklep nº I Cp 30/2002 of Civilni oddelek, June 27, 2002

Sodišce prve stopnje je po vrocitvi tožbe tožencu in po preteku roka za odgovor na tožbo izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da ni izpolnjen pogoj iz 4. tc. 1. odst. 318. cl. ZPP. Do takega zakljucka je prišlo na podlagi pregleda in ocene listin, ki jih je tožnica priložila tožbi. V izpodbijani sodbi je z analizo posameznih listinskih dokazov zakljucilo, da tožnica ni dokazala dejstev iz 139. cl. ZOR, na katerih je temeljil tožbeni zahtevek - to pa pomeni, d...

June 20, 2002

Sklep nº II Cpg 20/2002 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 20, 2002

V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, slednja predstavlja dokazno sredstvo, s katerim upnik izkazuje obstoj in višino svoje terjatve. Skladno z veljavnim nacelom proste presoje dokazov so v postopku dovoljena vsa dokazila, kar pomeni, da listini, v kateri je upnikova terjatev izražena v tuji valuti, ni mogoce zgolj zaradi tega odreci lastnosti verodostojne listine. V kolikor je vsebina takšne verodostojne listine sestavljena le v tujem jeziku, pa je potrebno pri njeni presoji up...

Sklep nº I Cpg 236/2001 of Gospodarski oddelek, June 20, 2002

Razmejitev med najemno (rabokupno) in skladišcno oz. shranjevalno pogodbo je v podlagi (kavzi). Pri najemni pogodbi je kavza uporaba in/ali uživanje stvari, torej doloceno razpolaganje, oblast z oziroma nad v najem vzeto stvarjo. Pri skladišcni pogodbi pa je kavza varstvo in ohranitev stvari, ki je dana v hrambo, medtem ko glede samega skladišcnega prostora položnik nima ne interesa in tudi ne pravice z njim razpolagati.

June 19, 2002

Sodba nº I Cp 1676/2001 of Civilni oddelek, June 19, 2002

Ce škodo povzroci oseba (pod vplivom alkohola, brez veljavnega vozniškega dovoljenja), ki je vozilo zavarovanca uporabljala nepooblašceno, zavarovanec ne izgubi zavarovalnih pravic in zavarovalnica nima pravice od njega terjati povracila zneskov, ki jih je placala kot odškodnino.

Sodba nº I Cp 371/2002 of Civilni oddelek, June 19, 2002

Toženec je bil prejemnik denarnega dodatka in dodatka za placilo najemnine šele od 1.12.1999 do 31.5.2000 in nato od 1.2.2000 dalje, medtem ko najemnine ni poravnal tudi v obdobju od januarja 1995 do aprila 1995 ter od junija do novembra 1999, torej v casu, ko ni bil prejemnik nikakršnega socialnega dodatka. Njegovo sklicevanje na obstoj socialne stiske tudi v tem obdobju je neutemeljeno, saj se na obstoj socialne stiske v smislu 3. odst. 53. cl. SZ lahko najemnik uspešno sklicuje le v primer...

Sodba nº II Cp 691/2002 of Civilni oddelek, June 19, 2002

Materialnopravno je zmotno stališce tožene stranke, ki meni, da ne more odgovarjati za povecani obseg škode, ki je nastal zaradi slabo namešcenega minerva steznika, kar se je odrazilo v daljšem trajanju in vecji intenzivnosti telesnih bolecin. Tako po teoriji ratio legis vzrocnosti kot po teoriji adekvatne vzrocnosti, ki sta prevladujoci v naši sodni praksi, v obravnavanem primeru za celotno bolecinsko obdobje odgovarja tožena stranka.

Sklep nº III Cp 1366/2002 of Civilni oddelek, June 19, 2002

Ce dolžnik proda nepremicnino, na kateri bi moral po izvršilnem naslovu nekaj storiti, gre za nemožnost izpolnitve in s tem za razlog, ki preprecuje izvršbo.

Sklep nº III Cp 815/2002 of Civilni oddelek, June 19, 2002

Napacna oznaka dolžnikovega dolžnika ni pomanjkljivost, ki bi lahko vplivala na samo dovolitev izvršbe, temvec je lahko ovira, ki preprecuje opravo izvršbe. Sodišce prve stopnje je zato nepravilno štelo, da ta pomanjkljivost predstavlja formalno oviro za obravnavanje samega predloga in torej napacno uporabilo dolocilo 4. odst. 108. cl. ZPP. Ce bi sodišce prve stopnje vendarle ugotovilo, da so podani razlogi za zavrženje upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne lisitne, pa je tre...

June 13, 2002

Sklep nº II Cpg 444/2001 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 13, 2002

Skladno z 31. clenom ZIZ lahko sodišce, na predlog upnika, dolžniku naloži obveznost, da predloži seznam svojega premoženja, ce upnik verjetno izkaže, da s (predlaganimi) sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplacan. Predložitev tovrstnega seznama dolžnikovega premoženja je torej skrajna možnost, ki se je upnik lahko posluži v izvršilnem postopku, pri cemer mora pred tem izcrpati ostale možnosti, ki mu jih za izvršbo proti konkretnemu dolžniku in njegovemu premoženju nudi zakon z izvrš...

Sklep nº I Cpg 58/2002 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 13, 2002

Tožba, s katero stecajni upnik terja ugotovitev obstoja svoje terjatve do stecajnega dolžnika, ni nujna zadeva v smislu 8. tocke 2. odst. 83. clena ZS. Gre namrec zgolj za gospodarski spor, ki je nastal v zvezi s stecajnim postopkom, kot ga opredeljuje 483. clen ZPP. Za te spore pa v casu sodnih pocitnic sodišce ne dela in zato tudi v tem casu ne tece rok, ki je bil upniku dan na voljo za vložitev takšne tožbe z napotitvenim sklepom.

Sodba nº I Cpg 959/2001 of Gospodarski oddelek, June 13, 2002

Iz dejanskih in neizpodbjanih ugotovitev sodišca prve stopnje sledi, da si je tožeca stranka sporne poslovne prostore pred sklenitvijo pogodbe ogledala, da ji niso bile neznane pomanjkljivosti, na katere se sedaj sklicuje in zaradi katerih naj bi bil najeti poslovni prostor neuporaben. Takšen dogovor ZPSPP dopušca.

Sklep nº I Cpg 362/2000 of Gospodarski oddelek, June 13, 2002

Komisionar je upravicen od komitenta terjati povracilo vseh stroškov in izdatkov, ki so mu dejansko nastali z izvršitvijo narocila.

Sodba nº I Cpg 349/2001 of Gospodarski oddelek, June 13, 2002

Zmotno je pritožbeno stališce, da je (bilo) gibanje tecaja DIN do tujih valut splošno znano dejstvo, ki ga toženi stranki ni treba dokazovati (4. odstavek 214. clena ZPP), ker so bile tecajne liste vsakodnevno objavljene v casopisih. Kot splošno znano je mogoce šteti le dejstvo, da je imela tedanja Jugoslavija gibljiv tecaj dinarja, ne pa dejstvo, kolikšen je bil tecaj dinarja v razmerju do dolocene tuje valute na dolocen dan. Cim bi namrec sodišce moralo opravljati poizvedbe o tecaju din in ...

Sklep nº I Cpg 687/2001 of Gospodarski oddelek, June 13, 2002

Dogovor o odloženem roku placila po prodajni pogodbi je v interesu kupca (tožece stranke; prim. npr. 475. cl. ZOR), saj sicer velja splošno pravilo o socasnosti izpolnitve. Zato v konkretnem primeru ni moc izhajati iz stališca, da je dogovorjeni rok placila po prodajni pogodbi tožeci stranki prepreceval posredovanje placila italijanskemu prodajalcu predno je potekel rok 30 dni, šteto od ino fakture (prim. 1. odst. 315. cl. in 1184. paragraf Codice Civile - CC, ki v konkretnem primeru prihaja ...

June 12, 2002

Sodba nº II Cp 1485/2001 of Civilni oddelek, June 12, 2002

Država po nacelu krivde odgovarja za škodo, ki nastane vojaku med služenjem vojaškega roka pri vadbi karateja kot obveznega dela vojaške vadbe, ce izvedbo vaje ne organizira dovolj skrbno.

Sodba nº I Cp 1956/2001 of Civilni oddelek, June 12, 2002

V dani prometni situaciji sta nepravilno ravnala oba udeleženca prometne nezgode: toženec je s svojim ravnanjem, ko se je pred križišcem nahajal skoraj v celoti na voznem pasu, ki je namenjen vožnji vozil iz nasprotne smeri, na katerega je v tistem trenutku nameraval zapeljati tožnik, slednjemu zaprl nameravano pot vožnje, s cimer je povzrocil kriticno prometno situacijo. Nepravilno je ravnal tudi tožnik, ki je zavijal na levo tako, da je deloma sekal namišljeno sredinsko crto, ki predstavlja...

Sklep nº I Cp 122/2001 of Civilni oddelek, June 12, 2002

Ker je Ustavno sodišce razveljavilo 137. cl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK, ki je dopušcal poocitene spremembe izmere brez ustrezne listine, le na podlagi katastrske odmere, sklep zemljiškoknjižnega sodišca ni pravilen. Predlagajoca stranka, ki je predlagala poocitev spremembe izmere meje parcele, ki je bila delno uporabljena za izgradnjo avtocest, tako ne more uspeti s predlaganim vpisom. Ker je Ustavno sodišce razveljavilo 137. cl. ZZK in 85. cl. Zakona o javnih cestah, je bilo treba prit...

Sodba nº I Cp 581/2002 of Civilni oddelek, June 12, 2002

Zavarovalni biro je naceloma upravicen zahtevati od lastnika nezavarovanega motornega vozila le izplacilo zneska, ki sovpada s pravicno denarno odškodnino (ki je bila predhodno placana oškodovancu).

Sklep nº I Cp 293/2002 of Civilni oddelek, June 12, 2002

Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na to, da bi ji moralo sodišce prve stopnje pojasniti, na katero upravno enoto naj naslovi zahtevo za ugotovitev naslova tožene stranke.

Sklep nº I Cp 1230/2001 of Civilni oddelek, June 12, 2002

Dolocbe 119. cl. ZPP/77 (118. cl. ZPP/99) ni mogoce razumeti tako, da je že zgolj z zamudo naroka, dolocenega za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, postal neutemeljen ali nedovoljen tudi sam predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem razpravlja sodišce na naroku, ki se ga predlagatelj ni udeležil. Tudi v takem primeru je treba ocenjevati upravicenost vzrokov za zamudo, ki so navedeni v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pri tem upoštevati pravila o dokaznem bremenu...

Sodba nº I Cpg 495/2002 of Gospodarski oddelek, June 12, 2002

Tožeca stranka bi lahko zahtevala, da se s strani sodišca razgalasi za nosilko znamke tožene stranke le, ce sama ne bi bila nosilka znamke, ampak bi v gospodarskem prometu za oznacevanje svojega blaga oziroma storitev uporabljala znak, ki bi bil istoveten ali podoben kasnejši znamki tožene stranke.

June 11, 2002

Sklep nº I Cp 1085/2001 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 11, 2002

Ker je tožnica od izvedenca zahtevala, da poda dodatna pojasnila k pisnemu mnenju na obravnavi, se šteje, da gre za njen dokazni predlog, za katerega mora do koncne odlocitve kriti stroške.

June 06, 2002

Sklep nº I Cpg 386/2001 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 06, 2002

Po dolocbi 325. clena v zvezi s 332. clenom ZPP izda sodišce dopolnilni sklep na predlog stranke le, ce ni odlocilo o delu zahtevka ali o vseh zahtevkih. S takšnim sklepom torej sodišce le dopolnjuje sprejeto odlocitev (ki je razvidna v izreku), v nobenem primeru pa ne dopolnjuje obrazložitve odlocbe.

Sklep nº I Cpg 532/2002 of Gospodarski oddelek, June 06, 2002

Pritožnik v pritožbi sam navaja, da je bil stecajni dolžnik LIK d.d. - v stecaju prodan kot pravna oseba. Stecajni postopek zoper prodano pravno osebo stecajni senat ustavi in ga nadaljuje le še zoper stecajno maso (4. odstavek 147. clena ZPPSL). Pri navedeni pravni osebi se na podlagi 3. odstavka 171. clena ZPPSL po uradni dolžnosti izbiršejo iz sodnega registra vsi vpisi v zvezi s stecajnim postopkom. To pa pomeni, da prodana pravna oseba zaživi novo poslovno življenje, razbremenjena doteda...

Sodba nº I Cpg 945/2001 of Gospodarski oddelek, June 06, 2002

Splošna dolžnost delodajalca, ki doslej med pravdnima strankama ni bila sporna, da mora skrbeti za to, da delavci med delovnim casom ne uživajo alkoholnih pijac, ne pomeni obenem dolžnosti, da zagotavlja popolen nadzor v prid preprecavnju popivanja med delovnim casom ali da celo izvaja nadzor nad morebitno vinjenostjo delavcev.

Sklep nº I Cp 1204/2001 of Civilni oddelek, June 06, 2002

Civilna delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku pride v poštev šele, ce in ko je ugotovljeno, da fizicna delitev ni mogoca, ali pa je mogoca le ob znatnih spremembah same stvari oziroma ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti.

Sklep nº I Cp 1759/2001 of Civilni oddelek, June 06, 2002

Postopek zamenjave delnic z nematerializiranimi vrednostnimi papirji (12. do 4. odst. 68. clena ZNVP) ima tudi naravo posebnega amortizacijskega postopka. Razveljavitve vrednostnih papirjev zato ni treba opraviti v sodnem postopku po dolocbah ZNP. Izdajatelj vrednostnih papirjev nima pravnega interesa za takšen nepravdni postopek, zato je sodišce prve stopnje predlog pravilno zavrglo.

Sklep nº I Cp 484/2002 of Civilni oddelek, June 06, 2002

Pravica dedica, prevzemnika izrocenega premoženja po izrocilni pogodbi, je v primeru spora o obsegu izrocenega premoženja, ki se pod pogoji iz 1. odst. 110. clen ZD šteje za darilo, manj verjetno od pravice drugega nujnega dedica, ki se z izrocitvijo in razdelitvijo premoženja ni strinjal.

Sklep nº I Cpg 347/2002 of Gospodarski oddelek, June 06, 2002

Trditve, da je tožena stranka vedoma prodala tujo (tožnikovo) nepremicnino, je mogoce razlagati kot trditev, da je tožena stranka opravila tuj posel in to z namenom, da obdrži zase dosežene koristi.

June 05, 2002

Sklep nº R 74/2002 of Civilni oddelek, June 05, 2002

Tožeca stranka s tem, ko je obresti prištela glavnici (obresti kapitalizirala), le-te uveljavlja kot glavni zahtevek.

Sklep nº R 109/2002 of Civilni oddelek, June 05, 2002

Upnik je potem, ko je bila zadeva odstopljena Okrajnemu sodišcu v Crnomlju umaknil prvo predlagano sredstvo izvršbe - rubež, cenitev in prodajo nepremicnin. Izvršilni postopek je zato Okrajno sodišce v Crnomlju v tem delu oz. glede tega izvršilnega sredstva pravilno ustavilo. Predmetni izvršilni postopek po pravnomocnosti navedenega sklepa torej tece le še glede ostalih predlaganih izvršilnih sredstev in je zato potrebno uporabiti pravila o dolocitvi krajevne pristojnosti sodišca glede na pre...

Sklep nº II Cp 1070/2001 of Civilni oddelek, June 05, 2002

Za skrito napako (prvi odstavek 482. clena ZOR) gre namrec tudi v primeru, ko je tožnik ob nakupu avtomobila sicer vedel za vse lastnosti avtomobila, ki jih je naštelo sodišce prve stopnje, ni pa vedel za to, da te lastnosti predstavljajo napako oziroma da je avtomobil zaradi teh lastnosti tehnicno neizpraven.

Sklep nº II Cp 2011/2001 of Civilni oddelek, June 05, 2002

Tožnika nimata ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti z vidika opravicljivosti vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, ki v danem primeru prav gotovo ni ekonomsko upraviceno.

June 04, 2002

Sodba nº I Cp 1043/2001 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 04, 2002

Stroški odvetniškega zastopanja v postopku izplacila zavarovalnine pred pravdo niso škoda, ampak predpravdni stroški. Zato se ti stroški ne morejo uveljavljati kot samostojen tožbeni zahtevek.

Sodba nº I Cp 931/2001 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 04, 2002

Služenje vojaškega roka ter služenje v rezervni sestavi je z zakonom dolocena dolžnost vseh moških državljanov, ki so sposobni za vojaško službo. Tožnik torej ni postal vojak po lastni volji in država je po 18. clenu Zakona o obrambi in zašciti odgovorna za škodo, ki mu je nastala pri izvrševanju vojaške dolžnosti. To dolocbo je potrebno uporabiti v zvezi s 154/1 clenom ZOR, saj je država opustila dolžno nadzorstvo nad tožnikom in se zato ne more razbremeniti krivde zaradi okolišcine, da je t...

Sodba nº I Cpg 139/2002 of Gospodarski oddelek, June 04, 2002

Po dolocbi 3. odst. 13. cl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95 - ZZK) se terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, vpiše tako, da se oznaci s številom denarnih enot, na katere se glasi v skladu z veljavnimi predpisi. Po dolocbi 4. odst. istega clena se v primeru dogovorjenih obresti vpiše tudi višina obrestne mere. Pravila terjajo opis zavarovane terjatve z opredelitvijo pravnega razmerja, iz katega zavarovana terjatev izvira, njeno višino in roke zapadlosti. Z vpisom v zemljiško knji...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners