Višja Sodišča: Opinions issued on January 2007

January 31, 2007

Sklep nº Cp 89/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2007

Javne ceste so javno dobro. Na javnih cestah ni mogoče pridobiti posesti, zato je izključeno tudi motenjsko varstvo.

Sklep nº I Cp 7651/2006 of Civilni oddelek, January 31, 2007

Toženec je v spornem stanovanju (ta se nahaja v isti stanovanjski hiši kot tožničino, in sicer v pritličju) do razveze bival kot tožničin soprog, odtlej pa (vse do vložitve tožbe dne 05.07.2004) očitno s tožničinim dovoljenjem. Pravno podlago tožničinega tožbenega zahtevka tako predstavlja določba 92. člena SPZ in ne SZ-1, saj toženec v spornem stanovanju ni nikdar bival kot najemnik, prav tako pa ne gre za nezakonito vseljeno osebo v smislu določb SZ-1.

Sodba nº I Kp 165/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 31, 2007

Ne oziraje se na naravo ugotovljenih bioloških in psiholoških pogojev, bistveno zmanjšana prištevnost, za razliko od neprištevnosti, krivde, četudi v njeni najvišji obliki, ne izključuje. 

Sklep nº IV Cpg 136/2006 of Gospodarski oddelek, January 31, 2007

Iz skupšcinskega sklepa ne izhaja, da je dolžnik v likvidacijskem postopku poplacal pravocasno opravljene terjatve upnikov niti, da se te terjatve zoper dolžnike med likvidacijskim postopkom prenehale. S tem je registrsko sodišce zmotno presodilo listine in posledicno zmotno uporabilo materialno pravo. Ker niso izpolnjeni pogoji za vpis predlaganega izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra, je pritožbeno sodišce izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za izbris zavrnilo.

Sklep nº IV Cpg 1/2007 of Gospodarski oddelek, January 31, 2007

Vsak udeleženec, ki predlaga prekinitev registrskega postopka zaradi odlocitve o predhodnem vprašanju, mora v predlogu navesti tista konkretna sporna dejstva, ki registrskemu sodišcu onemogocajo, da samo odloci o predhodnem vprašanju.

Sklep nº Cp 2742/2006 of Civilni oddelek, January 31, 2007

Sodišce prve stopnje je v konkretni zadevi v kazenskem spisu prebralo tiste listine, ki so bile kot dokaz predlagane s strani tožene stranke, medtem ko sam tožnik vpogleda v kazenski spis ni predlagal pravocasno in to kljub jasnemu opozorilu sodišca prve stopnje, da bo zahtevek zavrnilo, ce tožnik ne bo predlagal ustreznih dokazov za izpodbijanje vzrocne zveze med alkoholiziranostjo tožnika in prometno nezgodo.

January 30, 2007

Sklep nº I Cp 98/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Dejstvo, da je toženki bilo znano, da je njen mož kot dolžnik tožeče stranke s sklenitvijo darilne pogodbe razpolagal s premoženjem zato, da škoduje upnikom, se po 2. odst. 256. člena OZ domneva. Ker se škodljivi namen pri takšnem poslu domneva, je utemeljeno stališče tožeče stranke o toženkinem aktivnem sodelovanju v smeri preprečitve njenega poplačila.

Sodba nº I Cp 1471/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

V zvezi z najetim kreditom so se oblikovala tri razmerja, kreditno med tožečo in toženo stranko, zavarovalno med tožečo stranko in A. ter razmerje na podlagi zastavne pogodbe med tožencema in A. Predmet te pravde je samo kreditno razmerje med pravdnima strankama in kreditna pogodba ustvarja pravice in obveznosti (samo) za pogodbeni stranki.

Sklep nº I Cp 1535/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

1. Če se zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno, in gre za dve izvršbi in tudi dve terjatvi, je pomembno, ali je v obeh izvršilnih zadevah za obe terjatvi zaznamovana izvršba, šele z zaznambo se zagotovijo učinki zaznambe, kot jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 170. členu.

Sklep nº II Cp 1601/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Upnik pravilno opozarja, da dejstvo, da upnik posreduje naslov, ki je enak podatkom iz Centralnega registra prebivalstva, ne more iti upniku v škodo, če se ta podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča. Če je ob pozivu upniku, naj navede točen naslov dolžnika, sodišče že razpolagalo z podatkom iz uradnih evidenc o dolžnikovem bivališču, ki je bilo isto, kot ga je navedel upnik, očitek upniku, da po pozivu ni ravnal, iz navedenih razlogov ne more biti utemeljen....

Sklep nº I Cp 1195/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.

Sodba nº in sklep I Cp 1183/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Kršitev te določbe je bila opredeljena kot prekršek (čl. 226/34 ZTVCP), nima pa nobenih posledic na stvarnopravnem področju. Zato je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in odločilo, da drugi toženec ni pasivno legitimiran v tej pravdi, ker v času prometne nezgode ni bil več lastnik avtomobila. Utemeljeno pa pritožba opozarja na določbo noveliranega 7. člena ZOZP, ki je predpisal omejitev regresa na 2.000.000,00 SIT. V skladu z novejšo sodno prakso je treba novo pravilo upor...

Sodba nº I Cp 2584/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Na pritožbeni stopnji ni sporno, da pomeni nova kotlovnica skupne dele in naprave večstanovanjske hiše, ki služijo hiši kot celoti, to je v smislu določil 8. člena Stanovanjskega zakona - SZ. Kot taka je v smislu določil SZ solastnina, ki je vezana na etažno lastnino. Torej je toženec v danem primeru lastnik nepremičnine - etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v hiši. Za tak zaključek ni odločilno, da ni podpisal pogodbe o upravljanju in ni ...

Sodba nº I Cp 604/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Oba udeleženca sta kršila cestno prometne predpise in je tako podana protipravnost ravnanja pri obeh. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je soodgovornost zavarovanca tožene stranke bistveno večja od soodgovornosti tožnika. Res je da je zavarovanec tožene stranke vozil prehitro, kar je v nasprotju z določilom prvega odstavka 20. člena Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP, saj je vozil glede na prometni znak, ki omejuje hitrost na 40 km/h prehitro, vendar pa mu je po drugi stranki tožni...

Sodba nº I Cp 2838/2005 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je v prometni nezgodi utrpela stisnjenje desnega stopala, pri čemer je posledično prišlo do nekroze kože z edemom in mehurji in je bila potrebna dvakratna hospitalizacija ter trije posegi, prisodilo za nepremoženjsko škodo: iz naslova telesnih bolečin 1,600.000,00 SIT (zahtevano 2,000.000,00 SIT), za strah 300.000,00 SIT (zahtevano 500.000,00 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT (zahtevano 2,800.000,00 SIT) in ...

Sklep nº II Cp 425/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja iz generalne pogodbe in pogodb o maksimalni hipoteki oziroma notarskega zapisa, ampak je odvisna od bodočih negotovih dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe, prekinitev sodelovanja z upnikom) in v takem primeru sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti. V predmetni zadevi upnik ne more dokazovati zapadlosti le z navedbami, da dolžnik ni plačal nobenega obroka in je prekinil sodelovanje z upnikom, zato odstopa od pogodbe in zaht...

Sklep nº I Cp 1174/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Toženca sta uveljavljala pravice na podlagi garancije in ne na podlagi jamčevanja za stvarne napake. Odgovornost iz garancije pomeni posebno samostojno zavezo. Razlika med obema institutoma je med ostalim ravno glede reklamiranja napak. Pri garanciji ne veljajo kratki notifikacijski roki, ampak zadošča, da se odpravo napak zahteva v garancijskem roku, ne glede na to, kdaj je naročnik napako opazil.

Sodba nº I Cp 1735/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Dokazno breme o tem, da je prav zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke prišlo do škodnega dogodka nosi oškodovanec. Zato bi on moral dokazati, da je padel prav zaradi ovire na smučišču, ki bi jo moral upravljalec odstraniti.

Sodba nº I Cp 1682/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Obveznost pritožnice zagotoviti primerno stanovanje namreč pomeni, da ni dolžna zagotoviti tožencema večje oz. boljše stanovanje, kot je za njiju primerno po 5. čl. SZ, slabše od primernega pa bi bilo mogoče dodeliti le v primeru, če že do sedaj stanovanjski standard tožencema ne bi zagotavljal primernosti v smislu 5. čl. SZ, česar pa toženka, kot rečeno, ne zatrjuje. 

Sklep nº II Cp 1324/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Dolžničina obveznost je bila, da se v primeru neuspešne skupne prodaje stanovanja v nadaljnjih 30 dneh izseli iz stanovanja in ga praznega ponudi v prodajo najboljšemu ponudniku "pod izvršbo, ki jo lahko predlaga tožeča stranke",ni pa zgoraj povzete dolžničine obveznosti iz sodne poravnave mogoče razlagati v smislu nenadomestnega dejanja (226.čl. ZIZ). 

Sklep nº I Cp 332/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Gre namreč za prehodne in končne določbe Zakona o zavodih (62. in 65. člen), ki opredeljujejo lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju tedanjih delovnih organizacij, torej, kot izhaja iz določbe 1. odst. 62. čl. Zakona o zavodih, obstoječih delovnih organizacij na dan 1.4.1991, pri tem je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da se ti prehodni določbi ne moreta raztezati na predlagatelja, saj je bil ta ustanovljen kasneje, v letu 1992. 

Sklep nº I Cp 1224/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

V konkretnem primeru gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti kupne pogodbe. To pa po določbi 1. alineje 1. odst. 79. čl. ZZK-1 ni spor, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi.

Sklep nº I Cp 1179/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo pri boleznih zaradi izpostavljenosti azbestu.

Sklep nº I Cp 29/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Postopek z ugovorom je kontradiktoren postopek, zato je potrebno obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Narok v postopku obravnavanja ugovora zoper začasno odredbo ni obligatoren, je pa v določenih primerih, ko so pravnopomembna dejstva med strankama sporna, potreben.

Sklep nº I Cp 1587/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 30, 2007

Tožnik bi moral oblikovati tožbeni zahtevek tako, kot to izhaja iz dogovora obeh udeležencev skupne gradnje. V materialnem pravu torej nima podlage zahtevek, da se pravni položaj, ki je oblikovan po pogodbi med tožnikom in njegovim očetom, spremeni ali drugače oblikuje. 

January 26, 2007

Sodba nº PRp 365/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, January 26, 2007

Dejanja, ki motijo nočni mir in počitek, pri katerih je podana takšna inteziteta dogajanja, da presega v nekem okolju uveljavljane družbene norme katere trajajo nek določen čas, lahko opredelimo kot prekrške. 

January 25, 2007

Sklep nº Cp 11/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 25, 2007

Za preizkus pristojnosti sodišča je odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena. Pozneje nastale spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, ali znižanje tožbenega zahtevka (tudi, če je do njih prišlo še pred vročitvijo tožbe toženi stranki oziroma pred dopolnitvijo nepopolne tožbe) na pristojnost ne vplivajo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. ...

Sklep nº II Cpg 1157/2006 of Gospodarski oddelek, January 25, 2007

Predlog, s katerim se predlaga nadaljevanje izvršilnega postopka proti družbenikom izbrisane gospodarske družbe, ima naravo predloga, s katerim se zoper družbenike uvaja izvršilni postopek. Zato je utemeljeno vrednotenje sestave tega predloga v skladu s 1. točko tarifne številke 27 Odvetniške tarife, torej 50 % iz tarifne številke 18, vendar ne več kot 200 točk. 

Sodba nº I Cpg 389/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Gospodarski oddelek, January 25, 2007

Zahteva iz petega odstavka 477. člena ZPP se lahko vloži le, dokler katerakoli izmed pravdnih strank ne izkoristi pravice iz prvega ali drugega odstavka tega člena. 

Sodba nº I Cpg 97/2006 of Gospodarski oddelek, January 25, 2007

Prav izhajajoč iz določbe 369. člena ZOR, po kateri obresti zastarajo, ko zastara glavna terjatev, je zaključilo, da ne bi bilo logično, če bi plačilo glavnice uvrstili med okoliščine, ki pretrgajo zastaranje za plačilo zamudnih obresti, kot to trdi pritožnik.

Sklep nº I Cpg 1003/2006 of Gospodarski oddelek, January 25, 2007

Sodna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, namreč v trenutku izdaje sklepa ne pomeni »uspeha« v pravdi, temveč zgolj in samo oblično izjavo volje najemodajalca, potrebno za nastop prenehanja obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, po njegovi volji. Zato o stroških postopka, v katerem se poda taka izjava volje, ni mogoče odločati po 1. odst. 154. čl. ZPP.

January 24, 2007

Sklep nº Cp 1361/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 24, 2007

Obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa ne plačanih obresti doseže glavnico, velja tudi za pravna razmerja nastala pred 1.1.2002, torej pred uveljavitvijo OZ. 

Sodba nº I Cp 4241/2006 of Civilni oddelek, January 24, 2007

V tej zadevi je odločilno - četudi bi držalo, da je toženka televizijski sprejemnik odtujila, kot je trdila tekom postopka - da le-tega ni objavila v skladu s takrat veljavnim Pravilnikom o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV - naročnine oziroma da tega ni z ničimer izkazala (tudi v pritožbi ne ponuja v zvezi s tem nobenih dokazov). Edino na ta način pa bi se lahko razbremenila dolžnosti plačevanja RTV n...

Sklep nº II Cp 7571/2006 of Civilni oddelek, January 24, 2007

Ko je sodišče prejelo predlog za tu obravnavani vpis lastninske pravice, se zemljiškoknjižni postopek v zvezi z zaznambo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine še ni začel. Zemljiškoknjižno sodišče sicer po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku, in mora sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, zemljiškoknjižno...

Sklep nº IV Cp 5954/2006 of Civilni oddelek, January 24, 2007

Iz navedenih ugotovitev sodišca prve stopnje je razvidno, da se podatki in ocene obeh izvedencev bistveno razlikujejo. ZPP v 254. clenu v tem primeru sodišcu nalaga, da mora odpraviti te pomanjkljivosti najprej z novim zaslišanjem izvedencev, ce pa to ne gre, pa se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci. Nasprotja mora sodišce odpraviti tudi, ce stranka tega ne predlaga, zlasti še, ce gre za nasprotja med ugotovitvami izvedencev o odlocilnih okolišcinah, ki vplivajo na odlocitev o ...

Sklep nº I Cp 263/2007 of Civilni oddelek, January 24, 2007

Tožnik s predlogom, naj se dolžniku prepove odsvojitev in obremenitev nepremicnine, ta prepoved pa objavi na oglasni deski sodišca in v Uradnem listu, želi doseci publicitetni ucinek. Doloceno dejstvo pa ima lahko publicitetni ucinek le, ce so vsi seznanjeni s tem - torej, mora biti publicitetni ucinek dolocenega dejstva urejen v pravnem aktu, s katerim morajo biti vsi seznanjeni. Tako publicitetni ucinek objave zapisnika o rubežu ureja 211. clen ZIZ. Publicitetnega ucinka objave prepovedi ob...

Sklep nº II Cp 7571/2006 of Civilni oddelek, January 24, 2007

Ko je sodišce prejelo predlog za tu obravnavani vpis lastninske pravice, se zemljiškoknjižni postopek v zvezi z zaznambo zacasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremicnine še ni zacel. Zemljiškoknjižno sodišce sicer po uradni dolžnosti odloci o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremicnine na podlagi zacasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku, in mora sodišce, ki je izdalo zacasno odredbo, zemljiškoknjižno...

Sodba nº II Cp 5006/2006 of Civilni oddelek, January 24, 2007

R. S. ni odgovorna za škodo, nastalo z uporabo bombe, ki jo je povzrocitelj škode pridobil na nedovoljen nacin od pripadnika teritorialne obrambe.

January 23, 2007

Sklep nº II Cp 1460/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Sklep o izvršbi ne more biti pravnomočen, zato tudi ne izvršljiv, če ni izkazana vročitev dolžniku. Tudi iz podatkov spisa ne izhaja, in tudi nima sklep o izvršbi zaznamka, da bi bil pravnomočen oz. izvršljiv, ter je sodišče v tem postopku vezano na ugotovljeno oz. potrjeno izvršljivost.

Sodba nº II Cp 1492/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Ker gre za razmerje med starši in otroki, ki ni klasično civilnopravno razmerje in obstoji logična povezava med odločitvijo v tem komu se otrok zaupa v varstvo, vzgojo in preživljanjem, dejstvo, da je odločba glede odločitve komu se otrok zaupa v varstvo in vzgojo razveljavljena, narekuje le sklep, da je s tem brezpredmetna tudi odločba o preživnini.

Sodba nº I Cp 2744/2005 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nove dodatne škode - ugotovljeno je bilo, da je prišlo do lipoma v predelu zloma poškodovane leve stegnenice, prisodilo iz naslova dodatnih prestanih telesnih bolečin in neugodnosti 1,500.000,00 SIT od zahtevanih 2,500.000,00 SIT, za dodatni primarni in sekundarni strah 300.000,00 SIT (zahtevano 350.000,00 SIT), zavrnilo pa je zahtevek za dodatne prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, iz tega naslova je tožnik ...

Sodba nº I Cp 716/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, je tožnica utrpela poškodbo v obliki udarnine glave in lažji zvin vratne hrbtenice ter trpela telesne bolečina zaradi poškodbe glave in sicer tri dni zmerne stalne, v nadaljevanju pa so se umirjale. V vratu je imela stalne zmerne bolečine štiri do šest tednov. Prestala je tudi neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, in sicer štirikrat RTG snemanja, CT glave, štirikrat EEG, 12-krat ambulanti pregledi, enomesečna fizikalna terapija in protibolečins...

Sodba nº in sklep I Cp 1310/2005 of Civilni oddelek, January 23, 2007

Zatrjevane škode zaradi nezmožnosti uporabe ni mogoče kar enačiti z vrednostjo zemljišča oz. odškodnino za odvzeto zemljišče. Tožnica je še vedno zemljiškoknjižna lastnica spornega zemljišča.

Sklep nº I Cp 810/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Potrebno je priznati položaj udeležencev zemljiškoknjižnega postopka vsem strankam pravdnega postopka, v zvezi s katerim je bila zaznamba predlagana.

Sodba nº I Cp 1150/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Pri obeh postopkih gre za upravna postopka, ki sta se izvajala po pravilih Zakona o upravnem postopku in v času storitve veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE). Za „nezadovoljstvo“ strank z opravljeno storitvijo je v tem zakonu predviden poseben postopek in se zato ne uporabljajo določbe ZOR o odgovornosti za napake.

Sklep nº I Cp 1396/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Ne gre za spremembo tožbe, če tožnik zmanjša zahtevek in v posledici tega ni potrebna privolitev toženca, ki se sicer pri spremembi tožbe zahteva. Je pa potrebna toženčeva privolitev v postopku zaradi tega, ker gre za delni umik tožbe in je zmanjšanje zahtevka dopustno le pod pogoji iz 188.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej le če toženec, ki se je že spustil v obravnavanje zadeve, v tak delni umik tožbe privoli.

Sodba nº I Cp 1396/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Tožnik iz iste dejanske podlage nove tožbe zoper toženo stranko ne more več vložiti, kar pa samo po sebi »skrčitvam« tožbenega zahtevka še ne odvzema značaja delnega umika tožbe. Vse do konca pravdnega postopka, bi načeloma tožeča stranka lahko svoj tožbeni zahtevek ponovno zvišala. Ker gre za delni umik tožbe, je zmanjšanje zahtevka dopustno le pod pogoji iz 188.čl. ZPP, kar pomeni, da je privolitev toženca v primeru, ko se je že spustil v obravnavanje zadeve, potrebna.

Sklep nº II Cp 1474/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

V obravnavanem primeru je bil dolžnik družbenik komanditne družbe, ki je osebna družba, kjer komplementar (osebno odgovorni družbenik) subsidiarno odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem in takšno osebno jamstvo ne preneha s prenehanjem družbe. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da enoletni rok iz 2. odst. 394. člena ZGD v obravnavani zadevi ne pride v poštev.

Sodba nº I Cp 1530/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Dogovor, da obratovalnica posluje kot celota, pri čemer se upošteva uspešnost in prizadevnost posameznega družinskega člana in njegovih žena, jasno pove, da so po tem ključu delili ne le dobiček, ampak tudi obveznosti. Ni pomembno, kdo od njih je formalno najel kredit in kdo je formalno kredit vračal, pomembno je, da se je kredit vračal s sredstvi, ki sta jih s svojim delom pridobili obe pravdni stranki v skupni obratovalnici. 

Sklep nº II Cp 1394/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

V zakonu ni podlage za obročno plačilo stroškov cenilca. Določba 4. odst. 169. čl. ZPP, na katero se pritožba sklicuje, pride v poštev samo v primeru, ko stranka izkaže, da podatkov oz. potrdil pri pristojnih organih sama ni mogla pridobiti.

Sklep nº I Cp 881/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Temeljna predpostavka za izdajo sodbe po 318. členu ZPP (zamudna sodba) je pravilna vročitev tožbe toženi stranki v odgovor. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v danem primeru ta predpostavka ni bila izpolnjena.

Sklep nº I Cp 899/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Sodna praksa se je že izrekla, da se izjava o odpovedi dediščini, dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, ne nanaša ne pozneje najdeno premoženje, zaradi katerega je obseg zapuščine bistveno spremenjen. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že leta 1970 sprejelo načelno pravno mnenje, da se odpoved dediščini v korist znanega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (glej VSS 2-3/70, str.8 in ZS...

Sklep nº I Cp 4/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Mrtva fizična oseba ne more biti subjekt pravic in je zato ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot imetnika pravice.

Sklep nº II Cp 1394/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Če kupec v določenem roku ne bi položil kupnine, bi lahko sodišče prodajo razveljavilo (3. odst. 191. čl. ZIZ).

Sklep nº I Cp 753/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vsebine navedb v predlogu za določitev nujne poti in predloga ni preizkusilo glede izpolnjevanja pogojev, ki jih za dovolitev nujne poti predpisuje SPZ, je zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelja že zaradi predvidenega rušenja objekta nista izkazala pravnega ali ekonomskega interesa, prezgoden.

Sodba nº I Cp 729/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila pot preko toženčeve parcele zgrajena prav zaradi dostopa do parcel tožnikov, na katerih so si pravni predniki tožnikov zgradili hiše.

Sklep nº I Cp 706/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2007

Sodišče prve stopnje zmotno meni, da je pravno priznana škoda za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti le, če gre za trajnost in ne začasnost posledic. Res je, da je ta oblika škode praviloma trajne narave, vendar pa se denarna odškodnina lahko prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjskih aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in dalj traja, ali če to upravičujejo posebne okoliščine.

Sodba nº I Kp 1143/2006 of Kazenski oddelek, January 23, 2007

Obdolžencu se v pogojni obsodbi lahko naloži samo tista povrnitev škode, glede katere ima oškodovanec potreben pravni naslov v prisojenem premoženjskopravnem zahtevku.

Sodba nº I Kp 1183/2006 of Kazenski oddelek, January 23, 2007

Ime oziroma označba kaznivega dejanja po 1. odst. 240. čl. KZ je ponareditev ali uničenje poslovnih listin in ne ponarejanje listin, kot je to navedeno v izpodbijani sodbi, vendar je iz analize izreka in obrazložitve izpodbijane sodbe jasno razvidno, da je šlo za očitno pisno pomoto v poimenovanju oziroma označbi kaznivega dejanja po 1. odst. 240. čl. KZ. V opisu dejanja so namreč na način, predpisan v 2. točki 1. odst. 269. čl. KZ, konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po 1. od...

Sklep nº III Cpg 2/2007 of Gospodarski oddelek, January 23, 2007

Ob smiselni uporabi 3. odst. 17. člena ZPP ostane ne glede na spremembo dolžnikovega sedeža še naprej krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je imel dolžnik sedež ob uvedbi stečajnega postopka.

January 19, 2007

Sodba nº in sklep I Cp 1316/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 19, 2007

Za strah je priznalo primerno odškodnino, ko je priznalo iz tega naslova 1.800.000,00 SIT.

Sklep nº PRp 303/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, January 19, 2007

Sankcija za prekrške po 10. in 11. čl. ZJRM je bila predpisana tudi po 7.2.2006, zaradi česar ni utemeljena uporaba 1. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 iz navedenega razloga. 

January 18, 2007

Sklep nº I Cp 397/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 18, 2007

Ob dejstvu, da je nepremičnina, na kateri je predlagana izvršba v zemljiški knjigi vpisana kot skupna lastnina dolžnika in tretje osebe, je povsem na mestu odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo predlog za izvršbo. Drugače bi bilo, če bi bila vknjižena solastnina, saj se pri solastnini upniki lahko poplačajo iz solastninskih deležev, pri skupni lastnini pa to ni mogoče. V primeru skupne lastnine je edina možnost upnika, da se poplača ta, da doseže določitev solastniškega deleža na nep...

Sodba nº in sklep I Cpg 388/2005 of Gospodarski oddelek, January 18, 2007

Odgovornost projektanta in izvajalca del, o čemer je izčrpno navedeno v omenjenem izvedenskem mnenju, se tožeče stranke glede na to, da je skladišče kupila od tožene stranke kot prodajalca, ne tiče. Prodajalec namreč kupcu odgovarja po pravilih o jamčevanju za stvarne napake (478. člen ZOR). Tožeča stranka toženi stranki ni določila točnega in jasnega roka v katerem je dolžan odpraviti gradbeno napako. Zato je pravilno sklepanje prvostopnega sodišča, da je iz okoliščin danega primera, kot je ...

Sodba nº I Cp 5172/2006 of Civilni oddelek, January 18, 2007

Pooblastitev odvetnika specialista je stvar stranke, ki takega odvetnika najame, zato stranka tega, dodatnega stroškovnega bremena v nobenem primeru ne more prevaliti na nasprotno stranko. Stranka, ki zahteva povecanje vrednosti storitev, mora svojo zahtevo obrazložiti in utemeljiti, vendar je njen zahtevek omejen z najvišjim možnim številom tock, ki ga dolocba tar. št. 18.

Sklep nº I Cp 5056/2006 of Civilni oddelek, January 18, 2007

Tožeca stranka uveljavlja dajatveni zahtevek zoper drugo toženko - zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom na podlagi tretjega odstavka 181. clena ZPP pa zahteva od sodišca, naj ugotovi, da sta pogodbi o neodplacnem prenosu nepremicnin z dne 29.7.2002 in z dne 1.3.2004, ki sta sklenjeni med prvo in drugo toženko nicni in da je sama originarno pridobila lastninsko pravico. S tem zahteva pravnomocno odlocitev o teh predhodnih vprašanjih in v tem p...

January 17, 2007

Sklep nº I Cp 1565/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 17, 2007

Prvostopenjsko sodišče je dne 3.6.2005 izdalo sklep, da je z navedenim dnem nastopilo mirovanje postopka. Ta sklep je pooblaščencu tožeče stranke vročilo šele v petek 14.10.2005, torej potem, ko je štirimesečni rok že potekel. S tem je tožeči stranki onemogočilo uveljavljanja njenih pravic v postopku, saj v zakonskem roku ni mogla predlagati nadaljevanja postopka.

Sodba nº I Cpg 258/2005 of Gospodarski oddelek, January 17, 2007

Kadar pride pri najemnih razmerjih do razveze pogodbe, vpliva to na trajne obveznosti pravdnih strank le vnaprej, ne pa tudi za nazaj. Najemodajalcu preneha obveznost, da daje najemniku v uporabo prostore, ki so predmet najema, temu pa, da plačuje najemnino, saj pomeni najemnina odmeno za uporabo najetih površin.

January 16, 2007

Sklep nº I Cp 1358/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 16, 2007

1. Temeljni pogoj, da pride do dedovanja je, da obstaja zapuščina. Pri denacionaliziranem premoženju zapuščine pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ni, zato tudi zakon določa, da zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Dedovanje je res uvedeno pred tem (s pravnomočnostjo prvega sklepa o dedovanju), vendar je uvedba dedovanja pomembna le za določitev kroga dedičev.

Sodba nº I Cp 585/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 16, 2007

Uredba tako izrecno ne določa ali je potrebno kot obračunsko enoto upoštevati število oseb v skupnem gospodinjstvu oziroma število prebivalcev na določenem naslovu. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz nadaljnje vsebine istega določila, ki opredeljuje kot uporabnike tiste, ki so priključeni na kanalizacijsko enoto ali imajo lastne greznice, moč razbrati, da je potrebno kot obračunsko enoto šteti določeno stanovanjsko enoto, pri tem pa upoštevati število oseb ...

Sodba nº I Cp 297/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 16, 2007

Pri tožencu je bistveno, da glede na prodajo nepremičnine in dogovor o izročitvi, po plačilu celotne kupnine ni imel več pravice to stvar uporabljati, zanj je torej to bila tuja stvar. 

Sklep nº I Cp 3088/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 16, 2007

S tem, ko je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnico napotilo na pravdo, da dokaže, da je pokojnik napravil veljavno ustno oporoko pred pričami je upoštevalo navedbe pritožnice. Zato ni moč pritrditi njenemu pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo "uveljavilo" njenih zahtevkov. 

Sklep nº I Cp 2441/06 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 16, 2007

V zadevi ni odločilno, iz katerih zakonskih podlag se zahteva vrnitev taks, torej ni pomembno njih uveljavljanje po členu 32/IIa ZST, ko velja v določilih člena 34 ZST dvoletni prekluzivni rok za zahtevane taksne vrnitve iz vseh zakonskih podlag. 

Sklep nº I Kp 1700/2006 of Kazenski oddelek, January 16, 2007

Ocena, kdaj gre za nevednost ali za očitno pomoto vložnika, ki ju omenja 5. odst. 87. člena ZKP, je dejansko vprašanje, pri čemer se očitna pomota lahko nanaša na kakršnokoli drugo vprašanje, razen poznavanja predpisov in je lahko upoštevana pri vsakem vložniku.

Sklep nº I Kp 1184/2006 of Kazenski oddelek, January 16, 2007

Predmetno kaznivo dejanje se lahko stori le z direktnim naklepom, pri čemer ima storilec namen, da se storilec predhodno storjenega kaznivega dejanja ne odkrije ali da se prepreči izvršitev sankcije. Kar zadeva pomoč storilcu predhodno storjenega kaznivega dejanja, pa je dejansko kazniva le pomoč storilcem kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, mednje sodijo tudi kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, in sicer ne glede na višino kazni. Kazniva dejanja, ki se preganjajo ...

January 12, 2007

Sklep nº PRp 255/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, January 12, 2007

Če je med izrekom sodbe o prekršku in obrazložitvijo nasprotje glede pravnorelevantnih odločilnih dejstev, takšne sodbe ni mogoče preizkusiti v pritožbenem postopku, ker ni razlogov o odločilnih dejstvih. 

Sodba nº PRp 269/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, January 12, 2007

Prvostopno sodišče je pri odmeri kazenskih sankcij kot obteževalno okoliščino upoštevalo obdolženčevo obnašanje po storjenem prekršku, saj je bilo proti njemu pri sodišču podanih še več obdolžilnih predlogov zaradi podobnih in enakih ravnanj, s čemer je kršilo 7. čl. ZP-1 in prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. 

Sklep nº II Cpg 261/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 12, 2007

Ko dolžnik uveljavlja odlog iz 2. odst. 71. čl. ZIZ je sodišče dolžno presoditi le, ali so razlogi, ki jih je dolžnik navedel, posebno upravičeni razlogi. Za odlog v takem primeru ni kot kumulativno določen pogoj, da mora dolžnik izkazati tudi za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. 

Sklep nº I Cpg 364/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 12, 2007

Okvir presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa predstavljajo le pritožnikove navedbe v ugovoru, glede teh pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso zadostne, saj so se omejevale le na trditev, da razlogov za izbris ni.

Sklep nº I Cpg 341/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 12, 2007

Kot je razvidno iz 1. odst. 157. čl. ZPPSL, morajo upniki za premoženje, ki naj se jim razdeli, izraziti voljo, da ga sprejemajo. Že v splošnih pravilih obligacijskega prava je uveljavljeno, da molk naslovnika ne omogoča sklepanja, da je s tem ponudba sprejeta (1. odst. 30. čl. Obligacijskega zakonika, OZ); 2. odst. 30. čl. OZ tudi določa, da je brez učinka določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (npr. če ne zavrne ponudbe v določenem roku), veljala za ...

Sodba nº I Cpg 57/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 12, 2007

Londonski sporazum (sporazum o zeleni karti) določa, da pri škodah iz obratovanja tujega vozila prevzame odgovornost biro obiskane države, to pa ne pomeni, da je s tem oškodovancu onemogočeno, da vloži tožbo tudi naravnost proti odgovornostni tuji zavarovalnici.

January 11, 2007

Sklep nº I Cp 1226/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 11, 2007

Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. 

Sklep nº Cp 1410/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 11, 2007

Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je zahtevek razbilo na ugotovitveni in dajatveni del in ko je dovoljenost ugotovitvenega dela presojalo po tistih določbah ZPP, ki urejajo pogoje za ugotovitveno tožbo (ZPP čl. 181). Tako je prišlo do situacije, ko je ugodilo zahtevku le v enem delu, s tem pa povzročilo, da je ta odločitev popolnoma nedoločena. S tem je sodišče kršilo določbo čl. 180 ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek. Zahtevek pod tč. 1, ki mu je bilo ugodeno,...

Sklep nº Cp 827/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 11, 2007

Pri zlorabi družbe se upošteva vsako oškodovanje upnikov.

Sklep nº I Cpg 286/2006 of Gospodarski oddelek, January 11, 2007

Iz 1. odstavka 374. člena ZOR izhaja, da se to določilo nanaša na zastaranje "medsebojnih terjatev družbenih pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev". Pojma "družbenih pravnih oseb" iz pravkar citiranega besedila 1. odstavka 374. člena ZOR po razumevanju pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti za samostojnega podjetnika posameznika, kar je bila tožeča stranka ob sklenitvi zatrjevane pogodbe. Pojem družbenih pravnih oseb se je namreč v času sprejetja ZOR uporabljal za pravne osebe....

Sklep nº I Cpg 1073/2006 of Gospodarski oddelek, January 11, 2007

Res je, da v skladu s 1. odstavkom 512. clena ZGD-1 predlagatelj ni dolžan utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje te pravice družbenika. To pa ne pomeni, da to vprašanje ne more biti relevantno pri oceni utemeljenosti ugovora glede morebitnega nastanka škodljivih posledic za družbo kot razlog za zavrnitev dovolitve vpogleda v smislu 2. odstavka 512. clena ZGD-1. Ker predlagatelj v svojem predlogu ni ponudil dejanskih trditev glede morebitne podlage za vodenje postopkov zoper nasprotne...

Sklep nº III Cpg 83/2006 of Gospodarski oddelek, January 11, 2007

Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati v kakšni fazi je postopek odločanja v izbrisnem postopku. V kolikor držijo pritožbene trditve, da je bil v navedenem postopku izdan pravnomočen sklep o prekinitvi postopka v smislu 3. odst. 31. čl. ZFPPod, takšen sklep ne more biti brez učinka tudi na odločanje o predlogu dolžnika za uvedbo stečajnega postopka.

January 10, 2007

Sodba nº I Cp 1133/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 10, 2007

Višina odškodnine pri boleznih zaradi izpostavljenosti azbestu.

Sodba nº I Cp 632/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 10, 2007

Po določbi 104. člena Zakona o dedovanju (ZD) niso neveljavni samo dedni dogovori, ampak vsak pravni posel, sklenjen za časa zapustnikovega življenja (in pri katerem zapustnik ni stranka), ki ima za predmet dediščino po tem zapustniku.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners