Višja Sodišča: Opinions issued on November 2006

November 30, 2006

Sklep nº II Cpg 184/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 30, 2006

25. člen ZIZ se nanaša na osebno odgovorne družbenike. 

Sklep nº Cp 196/2005 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 30, 2006

Pri ocenjevanju premoženjskega stanja osebe, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, se lahko upošteva tudi prejeta odškodnina, saj se zaradi nje izboljša premoženjski položaj, vendar pa se ta ne upošteva avtomatično. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru oceniti, ali prejeta odškodnina dejansko zboljšuje premoženjsko stanje taksnega zavezanca. 

Sklep nº Cp 1743/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 30, 2006

Pri naknadno najdenem premoženju je treba opraviti novo zapuščinsko obravnavo, če se prvotno podana dedna izjava dedičev nanaša le na dotedanje premoženje zapustnika. 

Sklep nº Cp 1283/2003 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 30, 2006

Pravna podlaga za odločanje o zahtevku je 154. čl. ZOR, ker gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je treba ravnanje toženih strank presojati po predpisih, ki urejajo dejavnost tožene stranke kakor tudi dejavnost smučanja in vožnje z vlečnico. 

Sklep nº II Cpg 189/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 30, 2006

Po 5. odst. 168. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče sicer lahko oprosti plačila sodnih taks tudi pravne osebe, vendar le za vlogo iz 1. odst. 105.a člena ZPP, med katerimi pa ni naveden ugovor zoper sklep o izvršbi. 

Sodba nº I Cpg 1072/2005 of Gospodarski oddelek, November 30, 2006

Tako ZGD v 3. odstavku 416. člena in 3. odstavku 418. člena določa, da mora biti pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa. Druga posebna predpostavka za veljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža je zapisana v 25. členu družbene pogodbe, ki določa, da je prodaja poslovnega deleža ali njegovega dela mogoča le s soglasjem družbenikov.

Sklep nº I Cpg 117/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 30, 2006

Pravna podlaga za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti je v 3. odst. 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Sodba nº I Cpg 118/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 30, 2006

Družbenika zakonske domneve o obstoju izbrisnega razloga sploh ne izpodbijata.

November 29, 2006

Sklep nº Kp 406/2006 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, November 29, 2006

Državno tožilstvo je spremenilo obtožbo (dejanski opis in zakonsko označbo očitanega kaznivega dejanja), pri čemer je konkretiziralo zakonski znak, da člani skupine tujcev, ki so bili nezakonito spravljeni čez meje Republike Slovenije niso imeli potrebnih dovoljenj za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. Takšna sprememba obtožbe bi nujno terjala dodatno zaslišanje obtoženca oziroma nadaljevanje glavne obravnave v njegovi navzočnosti.

Sklep nº I Kp 805/2006 of Kazenski oddelek, November 29, 2006

V kolikor policisti ugotovijo, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, lahko opravijo potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. Pregled plastične vrečke, ki se je nahajala v vozilu in je imela zavezane ročaje, ne pomeni takšnega posega v zasebno sfero, da bi bilo potrebne uporabiti določila ZKP o hišni in osebni preiskavi. 

Sklep nº I Kp 746/2006 of Kazenski oddelek, November 29, 2006

Sodišče prve stopnje je preuranjeno v skladu s 3. točko 1. odstavka 352. člena ZKP zavrglo obtožnico zoper obtoženca. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedeniškega mnenja zaključilo, da je obtoženčevo duševno stanje nepopravljivo in to začasno preprečuje kazenski pregon. Pred odločitvijo pa državno tožilstvo ni bilo seznanjeno z izvedeniškim mnenjem in se ni izjasnilo o mnenju, zato je bila kršeno načelo kontradiktornosti. 

Sodba nº in sklep Cp 578/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 29, 2006

Pri verzijskem zahtevku zaradi uporabe skupnega stanovanja, je treba upoštevati stroške za preživljanje skupnega otroka, ki jih morata prispevati v dolocenem razmerju obe stranki, ki sta otrokova starša.

Sodba nº I Cp 5851/2006 of Civilni oddelek, November 29, 2006

Lastnik nezavarovanega motornega vozila mora placati regres, ce ne zatrjuje, da njegovo vozilo ni povzrocilo škodnega dogodka. Zavarovalnica v takem primeru ni dolžna dokazovati civilnega delikta.

November 28, 2006

Sklep nº I Cp 1449/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 28, 2006

Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja v 12. členu določa, da v primeru, ko je oseba s takim statusom umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje. 

Sklep nº I Cp 1089/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 28, 2006

Pogoj za zaznambo spora določa 79. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. 

Sklep nº I Cp 1372/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 28, 2006

Sodišče namreč izda odločbo na podlagi rezultatov celotne obravnave, upoštevajoč tudi dokaze, ki so jih predlagale stranke in tiste, ki jih je sodišče priskrbelo samo. Vendar to velja le za odločbo o predmetu zapuščinskega postopka, ki je določen v 162. čl. ZD, to je ugotovitev, kdo so dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Ne velja pa to za ugotavljanje (in s tem upoštevanje) daril. 

Sodba nº in sklep I Cp 1073/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 28, 2006

Po 1.odst. 1028.čl. Obligacijskega zakonika - OZ ima porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev pravico zahtevati od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal ter obresti od dneva plačila. 

Sodba nº I Cpg 879/2005 of Gospodarski oddelek, November 28, 2006

Tako lahko upravnik po razlagi prvostopnega sodišca proti najemniku vloži tožbo samo kot zakoniti zastopnik lastnika, aktivno legitimacijo proti najemniku pa ima le v primeru, ce lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora nanj prenese materialnopravno upravicenje.

Sklep nº I Cp 2806/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, November 28, 2006

Tožeca stranka pove, da se je zavezala tožbo umakniti in ne tudi, da je bil njen tožbeni zahtevek izpolnjen. To pa je pogoj, ki ga doloca clen 158 Zakona o pravdnem postopku - ZPP zato, da tožeci stranki ni treba povrniti stroškov tožene stranke kadar tožbo umakne.

November 24, 2006

Sklep nº PRp 60/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, November 24, 2006

V postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za ugotavljanje krivde v kazenskopravnem smislu, temveč le za ugotavljanje, ali da so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega ali preseženega števila kazenskih točk. 

Sklep nº IV Cpg 114/2006 of Gospodarski oddelek, November 24, 2006

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge registrskega sodišča, da je firma v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine, če je sporna beseda, ki sestavlja firmo družbe, sestavni del slovenskega knjižnega jezika. Da pa načelo "piši kot govoriš" za slovenski jezik ne velja in zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi slovenskemu jeziku ustrezal le izgovorni zapis besede "design", pa izhaja tudi iz slovenskega pravopisa, na katerega se sicer sklicuje sam pritožnik. V uvodnih pojasnilih ...

Sklep nº IV Cpg 124/2006 of Gospodarski oddelek, November 24, 2006

Pritožnik ni predlagatelj registrskega postopka, niti subjekt vpisa (1. odstavek 17. člena ZSReg), niti ne oseba ali organ, ki bi mu zakon dajal pravico, da se udeležuje registrskega postopka (2. odstavek 17. člena ZSReg). Vprašanje dovoljenosti njegove pritožbe je torej odvisno od tega ali utegne biti njegov pravni interes z izpodbijano sodno odločbo prizadet. V tem primeru mu je namreč potrebno priznati status udeleženca registrskega postopka (1. odstavek 17. člena ZSReg). 

Sklep nº IV Cpg 98/2006 of Gospodarski oddelek, November 24, 2006

Pri presoji pravovarstvenega interesa pritožnikov v tem registrskem postopku pa ni mogoče mimo materialnopravnih določb ZGD, ki urejajo postopek pripojitve ene družbe k drugi in pravnih učinkov vpisa pripojitve v sodni register. Vpis pripojitve v sodni register ima konstitutivni učinek. To pomeni, da pravne posledice pripojitve, navedene v 3. odst. 591. člena ZGD-1 nastopijo z dnem vpisa pripojitve v sodni register. Te so tako kompleksne in daljnosežne (npr. na premoženjskem, organizacijskem,...

November 23, 2006

Sklep nº II Cp 1194/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 23, 2006

Vloga, s katero je upnik spremenil izvršilno sredstvo tako, da je predlagal zaradi izterjave zneska, za katerega je že bila dovoljena izvršba in vseh stroškov izvršilnega postopka, še izvršbo na nepremičnine dolžnika, se vrednoti enako (in ne višje) kot predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek. 

November 22, 2006

Sodba nº I Cp 1580/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 22, 2006

Azbestna bolezen, mezoteliom, izpostavljenost azbestu. 

Sodba nº I Cp 993/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 22, 2006

Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Pri določitvi pravične denarne odškodnine je treba upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in strahu, in sicer glede na vse konkretne okoliščine, podane pri posameznem oškodovancu (individualizacija odškodnin), s ciljem, da se pri njemu doseže zadoščenje in s tem omilitev škode. Hkrati pa mora biti odškodnina določena tudi objektivno,s primerjavo z odškodni...

Sklep nº I Kp 1539/2006 of Kazenski oddelek, November 22, 2006

Prepoved sojenja obsojenca, ki je storil kaznivo dejanja za katerega je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, storil pa ga je v času prestajanja kazni zapora. Kaznuje se le disciplinsko. 

Sodba nº I Kp 846/2006 of Kazenski oddelek, November 22, 2006

Ker je sodišče prve stopnje obdolžencu naložilo v plačilo nepremoženjsko škodo izključno na podlagi navedb oškodovanca in ne da bi še obdolženca, zoper katerega je tekel kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja, o tem zaslišalo, odločitev o premoženjskopravnem zahtevku ni bila pravilna, zato je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženca ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da je oškodovanca s premoženjsko pravnim zahtevkom na ...

Sklep nº I Kp 1403/2006 of Kazenski oddelek, November 22, 2006

Nadaljevano kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je bilo storjeno zadnje dejanje, ki sodi v sestavo teh kaznivih dejanj. Ker iz konkretnega opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi kaznivo dejanje izvrševal od marca 2000 do decembra 2002, je čas storitve december 2002 in od takrat začnejo teči zastaralni roki. 

Sklep nº I Cp 1165/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 22, 2006

Utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je odvisna od dejanskih okoliščin. Le-te premoženjske razmere stranke pa mora sodišče presoditi v času, ko o predlogu odloča. 

Sodba nº Cp 275/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 22, 2006

Solidarna odgovornost je podana tudi v primeru, ce se ne da ugotoviti, katera ob obeh oseb, ki sta delovali skupaj, je povzrocila škodo.

Sklep nº Cp 1742/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 22, 2006

V postopku delitve solastne stvari so solastniki nujni sosporniki, saj v postopku lahko sodelujejo le vsi solastniki hkrati. Zato predloga ni mogoce zavreci le proti enemu, ali le proti nekaterim solastnikom.

Sklep nº in sodba Cp 453/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 22, 2006

Za odškodninsko odgovornost za škodo, nastalo s kršitvijo prodajne pogodbe (neupravicen odstop od pogodbe), morajo biti podani vsi elementi civilnega delikta (škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, nastanek škode, vzrocna zveza med nastankom škode in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost povzrocitelja škode).

Sklep nº Cp 1677/2005 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 22, 2006

Izrek sodbe je nedolocen, ker iz njega ni razvidno, katerega dela nepremicnin v izmeri 733 m2 je tožnik lastnik in kje se teh 733 m2 nahaja v okviru parcele. Ni izvedljiva vknjižba tako nedolocenega dela parcele v zemljiško knjigo.

Sklep nº Cp 1567/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 22, 2006

Sodba okrožnega sodišca je postala pravnomocna izven meja pravnomocnosti sodbe okrajnega sodišca, zato sodba okrožnega sodišca ne predstavlja dejstva oz. dokaza, ki bi lahko bil obnovitveni razlog po 10. tc. 394. cl. ZPP.

Sklep nº I Cp 392/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 22, 2006

Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo po določbah 318. čl. ZPP, ni presojalo zgolj sklepčnosti tožbe, pač pa je ocenjevalo predložene dokaze, je taka zamudna sodba nezakonita.

Sklep nº I Cpg 267/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 22, 2006

Dolžnost uprave je, da poda sodišču predlog za imenovanje člana nadzornega sveta takoj, ko ugotovi, da število članov ni zadostno za njegovo sklepčnost (1. odst. 276. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1).

Sklep nº I Cp 6383/2006 of Civilni oddelek, November 22, 2006

Dolocba 1. odstavka 78. clena ZDen se glasi: "Dedovanje po umrlem se v tem postopku uvede z dnem pravnomocnosti odlocbe o dedovanju." To pomeni, da je za presojo kroga dedicev in presojo njihove dedne sposobnosti odlocilen trenutek pravnomocnosti sklepa o dedovanju in ta trenutek je v primeru dedovanja denacionaliziranega premoženja postavljen pred trenutek, ko obstaja zapušcina. Citirana dolocba ZDen obenem pomeni, da lahko v primerih, ko je denacionalizacijski upravicenec umrl pred pravnomo...

Sodba nº in sklep II Cp 1452/2006 of Civilni oddelek, November 22, 2006

Da toženec lahko nastopa kot pravni naslednik izbrisane gospodarske družbe, mora biti njen delnicar v trenutku izbrisa iz sodnega registra.

Sklep nº III Cp 6166/2006 of Civilni oddelek, November 22, 2006

Kot 50% družbenik je imel drugi dolžnik možnost in dolžnost da vpliva na poslovanje družbe in da se seznani z dejanskim obsegom premoženja in obveznostmi izbrisane družbe ter bi lahko dosegel tudi redno prenehanje družbe, zato njegov položaj nikakor ni primerljiv s položajem delavcev, ki so po sili razmer v tranzicijskem obdobju postali delnicarji v prezadolženih družbah, katere so bile kasneje izbrisane iz sodnega registra, kot to skuša prikazati pritožba. Dejstvo, da drugi dolžnik svoje mož...

Sodba nº I Cp 638/2006 of Civilni oddelek, November 22, 2006

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplacna pogodba, le da je izrocitev premoženja odložena do smrti preživljanca. Takšna pogodba vsebuje tudi elemente aleatornosti, saj ob sklenitvi stranka ne ve, ali bo za svojo izpolnitev prejela ustrezno protivrednost. V zvezi z vprašanjem morebitne neodplacnosti pogodbe je potrebno izhajati iz poslovnega namena strank ob sklenitvi pogodbe in ne iz dejanskega stanja ob smrti preživljanca.

Sklep nº II Cp 3644/2006 of Civilni oddelek, November 22, 2006

Kot je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno poudarjeno, pomeni obnova postopka zgolj ponovitev oziroma reprizo pravnomocno koncanega postopka, kar pomeni, da gre za presojo pravilnosti s tožbo oziroma predlogom za izvršbo že prej zacetega sodnega postopka in na tej podlagi izdane sodbe. To pa pomeni, da je potrebno tudi ugovor zastaranja v obnovljenem postopku presojati glede na okolišcine, ki so bile podane ob vložitvi tožbe oziroma predloga, torej upoštevati dejstvo, kdaj je bilo to upniko...

November 21, 2006

Sodba nº I Cp 1185/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 21, 2006

Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava in ne opravlja javne službe.

Sklep nº I Cp 214/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 21, 2006

Pravilna je sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vpis spremembe družbenikov v sodni register deklaratorne narave in je torej drugi toženec naslednik izbrisane družbe, vendar je ta določba materialnopravne narave in vpliva le na to, da novi toženec izpolnjuje pogoje za sospornika iz 1. odstavka 191. člena ZPP. Ni pa bil izpolnjen drugi pogoj, to je privolitev novega toženca. Sodišče prve stopnje je zato zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ko je dovolilo razširitev tožbe. ...

Sklep nº I Cp 301/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 21, 2006

ZPPSL ne določa nobenih posledic prisilne poravnave v zvezi z zemljiško knjigo. 

Sklep nº I Cp 1398/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 21, 2006

Lastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini in v 67. čl. SPZ so določena pravila skupnega upravljanja, vendar pa posamezni primeri upravljanja zahtevajo nujno ukrepanje, kar pa je omogočeno tudi z izdajo začasne odredbe, seveda če so izpolnjeni pogoji za takšno začasno odredbo. 

Sodba nº I Cp 454/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 21, 2006

Določitev višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v zvezi z izpostavljenostjo azbestu. 

Sklep nº I Cp 258/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 21, 2006

Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da dejanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prekinila dobavo vode do stanovanja, ne predstavlja protipravnega dejanja. Prekinitev dobave vode v prostore, ki jih posameznik uporablja kot stanovanje, zagotovo predstavlja poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine. V obravnavanem primeru sorazmernosti ukrepa tožene stranke s težo posega v ustavno pravico do zasebne lastnine tožeče stranke, sodišče prve stopnje ni presojalo.

Sklep nº I Cp 488/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 21, 2006

Tožene stranke ne trdijo, da tožeči stranki nista lastnici spornega dela nepremičnine, zato je s tem, ko je sodišče kot predhodno vprašanje ugotavljalo kje poteka meja med parcelama št. 1214 in 1212 na eni strani in parcelo št. 3072 prekoračilo meje obravnavanja zadeve.

Sodba nº I Cp 515/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 21, 2006

Pritožbeno sodišče se navedenemu stališču pridružuje in ocenjuje, da ima izpodbijana sodba prav, ko ugotavlja, da je imel tožnik v času pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe zgolj položaj ožjega družinskega člana, stanovanjsko pravico pa je imela njegova žena, ki jo je, vsaj formalno, tudi izkoristila, čeprav je sredstva za nakup stanovanja v celoti prispevala hči. Zaradi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik ni upravičen do sklenitve najemne pogodbe kot prejšnji imetnik s...

Sklep nº I Cp 587/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 21, 2006

Sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča ni ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju zamude upoštevalo le pogodbeno dogovorjen rok za dokončanje del.

Sklep nº I Cp 2775/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, November 21, 2006

Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremicnino ni ovira za izvršbo na to nepremicnino. V izvršilnem postopku pridobi kupec nepremicnine lastninsko pravico na originaren nacin (po pravnomocnosti sklepa sodišca o domiku in sklepa o izrocitvi nepremicnine kupcu; prvi odstavek 92. clena ZIZ, v zvezi z 42. clenom Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02), ne pa derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.

November 17, 2006

Sodba nº I Cpg 320/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Formulacija zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju se formalno res glasi kot ugotovitveni zahtevek, ki pa to po vsebini ni, saj gre dejansko za uveljavljanje tega, da določena pravna dejanja tožnika nimajo učinka proti stečajni masi tožnika v stečaju.

Sklep nº II Cpg 200/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Dolžnikovo ravnanje, ko prodaja nepremičnine, je mogoče opredeliti kot tako ravnanje, ki ga ima v mislih 2.odst. 270.čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. 

Sklep nº II Cpg 194/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo, kar je v korist dolžnika ne glede na to, iz kakšnih razlogov je do tega prišlo. Tako se pokaže, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zaradi česar je pritožba nedovoljena. 

Sodba nº I Cpg 68/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Res je sicer, da je v primeru, če je besedilo pogodbe sestavila tožena stranka, treba nejasna določila razlagati v korist tožeče stranke, kot to določa 83.čl. OZ, vendar pa je treba pri tem upoštevati jasno določilo 1.odst. 82.čl. OZ, po katerem se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, v konkretnem primeru pa ne gre za nejasno določilo, ki bi potrebovalo kakršnokoli dodatno tolmačenje. 

Sodba nº in sklep Cp 1172/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 17, 2006

Sodišče prve stopnje je obseg tožnici nastale nepremoženjska škode ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca nevrološke stroke. Neutemeljeno pa je zavrnilo dokazni predlog za pribavo izvedenskega mnenja izvedenca kliničnega psihologa, ki bi naj podal izvid in mnenje, ali je tožnica v škodnem dogodku utrpela tudi posttravmatsko stresno motnjo, ki bi se naj održala v večjem obsegu psihičnih težav in s tem povezanim zmanjšanjem življenjskih aktivnosti.

Sodba nº I Cp 458/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 17, 2006

Po določbi 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo SRS in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Ker je Slovenija tedaj prenesla svojo pravico do varovanja in branjenja neodvisnosti, suverenosti in teritorialne neokrnjenosti tudi na JLA, kot skupno federalno oboroženo silo vseh narodov in narodnosti takratne federacije oz. na organ SFRJ, so bile...

Sklep nº I Cpg 70/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Gre za očitno pisno pomoto. Stroške je v tem postopku priglasila le tožeča stranka. Tožena stranka stroškov sploh ni priglasila. Zato in ker tudi z nekorektnim sklicevanjem na zapisnik naroka, v katerem je izrecno navedeno, da tožena stranka pripoznava v celoti tožeči stranki tudi stroške postopka, je pritožba popolnoma neutemeljena. 

Sklep nº I Cpg 94/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Tožeči stranki v pritožbi procesne in materialne pravilnosti izpodbijanega sklepa niti ne izpodbijata. Z razlogi dejansko napadata pravilnost že pravnomočnih odločitev o utemeljenosti zavrnitve njunega predloga za oprostitev stroškov postopka. Zato s temi in takimi pritožbenimi navedbami ne moreta biti uspešni. 

Sodba nº I Cp 1064/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 17, 2006

Tožeča stranka obstoja pogodbe o prenosu nalog za pooblaščeno organizacijo, ni dokazala, zato ne more v tem postopku uspešno v svojem imenu izterjevati stroškov od toženke. 

Sklep nº I Cp 929/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 17, 2006

Ker je sodišče ugotovilo, da je bila med tožečo stranko in družbo M.M. sklenjena kupoprodajna pogodba po kateri je tožeča stranka prodala tej družbi pohištvo, obveznost plačila kupnine pa je bila z novo pogodbo prenovljena v obveznost vrniti posojilo, ima pritožba prav, da je za odločitev, ali je tožena stranka dolžna vrniti posojilo, bistven odgovor na vprašanje, ali je tožeča stranka svojo obveznost iz posojilne pogodbe izpolnila. 

Sklep nº II Cpg 172/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Po 6. odst. 38. čl. ZIZ je dolžan upnik povrniti dolžniku stroške le v primeru, če mu jih je neutemeljeno povzročil. S tem, ko je upnik v obravnavanem primeru predlagal nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, ki sta bila v sodnem registru vpisana kot družbenika izbrisane družbe, pa nikakor ni mogoče zaključiti, da je dolžnikoma neutemeljeno povzročil stroške. 

Sklep nº I Cpg 260/2006 of Gospodarski oddelek, November 17, 2006

V ZPP je predviden le vrstni red odločanja o tako postavljenih zahtevkih, ne pa tudi vrstni red njihovega obravnavanja. Sukcesivnost pri odločanju o obeh zahtevkih (primarno in podrejeno postavljenem) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje.

Sklep nº II Cpg 178/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Upnik je kot verodostojno listino priložil izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe ter obračun zamudnih obresti za neplačane račune. Obe listini, ki sta podlaga za predlagano izvršbo, pa dejansko vsebujeta sestavine, na katere je v svojem ugovoru in sedaj tudi v pritožbi opozoril dolžnik.

Sodba nº I Cpg 99/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Zastaranja sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti pač pa ga sme upoštevati le, če se dolžnik nanj sklicuje.

Sodba nº I Cpg 760/2005 of Gospodarski oddelek, November 17, 2006

Prvostopno sodišče pravilno poudarja, da je za presojo pravne narave pogodbe odločilna njena vsebina in ne njeno poimenovanje, česar ne spremeni dejstvo, da je podpisana s strani vseh pogodbenih strank. Temeljni pogoj za sklenitev verižne kompenzacije je, da je krog njenih udeležencev sklenjen, to je, da je vsak od njih imel terjatev do predhodnika (oziroma v obrnjenem vrstnem redu do naslednika).

November 16, 2006

Sklep nº I Cpg 808/2006 of Gospodarski oddelek, November 16, 2006

Do vložitve tožbe in s tem stroškov, ki jih je imela tožeča stranka, je prišlo zaradi napačne napotitve na pravdo. Na pravdo je bila napačno napotena tožeča stranka in to predstavlja naključje, ki se je njej primerilo. V skladu s 1. odstavkom 156. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju p...

Sodba nº I Cpg 1040/2005 of Gospodarski oddelek, November 16, 2006

Zmotno je mnenje pritožbe, da tožeča stranka ne more vložiti tožbe z obogatitvenim zahtevkom, če ni pred tem vložila predloga za nasprotno izvršbo. Dolžnik svoje terjatve ne more uveljavljati v pravdnem postopku le, dokler bi jo lahko uveljavljal v izvršilnem postopku.

Sklep nº I Cpg 423/2005 of Gospodarski oddelek, November 16, 2006

Zakon o pravdnem postopku samo izjemoma dopušča možnost, da sodišče v dokazne namene izvede dokaz z zaslišanjem samo ene stranke (258. člen ZPP). S tem ko je prvostopenjsko sodišče zaslišalo samo toženo stranko in ocenilo, da izvedba dokaza z zaslišanjem tožeče stranke ne bi prispevala k dodatnejši razjasnitvi dejanskega stanja, je dejansko izvedlo vnaprejšnjo dokazno oceno dokaza, ki ga sploh ni izvedlo. Takšno postopanje pa pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki 2. odstavka ...

Sklep nº II Cpg 988/2006 of Gospodarski oddelek, November 16, 2006

Desetletni rok za zastaranje terjatve iz izvršilnega naslova prične teči naslednji dan po tem, ko je sodba postala pravnomočna. Takrat je namreč upnik pridobil pravico terjati izpolnitev obveznosti.

November 15, 2006

Sklep nº Kp 231/2006 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, November 15, 2006

Kaznivo dejanje ponarejanja listin konzumirano v kaznivem dejanju goljufije, ker kaznivega dejanja goljufije z uporabo tuje in predhodno ukradene plačilne kartice, brez predhodnega podpisa slipa bančne plačilne kartice sploh ni mogoče storiti. Opisani kaznivi dejanji je zato potrebno pravno označiti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po 1.odst. 217.čl. KZ. 

Sklep nº I Cp 1403/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 15, 2006

Sodišče bi lahko predlagateljico glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev o uveljavljani taksni oprostitvi, tudi zaslišalo, lahko pa bi se poslužilo tudi možnosti po 4. odst. 169. čl. ZPP, ko lahko o tem zasliši tudi nasprotno stranko. 

Sklep nº II Cp 1141/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 15, 2006

Javne dražbe, na kateri ni prišlo niti do draženja in zarubljeni predmet ni bil prodan, ni mogoče opredeliti kot uspešno, za neuspešno dražbo pa je izvršitelj upravičen le do 25% polnega plačila. 

Sklep nº Cp 2018/2005 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, November 15, 2006

Zakljucek, da tožnik v tožbi ni navedel dejstev, na katera opira svoj zahtevek in s katerimi bi utemeljil temelj ter višino zahtevanega zneska odškodnine oziroma višino nastale škode, za odškodnino zaradi izgubljenega dobicka (na katero je to sodišce iz tožbenih navedb sklepalo) pa ni zatrjeval, da je imel namen tak dobicek pridobiti, zaradi cesar ni izkazal, da je gotovo, da bi mu vtoževana škoda nastala, pomeni, da tožnik v tožbi življenjskega primera ni v zadostni meri individualiziral, da...

Sklep nº I Kp 1501/2006 of Kazenski oddelek, November 15, 2006

Ker je predmetni kazenski postopek šele v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, je pravilna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da v tej fazi obdolženec še nima pravice zahtevati zagovornika po uradni dolžnosti po I. odstavku 71. člena ZKP. Glede na določilo II. odstavka 71. člena ZKP obdolženec namreč zahtevo iz I. odstavka 71. člena ZKP po postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti lahko poda šele po vročitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga.

Sodba nº IV Cp 5449/2006 of Civilni oddelek, November 15, 2006

V primeru, ko eden od staršev neutemeljeno onemogoca stike otroka z drugim staršem, je to že ravnanje, ki otroku ni v korist in ga ogroža, zato je treba oceniti le, ali morda kakšna druga okolišcina vendarle narekuje odlocitev, da otrok kljub takšnemu ravnanju ostane pri tistemu od staršev, ki ravna otroku v škodo. Sodišce prve stopnje je pravilno odlocilo, da v tem primeru takšnih okolišcin ni.

Sklep nº II Cp 5012/2006 of Civilni oddelek, November 15, 2006

Pritožbene trditve, da predstavlja premoženje, ki je kot zapušcina ugotovljeno v izpodbijanem sklepu kot skupno premoženje pritožnika in pokojne zapustnice vsakega do 1/2 ter da v zapušcino torej lahko sodi le polovico tega premoženja, pomenijo pritožbeno novoto, ki pa jo glede na dolocila 337. clena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. clenom Zakona o dedovanju ni mogoce v tej fazi postopka upoštevati.

November 14, 2006

Sklep nº I Cp 952/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 14, 2006

Ker gre v obravnavanem primeru za pridobitev lastninske pravice že na podlagi samega zakona - 128. čl. Zakona o sodiščih, vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice. 

Sodba nº I Cp 1250/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 14, 2006

Za anuitete v smislu določbe 2. odstavka 372. člena ZOR gre le tedaj, ko so izpolnjeni trije kumulativni pogoji, to je, da so anuitete: 1. vnaprej določene, 2. zneskovno enake in 3. zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za (tovrstne) anuitete in tudi ne za triletni zastaralni rok, temveč za zastaralni rok petih let iz 371. člena ZOR. 

Sodba nº I Cp 776/2005 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, November 14, 2006

Odločitev o obveznosti toženih občin, ki so jih prevzele kot pravne naslednice bivše občine - do upnika, je v razmerju do njih lahko samo enaka, ugodna ali neugodna za vse, ne more pa biti za ene ugodna, za druge pa neugodna. Gre za enotne sospornike po 196. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se ti štetejo za enotno pravdno stranko, tako se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanjo učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. 

Sodba nº I Cp 1159/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 14, 2006

Imetnik stvarne služnosti pridobljene s priposestvovanjem, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne more uspešno uveljavljati svoje pravice proti poštenemu pridobitelju lastninske pravice na služečem zemljišču. 

Sodba nº I Cp 755/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 14, 2006

1. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana tedaj, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. To, da sodišče prve stopnje ni ugodilo dokaznemu predlogu, da se jo zasliši kot stranko, še ne pomeni, da ji kot stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Sodba nº I Cp 599/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 14, 2006

1. Po 7. členu Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (ZPPVS) so verske skupnosti pravne osebe civilnega prava.

Sodba nº I Cp 419/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, November 14, 2006

Zakon o stavbnih zemljiščih Uradni list SRS, št. 18/84 je v 21. členu določal, da lahko imetnik pravice uporabe iz 13. člena oziroma upravičenec iz 16. člena tega zakona prenese tako pravico s pravnim poslom le na zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce, starše in posvojitelje ter njihove zakonce, ti pa te pravice lahko prenesejo samo na svojega zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce. Kot pa je ugotovilo sodišče prve stopnje, sta v obravnavanem primeru tožnica in M. F.,...

Sodba nº I Cp 443/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, November 14, 2006

Tožeca stranka je v tem pravdnem postopku trdila, da je tožniku poslala obvestilo o njegovih obveznostih in vec opominov, navedla je, da je povzrocitelj škodnega dogodka znan iz prijave o poškodbi vozila, da je bilo vozilo, s katerim je bila povzrocena nesreca neregistrirano in da so z izplacilom odškodnine nanjo prešle vse zavarovanceve pravice.

Sodba nº I Cp 1850/2004 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, November 14, 2006

Sodišce prve stopnje je tudi pravilno ocenilo izpovedbe vseh pric in zakljucilo, da izpovedbe logarjev, da so odkazovali les tožnikom ne morejo izpodbiti zakljucka sodišca prve stopnje, ki temelji tako na izpovedbi številnih pric, da je mejo vedno predstavljala kolovozna pot (ki je na karti vrisana), kakor tudi na izvedenskem mnenju izvedenca geodeta, ki je zapisal, da je mejo že leta 1928 predstavljala kolovozna pot, ki je že bila takrat vrisana v karti. Torej je že obstajala ob sklenitvi ku...

Sodba nº I Cp 2538/2005 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, November 14, 2006

Po oceni pritožbenega sodišca pa za nastalo poškodbo tožnika ni odgovorna samo prva tožena stranka, ampak je k njej prispeval tudi tožnik sam. Ugotovljena poškodba stopnice ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnice, saj je kljub takšni stopnici moc ob povprecni pazljivosti še varno uporabljati stopnišce. V danem primeru tedaj poškodovana stopnica ni predstavljala nepricakovane in neopazne ovire.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners