Višja Sodišča: Opinions issued on October 2006

October 27, 2006

Sodba nº I Cp 804/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 27, 2006

Za presojo, ali je drugega toženca šteti kot aktivnega ali kot pasivnega družbenika, je odločilno stanje v času izbrisa družbe, ne pa stanje v času nastanka obveznosti.

Sklep nº I Cp 783/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 27, 2006

Stališče izpodbijane sodbe, da kljub vdolbini, ki je ostala po asfaltiranju ulice, ulica ni predstavljala nevarno stvar, je pravilno. 

Sklep nº I Cp 962/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 27, 2006

Pravila 2. odst. 150. čl. ZZK-1 se ne more zaobiti s sklenitvijo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, saj lahko predlagateljema izda zemljiškoknjižno dovolilo samo njun pravdni prednik. 

Sklep nº I Cp 743/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 27, 2006

Na podlagi 79. čl. ZZK-1 dovoli sodišče zaznambo spora o pridobitvi pravice, če je vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način. Iz tožbe, ki so jo predla...

October 26, 2006

Sklep nº Kp 514/2006 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, October 26, 2006

Osumljenec je bil poučen o navedenih pravicah, saj je zapisnik tudi podpisal in v tem primeru, kot pritožnica utemeljeno opozarja, ni moč uporabiti določbe 1.odst. 83.čl. ZKP. Po navedeni določbi je namreč potrebno izločiti iz spisov le tista obvestila, ki jih je policija dobila od osumljenca še preden je ta bil poučen po 4.odst. 148.čl. ZKP. 

Sklep nº II Cpg 175/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Po 1. odst. 36. čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za dejanski stan iz tega določila. Dolžnik se je v prisilni poravnavi zavezal poravnati svoje obveznosti do konca leta 2005, upnik pa je z vlogo z dne 13.1.2006 svoj predlog prilagodil pogojem prisilne poravnave. Zato bi pritožbeno sodišče res moralo odločiti o upnikovem predlogu kot izvršilnem predlogu na pod...

Sodba nº I Cpg 210/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Za obligacijska razmerja velja načelo, da je treba uporabiti za njihovo presojo tisti predpis, ki je veljal na dan nastanka obligacijskega razmerja, v konkretnem primeru torej predpis, ki je veljal na dan nastanka škode – prometne nesreče. To načelo je razvidno tudi iz določbe 1060. čl. OZ, po katerem se določbe tega zakonika ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakonika. Po 1. odst. 1. čl. OZ pa se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakon...

Sklep nº I Cpg 816/2005 of Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Trditve, da je tožena stranka s tožečo sklenila sporno pogodbo samo zato, ker je bil odgovorni projektant sedaj pokojni u.d.i.a. M. K., in da je zaradi smrti tega arhitekta naknadno odpadla podlaga sporne pogodbe, pritožbeno sodišče razume kot opozorilo, da je treba sporno pogodbo presojati kot pogodbo, ki je nastala glede na osebne lastnosti in sposobnosti prevzemnika posla. 

Sodba nº in sklep I Cpg 974/2005 of Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Stroški ogrevanja iz skupne kotlovnice predstavljajo potrebne stroške uporabe sistema centralnega ogrevanja kot skupnega dela stavbe. Zato je v tem delu materialnopravno zmotno drugačno izhodišče, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupne kotlovnice kot skupnega dela stavbe, je odgovor na vprašanje obveznosti za povrnitev založenih stroškov potrebno reševati v okviru določb Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo razmerja med etažnimi lastniki (...

Sklep nº I Cpg 59/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Za odločanje o pritožbi proti sklepu o izbrisu se na podlagi 3. odst. 34. čl. ZFPPod smiselno uporablja tudi 4. odst. 30. čl. ZFPPod. Ta določa, da morajo biti v ugovoru (in torej tudi v pritožbi) določno navedena dejstva, iz katerih izhaja, da je ugovor utemeljen, ter da je treba ugovoru priložiti listine, ki dokazujejo, da je ugovor utemeljen.

Sklep nº I Cpg 261/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Res je, da se mora v primeru, ko tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru očitno menilo, da je ta vrednost navedena v sprejemljivi višini, saj je tožbo s takšno vrednostjo spornega predmeta sprejelo v obravnavanje. Razlog za zatrjevano očitno prenizko vrednost ne bi mogel biti ta, ki ga sedaj izpostavlja pritožba, in sicer dejstvo, da je...

Sklep nº II Cpg 132/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2006

3. odst. 131. čl. ZPPSL res določa, kot pravilno opozarja tudi pritožnica, da ločitvene pravice ostanejo v veljavi, če se stečajni postopek ne opravi zaradi razlogov, navedenih v 99. čl. tega zakona. Vendar pa v obravnavanem primeru upnica takšne pravice ni pridobila, zgolj s tem, da je bila izvršba dovoljena (s sklepom z dne 28.9.2004) se to ni zgodilo.

Sklep nº I Cpg 248/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Tožbo na ugotovitev ničnosti kapitalske družbe vloži vsak delničar ali družbenik, uprava ali poslovodja ter vsak član uprave ali nadzornega sveta, ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne spada v ta krog oseb, pa je sicer sama po sebi pravilna. Vendar pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča treba za predmetni primer uporabiti določila ZSReg v besedilu, kot je veljalo na dan vpisa tožene stranke v sodni register, saj je treba za pravna razmerja uporabljati tiste predpise, ki so ...

Sklep nº II Cpg 170/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru dolžnik navaja, da plačilna obveznost dolžnika ne obstoji, saj iz listin upnika ni razvidno, da bi bil na njih podpis dolžnika, iz tovornih listov pa izhaja, da je blago prevzela družba P.. To pa zadostuje za utemeljenost ugovora, saj dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, kar je negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati upnik in ne dolžnik.

Sklep nº I Cpg 292/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Le s sredstvi, ki so v lasti dolžnika oz. tožene stranke bi bilo mogoče zavarovati denarno terjatev.

Sodba nº I Cpg 646/2005 of Gospodarski oddelek, October 26, 2006

Pravna podlaga Pogodbe je bil v letu 1984 veljavni Zakon o združenem delu (v nadaljevanju ZZD). Neodplačni prenos sredstva v družbeni lastnini je bil po razumevanju pritožbenega sodišča sestavni del dolžnostne vezanosti upravljavcev družbenih sredstev, da ta sredstva uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom (prim. 231. čl. ZZD). Če namreč določenega družbenega sredstva dotedanji upravljavec ni potreboval, je bila njegova dolžnost, da ga je prepustil drugi družbeni pravni osebi, ki bi ...

Sklep nº I Cp 3167/2006 of Civilni oddelek, October 26, 2006

V trenutku, ko neposredni posestnik (najemnik stanovanja) izgubi naslov za neposredno posest (najemna pogodba preneha veljati), ima posredni posestnik (lastnik stanovanja) pravico do samopomoci, ce so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo.

Sodba nº I Cp 1709/2005 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, October 26, 2006

tožena stranka ni mogla predvideti, da bi lahko prišlo do samomora moža in oceta tožnikov, saj je bilo njegovo ravnanje nepredvidljivo, ravnanje vseh predstavnikov državnih organov pa povsem ustrezno ter nobenemu ni mogoce ocitati opustitve kakšnega dolžnega ravnanja. Glede na to je pravilen tudi zakljucek prvostopnega sodišca, da element protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti v ravnanju tožene stranke ni podan, zaradi cesar v skladu s 172. cl. ZOR ni podlage za odškodninsk...

October 25, 2006

Sodba nº I Cp 1177/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 25, 2006

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. 

Sklep nº I Kp 1389/2006 of Kazenski oddelek, October 25, 2006

ZKP ne določa načina in obličnosti kako se poda predlog za pregon storilca s strani oškodovanca. Pomembno je, da je oškodovančeva volja po kazenskem pregonu storilca kaznivega dejanja jasno izražena. Ni pomembno, ali je bila kazenska ovadba, ki jo je podal oškodovanec podpisana ali ne, kot tudi ne, ali jo je podal po telefonu ali neposredno na zapisnik ter kje je bila ovadba sprejeta. 

Sklep nº II Cp 1435/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 25, 2006

Iz navedb dolžnika in upnice v odgovoru bi se dalo razbrati, da sta bila sporazumna, da v spornem obdobju dolžnik preživlja otroka, ki je dejansko bil pri njem v varstvu in vzgoji, kar bi lahko kazalo na njun drugačen dogovor glede načina varstva, vzgoje in preživljanja glede na izvršilni naslov. Če bi to namreč upnica odobrila oz. s tem soglašala, bi na ta način dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil. To pa bi pomenilo prenehanje terjatve. 

Sklep nº II Cp 719/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 25, 2006

Metoda izračuna obresti do uveljavitve ZPOMZO-1, torej po konformni metodi, je pomenila, da so se obresti obračunavale sproti, revalorizacija obveznosti je bila sestavni del obrestne mere. To je sodišče prve stopnje upoštevalo, saj so upnici obresti priznane z izvršilnim naslovom, vendar neutemeljeno v nadaljnjem obdobju, pri linearnem izračunu, vzelo kot osnovo le glavnico in ne vsote glavnice in do 27.6.2003 nateklih obresti. Kot osnovo za obračun zakonskih zamudnih obresti za obveznosti do...

Sklep nº I Cp 1354/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 25, 2006

Če nepremičnina, stanovanjska hiša ni razdeljena, in tudi ne gre za večstanovanjsko hišo v naravi, potem lahko solastnik take hiše s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki ima hišo v posesti in hišo uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo ter zato izroči tudi ključe, vendar le, če je stvar že razdeljena. 

Sodba nº Cp 208/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 25, 2006

Zastaralni rok tece šele takrat, ko je zanesljivo postavljena koncna diagnoza in ne od dneva, ko se diagnoza domneva in še ugotavlja.

Sodba nº I Cp 510/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 25, 2006

Pritožba tako nima prav, ko pravi, da v sodnem postopku ni dokazano, da je tožena stranka povzročila predmetno škodo.

Sodba nº II Cp 2242/2006 of Civilni oddelek, October 25, 2006

Višina odškodnine za 11 mesecev neupravicenega pripora.

Sodba nº II Cp 5196/2006 of Civilni oddelek, October 25, 2006

Zdravstveni dom odgovarja za delo zdravnika, ki nepooblašceno brez privolitve pacienta sporoci podatke o zdravstvenem stanju tretji osebi.

Sklep nº II Cp 1304/2006 of Civilni oddelek, October 25, 2006

Prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stecajnem postopku, zacetim nad tem dolžnikom, pretrga zastaranje. To pretrganje pa ucinkuje tudi v razmerju do poroka.

Sklep nº IV Cp 6017/2006 of Civilni oddelek, October 25, 2006

Upnica je na ta poziv sicer odgovorila in v vlogi z dne 18.1.2001 sporocila, da je dolžnik samostojni podjetnik in ima svojo taksi službo "Š. t.". To pa dejansko onemogoca potek izvršilnih dejanj z rubežem dolžnikove place. Izvršba na placo je namrec dovoljena le v primerih, ko je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa dolžnik sam.

Sklep nº I Kp 717/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, October 25, 2006

Predmet izlocitve po drugem odstavku 83. clena ZKP so rezultati formalnih, vendar nepravilno opravljenih procesnih dejanj (dokazi) in rezultati nekaterih neformalnih, cetudi pravilno opravljenih poizvedbenih dejanj (obvestila). Ce bi sodišce smelo opreti sodbo na dokaze, ki so bili pridobljeni nezakonito bi s tem kršilo temeljno nacelo kazenskega postopka, po katerem ne sme biti obsojen nihce, ki je nedolžen, storilcu kaznivega dejanja pa mora biti izrecena kazenska sankcija ob pogojih, ki ji...

Sklep nº III Cp 2085/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, October 25, 2006

gre za zadevo urejeno v 120. clenu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR torej v poglavju, ki ureja ukrepe centra za socialno delo. Prvi odstavek 120. clena ZZZDR daje centru za socialno delo pooblastilo, da sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, ce so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo, ali ce je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Takšno pooblastilo centru za socialno delo pa pomeni, da je v tem primeru pr...

October 24, 2006

Sodba nº I Cp 922/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno uporabilo teorijo o adekvatni vzročnosti, po kateri je kot pravnoupošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice. 

Sklep nº I Cp 1109/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je na prvi strani pritožbe kot tožeča stranka označena pravna oseba. Spregledalo pa je, da je na zaključku pritožbe navedeno ime B.B., ki je dejansko tožeča stranka v tej pravdi. Ob taki protislovni označbi tožeče stranke v postopku in v posledici tega nejasnosti, kdo je pritožnik, bi moralo sodišče prve stopnje zahtevati ustrezno popravo po 108. členu ZPP oz. 336. členu ZPP. 

Sklep nº I Cp 1109/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Zahtevek, ki mu je sodišče ugodilo glasi, da je dolžan B.B. trpeti poplačilo iz svojega osebnega vozila za terjatev Z.d., ki jo ta ima zoper B.T. d.o.o., ne da bi bilo pri tem navedeno, za katero terjatev in v kolikšni višini gre, zato bi moralo sodišče postopati po 108. členu ZPP in zahtevati ustrezno popravo tožbe. 

Sodba nº I Cp 1094/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Tožeča stranka je preko hčerke prenesla na toženca znesek 1.000.000,00 SIT z namenom, da slednji uredi popravilo strehe na hiši, v kateri sta pravdni stranki živeli v skupnem gospodinjstvu. Gre za kombinacijo darila z naročilom (pri čemer naročilo učinkuje kot pogoj). Naročilo ni bilo izpolnjeno iz razlogov, za katere je odgovorna tožeča stranka. Pri tožencu še vedno podan namen za izvršitev popravila strehe in je zato tožbeni zahtevek za vrnitev izročenega denarja neutemeljen. ...

Sklep nº I Cp 1012/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Če je sodišče menilo, da v zadevi ni izpolnjen pogoj iz 2.tč. 1.odst. 318.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe tudi to, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je spregledalo, da odsotnost te predpostavke nima za posledico izdaje zavrnilne sodbe.

Sklep nº II Cp 618/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Po 226. členu ZIZ sodišče dolžniku, ki se upira izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi le on, določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, naloži pa mu tudi plačilo denarne kazni, katere prvenstveni namen ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo zaradi take (zagrožene ali že izrečene) kazni vendarle izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Ker gre v predmetni zadevi za dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnica, nosi slednja tudi dokazno breme, da je pravočas...

Sklep nº II Cp 790/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

V predmetni zadevi gre za izvršitev odločbe delovnega sodišča v sporu delavca iz delovnega razmerja, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da v skladu z 2.tč. 2.čl. Zakona o sodnih taksah, taksna obveznost za upnico sploh ni nastala. 

Sodba nº I Cp 885/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Za obravnavano terjatev (izplačilo zavarovalne vsote ob nastanku zavarovalnega primera) določa zakon triletni zastaralni rok, ki začne teči od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala (1. odst. 380. člena ZOR. 

Sodba nº I Cp 338/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Dejstvo, da toženka nima urejenega razmerja do uporabnika, ki se oskrbuje z vodo iz istega priključka, za njeno obveznost plačati tožeči stranki vtoževane zneske, ni pomembno. 

Sodba nº I Cp 294/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Tožnik vtožuje lastninsko pravico na "približni površini 8 m2" parcele, ki jih je v situacijskem načrtu sam označil s točkami C, E in F. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je nedoločen, tožnik pa s tožbo ne zahteva geodetske odmere zemljišča. 

Sodba nº I Cp 317/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Tožnik torej ni dokazal, da bi razlaščeno zemljišče imelo status nezazidanega stavbnega zemljišča pred začetkom postopka razlastitve, zato tudi ni upravičen do višje odškodnine za razlaščeno zemljišče, kot je bila sporazumno dogovorjena in izplačana pravnemu predniku.

Sklep nº I Cp 728/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Bistveno za urejanje meje v sodnem nepravdnem postopku je, da je meja sporna. To, da je meja sporna, pa predlagateljica v predlogu za obnovitev meje ni navajala, nasprotno, iz navedb in trditev predlagateljice v predlogu izhaja, da gre le za nerazpoznavnost meje, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrglo in pojasnilo, da se tovrstna obnova meje opravi v ustreznem upravnem postopku.

Sklep nº I Cp 806/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Sodišče prve stopnje se pravzaprav ni ukvarjalo z dokazi tožeče stranke, temveč jim je vnaprej (a priori) določilo težo, ko jih je štelo za neverodostojne in neustrezne, čeprav za tak zaključek ni imelo pravne podlage (prosta dokazna ocena določena v 8. členu ZPP), še posebej pa ni imelo podlage v trditvah (ugovornih navedbah) tožene stranke.

Sklep nº I Cp 1484/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2006

V skladu z 32. členom SPZ je mogoče zahtevati sodno varstvo pred motenjem oz. odvzemom posesti v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Tožnica je pravno varstvo zaradi motenja posesti zahtevala prepozno, to je po preteku enega leta odkar je motenje nastalo.

Sklep nº I Cp 2373/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Tako, kakor zakonsko dolocilo razume tožnik pa bi pomenilo, da pri zacasni odredbi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nasproti zemljiškoknjižnemu lastniku ne bi bilo potrebno izkazati nobene od treh predpostavk iz drugega odstavka 272. clena ZIZ, ker takšne predpostavke že tako ali tako obstajajo, to pa ni bil namen zakonodajalca, zato zgolj povezovanje dveh predpostavk ne zadošca in mora predlagatelj zacasne odredbe eno od predpostavk konkretno izkazati za verjetno.

Sklep nº I Cp 2505/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Kako se izracunava nagrada, ki pripada izvedencu je doloceno v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002 - v nadaljevanju Pravilnik), ki v 42. clenu doloca, da se za izracun nagrade za izvedensko in cenilsko delo uporablja tockovna tarifa dolocena v pravilniku. Nagrada se torej doloci za izdelavo izvedenskega dela in ne za delo posameznega izvedenca, ki je pri izdelavi sodeloval.

Sodba nº I Cp 2551/2005 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, October 24, 2006

Uspeha tudi ne morejo imeti pritožbena izvajanja, ki merijo na to, da izvedenka svojega dela ni opravila tako, kakor bi ga morala, saj je imel toženec v postopku na prvi stopnji možnost izvedenskemu mnenju nasprotovati, predlagati njegovo dopolnitev, zaslišanje izvedenke ali pa predlagati novega izvedenca gradbene stroke, vendar po dopolnitvi izvedenskega mnenja ni storil nic od tega in se tudi zadnje glavne obravnave ni udeležil.

October 20, 2006

Sodba nº PRp 82/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, October 20, 2006

Če v izreku sodbe ni vseh zakonitih znakov očitanega prekrška, se ob upoštevanju načela prepovedi reformatio in peius postopek zaradi prekrška lahko le še ustavi, ker dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ni prekršek. 

Sklep nº EPVDp 56/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, October 20, 2006

Izrek izpodbijanega sklepa se nanaša na storilca, obrazložitev pa na drugo osebo. Zaradi tega nasprotja ni mogoče preizkusiti izreka izpodbijanega sklepa. 

Sklep nº PRp 48/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, October 20, 2006

Izrek sodbe o prekršku mora vsebovati vse zakonite znake očitanega prekrška, v obrazložitvi pa morajo biti vsi razlogi o pravno relevantnih odločilnih dejstvih, sicer sodbe ni mogoče preizkusiti. 

Sodba nº I Kp 3/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, October 20, 2006

Zapoved iz prvega odstavka 120. clena ZKP ni absolutna. To pomeni, da je obdolženega na glavno obravnavo mogoce vabiti tudi s posredno izrocitvijo vabila, ki ob izpolnjenih zakonskih pogojih ter po pravilno izvedenem postopku nadomešca terjano osebno vrocitev oziroma vzpostavlja domnevo ("se šteje"), da je bila ta opravljena in da je bil obdolženi seznanjen z vsebino vabila, zaradi cesar se je lahko nanj odzval. V nasprotnem takšna domneva ni dovoljena oziroma na njeno mesto vstopi domneva, d...

Sodba nº PRpv 268/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Oddelek za prekrške, October 20, 2006

Dejstvo je namrec, da je v primeru prometne nesrece obveznost odreditve strokovnega pregleda mišljena za primere, ko udeleženec prometne nesrece zaradi razlicnih okolišcin ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ali pa ga ne more opraviti na nacin, ko ne bi bilo pomislekov v ustreznost in strokovnost njegove izvedbe. Okolišcine, ki takšen ustrezen preizkus alkoholiziranosti zgolj z alkotestom onemogocajo so najrazlicnejše, pri cemer po mnenju pritožbenega sodišca ne zgolj te...

October 19, 2006

Sklep nº I Cpg 209/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 19, 2006

Pri obeh sodiščih tožeča stranka uveljavlja od toženca M.L. plačilo (glavničnega) zneska 13.695.000,00 SIT. Glede na to je treba za odgovor na vprašanje, ali gre v obeh primerih za isto dejansko in pravno podlago tožbenega zahtevka, primerjati tožbene navedbe (historični dogodek), kakršne so bile podane v predmetni zadevi in v postopku pred delovnim sodiščem (3.odst. 189.čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). 

Sklep nº II Cpg 125/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 19, 2006

Dolžnik je podal hkrati tudi ugovor po izteku roka na podlagi 3. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z 56. čl. ZIZ; trdil je namreč, da naj bi se s predstavnikom upnika, D.P., dne 24.10.2005 ustno dogovorila za odlog plačila terjatve po sklepu o izvršbi. S tem je dolžnik očitno uveljavljal ugovorni razlog po 9. tč. 55. čl. ZIZ. 

Sklep nº I Kp 1371/2006 of Kazenski oddelek, October 19, 2006

VSL sklep I Kp 1371/2006Evidenčna številka:

Sklep nº II Cpg 169/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 19, 2006

Da je terjatev prešla na novega upnika, je dokazano s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v L. z dne 9.1.2006, ki je bil izdan v stečajnem postopku prvotnega upnika. Tak pravnomočen sklep veže tako sodišče kot stranke in ga v konkretnem primeru tudi ni bilo potrebno vročati niti dolžniku niti njegovemu pooblaščencu. 

Sklep nº II Cpg 164/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 19, 2006

Ne glede na to, da sicer res ni bilo podlage za tako postopanje sodišča prve stopnje, ko je ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, vročalo upniku, pa tako postopanje ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa. 

Sodba nº I Cpg 236/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 19, 2006

Glede na to, da je tožeča stranka utemeljevala svoj zahtevek tudi na neupravičeni pridobitvi in je sodišče prve stopnje svojo ugodilno sodbo utemeljilo po tem temelju, so neupoštevne vse trditve prve tožene stranke o tem, da tožeča stranka ni izkazala svoje aktivne legitimacije, ker pogodba ni bila veljavno sklenjena. Zato tudi ni upoštevna navedba, da naj bi sodišče prve stopnje napačno uporabilo 3. čl. Splošnih pogojev tožeče stranke. Prva tožena stranka je bila, kot je razvidno iz sodbe so...

Sklep nº II Cpg 147/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 19, 2006

Z zavrnitvijo ugovora je kot tretji pridobil pravico začeti pravdo na ugotovitev, da izvršba na ti dve nepremičnini ni dopustna. Pritožnik je imel možnost, da predlaga odlog izvršbe skladno s 73. čl. ZIZ, kar je sicer izkoristil, vendar je tudi ta njegov predlog sodišče pravnomočno zavrnilo. To pa pomeni, da je O.K. v tem postopku že uveljavil vse procesne pravice, ki jih je kot tretji imel na razpolago. Zanj je bil ta izvršilni postopek zaključen. S ponovnim sklicevanjem na (so)lastništvo v ...

Sodba nº I Cpg 8/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 19, 2006

Po nastopu zastaranja je mogoča pisna pripoznava zastarane obveznosti. 

Sklep nº II Cpg 142/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 19, 2006

Pri odločitvi o nadaljevanju postopka z družbenikom izbrisane družbe gre za sklep v procesnem smislu.

Sodba nº I Kp 162/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, October 19, 2006

Bistvene kršitve dolocb kazenskega postopka pritožba uveljavlja iz 8. in 11. tocke prvega odstavka 371. clena ZKP, zatrjuje namrec, da je prvostopno sodišce kršilo prepoved "reformatie in peius", ko je v ponovnem sojenju dopustilo okrožnemu državnemu tožilcu modifikacijo obtožbe, ki je za obdolženca manj ugodna oziroma se je s tem obdolžencu položaj v novem sojenju poslabšal, ter da so razlogi sodbe sami s seboj v nasprotju, oziroma so v nasprotju z listinskimi dokazi. Pritožba pa nima prav, ...

October 18, 2006

Sodba nº I Cp 1246/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 18, 2006

Tožnik je kot tretji zatrjeval, da ima glede predmeta izvršbe pravice, ki mu omogočajo, da izvršbo prepreči. Tožena stranka je v izvršilnem postopku uveljavljala poplačilo svoje terjatve s prisilno prodajo zastavljene nepremičnine in da se je ob sklepanju pogodbe zanesla na podatke v zemljiški knjigi. Toženec je kot dobroverni zastavni upnik pridobil zastavno pravico. Ti razlogi utemeljujejo materialnopravni sklep, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, po drugi strani je na podlagi sklepa o domik...

Sodba nº in sklep I Cpg 1061/2004 of Gospodarski oddelek, October 18, 2006

Vpis pravice uporabe nepremičnin v družbeni lastnini je urejal Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 43/73), ki je sicer zahteval vpis nepremičnine v družbeni lastnini in pravice uporabe. Pravica uporabe je tako imela značaj posebne knjižne pravice. Materialnopravno zmotno pa je izhodišče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je bil vpis te pravice v zemljiški knjigi konstitutiven za pridobitev same pravice na enak način kot velja to za pri...

Sklep nº I Cp 486/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 18, 2006

Procesne predpostavke glede strank morajo biti izpolnjene ves čas postopka in ni dovolj, če te procesne predpostavka obstajajo ob začetku postopka, ampak mora sodišče paziti, ali med postopkom pride do prenehanja sposobnosti biti stranka. 

Sodba nº in sklep I Cp 469/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 18, 2006

Sodišče pri varstvu lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja in če se tožnika s tako ugotovljenim potekom meje ne strinjata, lahko sprožita postopek za ureditev meje v upravnem oziroma nepravdnem postopku.

Sklep nº I Cp 489/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 18, 2006

Zdravstveno stanje na dan naroka ni opravičljiv razlog, zaradi katerega pritožnik ne bi mogel pravočasno obvestiti sodišča prve stopnje o svojem izostanku. 

Sodba nº in sklep Cp 95/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 18, 2006

V ponovljenem sojenju po razveljavitvi zamudne sodbe zaradi bistvene kršitve dolocb pravdnega postopka iz 14. tocke II. Odstavka 339. clena ZPP, ker ni vsebovala razlogov o odlocilnih dejstvih, lahko sodišce prve stopnje ponovno izda zamudno sodbo, ce za njeno izdajo obstojijo formalni in materialni pogoji iz 318. clena ZPP.

Sklep nº Cp 111/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 18, 2006

V sporu med najemnikom in najemodajalcem v primeru odpovedi najemne pogodbe brez krivdnih razlogov mora sodišce v nepravdnem postopku ugotoviti, ali ponujeno stanovanje ustreza vsem kriterijem iz II. odstavka 106. clena SZ-1 o tem, kaj predstavlja drugo primerno stanovanje in obstoj vsakega posameznega elementa tudi ustrezno obrazložiti.

Sodba nº I Kp 959/2006 of Kazenski oddelek, October 18, 2006

Sodišče prve stopnje sprejema obdolženkin zagovor, da je za telefon, ki je bil dejansko vreden 30.000,00 SIT, plačala 20.000,00 SIT, ob tem pa ni prejela niti polnilca niti pripadajoče dokumentacije, vendar zmotno ocenjuje, da so ravno to okoliščine, na podlagi katerih bi obdolženka morala in mogla vedeti, da je telefon pridobljen s kaznivim dejanjem. Dejstvo je namreč, da cena nakupa ni bistveno odstopala od dejanske vrednosti telefona, saj je vendarle potrebno upoštevati, da je šlo za rablj...

Sklep nº I Cpg 346/2005 of Gospodarski oddelek, October 18, 2006

Ni mogoce torej govoriti o potrebnih stroških špediterja, v kolikor do njih ne bi prišlo ob njegovem potrebnem skrbnem ravnanju. Ce pa je do povecanja stroškov prišlo tudi v posledici vzroka, ki ga ni mogoce pripisati samo špediterju, se narocnik placilu teh stroškov ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem na neskrbno ravnanje špediterja, v kolikor bi ti stroški nastali tudi, ce ne bi bilo neskrbnega ravnanja špediterja.

Sodba nº I Cpg 950/2005 of Gospodarski oddelek, October 18, 2006

Ker pa je sodbo, s katero je končan spor v postopkih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člen ZPP), pritožbeno sodišče ne sme presojati očitka tožene stranke v zvezi z opravo naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti pravilno vabljene tožene stranke.

Sklep nº III Cp 4618/2006 of Civilni oddelek, October 18, 2006

Ali so bili stroški izvršitelja v znesku 35.477,52 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, katerih povrnitev je upnik zahteval, sodišce prve stopnje pa z izpodbijanim sklepom tej njegovi zahtevi ugodilo in predmetne stroške naložilo v placilo dolžnici, je odvisno od odlocitve o dolžnicinem ugovoru zoper sklep o izvršbi, od njegove utemeljenosti oziroma neutemeljenosti. Ker sodišce prve stopnje o dolžnicinem ugovoru še ni odlocalo, še ni mogoce reci, da so bili stroški, ki jih je iz izpodbijanim ...

Sklep nº III Cp 6012/2006 of Civilni oddelek, October 18, 2006

Za obligacijska razmerja, o katerih je že bilo pravnomocno odloceno, se po ustavnem sodišcu razveljavljeni del zakona še naprej uporablja.

Sklep nº III Cp 4125/2006 of Civilni oddelek, October 18, 2006

O stroških postopka zaradi ugovora tretjega se odloci šele po koncani pravdi,ki jo pricne tretji zaradi nedopustnosti izvršbe, oziroma po poteku roka za pricetek take pravde. Zato izvršilno sodišce, ko odloca o ugovoru tretjega in ga zavrne, odlocitev o stroških pridrži.

October 17, 2006

Sklep nº I Cp 1332/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Posestno varstvo je naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi ( odločba Ustavnega sodišča št. 32/94 ). S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. čl. Ustave RS in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. čl. Ustave RS, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala. 

Sklep nº I Cp 1074/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Uporaba določb ZDen pomeni namreč v pretežnem delu uporabo določb materialnega prava. Če predlagatelj ne bi predložil vseh potrebnih dokazil, bi moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokazovanju. 

Sklep nº I Cp 1353/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Prosti preudarek po 413.čl. ZPP ne izključuje uporabe splošnih določb ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov. 

Sodba nº I Cp 862/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Odškodnino za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se lahko prisodi le, če gre za zmanjšanje močnejše intenzivnosti in če to opravičujejo posebne okoliščine. 

Sodba nº I Cp 808/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Med sodediči nastane v trenutku zapustnikove smrti glede podedovanega premoženja skupnost, ki traja vse dotlej, dokler sodediči dediščine ne razdelijo med seboj (1.odst. 145.čl. Zakona o dedovanju - ZD). 

Sklep nº I Cp 846/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Prav te okoliščine, da je prav ta cesta obenem tudi edina cestna povezava med zaselkom M. in K. ter da se kot takšna uporablja za komunalne in druge storitve, ki so po svoji naravi eksistenčnega pomena, po mnenju pritožbenega sodišča zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode. 

Sklep nº II Cp 1077/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Če se je način motenja bistveno razlikoval od prejšnjega motenja ni pogojev, da bi se po tej določbi dovolila izvršba na podlagi prej izdanega izvršilnega naslova, ampak mora upnik šele pridobiti izvršilni naslov. 

Sklep nº II Cp 677/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Pravilna je razlaga spremenjenega roka (iz 1. leta na 3 mesece) tako, da začne trimesečni rok po 88. členu ZIZ, v katerem lahko upnik predlaga ponoven rubež, teči šele od uveljavitve spremembe ZIZ-C, torej od 04.03.2006 dalje. 

Sklep nº II Cp 619/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Iz podatkov v spisu izhaja, da predlog tretjega za odlog izvršbe upniku ni bil vročen, zaradi česar upnik ni imel možnosti predlagati varščine, to pravico pa mu daje zakon (ZIZ). Navedena procesna kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. 

Sklep nº I Cp 1390/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

V predmetni zadevi gre za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je po svoji vsebini identična s tožbenim zahtevkom, zato je možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebno utemeljene težko nadomestljive škode ter preprečitve nasilja. 

Sklep nº I Cp 1293/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Sodišče prve stopnje je očitno zmotno štelo, da ima toženec za namestitev te posebne naprave na sporno mesto poseben pravni naslov, ker je pridobil soglasje več kot polovico etažnih lastnikov za postavitev klimatske naprave na bočno stran balkona. To soglasje pa samo po sebi še nikakor ne more pomeniti posebnega pravnega naslova, ki se zahteva zato, da je dovoljena direktna imisija. 

Sklep nº I Cp 1572/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Zapuščinski postopek, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, je za stranke, ki so sodelovale v postopku, razsojena stvar. Stranka, ki je vezana s sklepom o dedovanju ne more več uveljavljati svoje pravice, kar pomeni, da bi z obravnavanjem pritožbe zoper pravnomočni sklep o dedovanju pritožbeno sodišče poseglo v pravice ostalih dedičev, zato v tem primeru pritožbe, ki ni pravočasna, ne more obravnavati. 

Sodba nº I Cp 858/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

1. Na soglasen predlog obeh pravdnih strank sta bila izvedenca, ki ju je pred pravdo angažirala tožena stranka, zaslišana. Z dokaznim sklepom je bil izpolnjen pogoj iz 244.čl. ZPP. Oba strokovnjaka, ki sta pred tem za toženo stranko izdelala mnenji, sta s tem sklepom sodišča pridobila procesni položaj izvedenca v postopku.

Sodba nº I Cp 209/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2006

Tožena stranka je do konca glavne obravnave pripoznala tožbeni zahtevek. V takšnem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. 

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners