Višja Sodišča: Opinions issued on October 2007

October 30, 2007

Sklep nº II Cp 4846/2007 of Civilni oddelek, October 30, 2007

Izvedeni priči (strokovnjaku) se priznajo stroški in nagrada po pravilih, ki veljajo za sodne izvedence.

October 26, 2007

Case nº VSC Kp 289/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, October 26, 2007

Obtoženec pri katerem je prišlo do spremembe v njegovem duševnem zdravju po odvzemu prostosti je bil tako po mnenju izvedenca in obnašanju na glavni obravnavi sposoben na njej sodelovati saj se je njenega pomena v celoti zavedal. Zato ne gre za kršitev pravic obrambe. Kaznivega dejanja umora pa ni storil iz nizkotnih nagibov saj zaradi stanja v katerem se je takrat nahajal ni bil sposoben razmišljati o tem, da se bo s storitvijo kaznivega dejanja izognil plačilu morebitnega še obstoječega dol...

Sodba nº Cp 464/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 26, 2007

Pri odločanju o ugovoru litispendence in res iudicati (ZPP čl. 288) je potrebno poleg izreka sodbe ali vsebine tožbenega zahtevka, upoštevati tudi dejansko stanje, ki je podlaga zahtevka in pa pravno pravilo. Zato je potrebno pri presoji ali je ugovor utemeljen, upoštevati vse troje in ne zgolj izreka oz. tožbenega zahtevka stranke.

Sklep nº II Ip 810/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Upnik v svoji pritožbi dejstvu, da pri navedenih organizacijah za plačilni promet na dolžnikov račun v enem letu ni bilo prilivov, ne oporeka.

Sklep nº II Ip 818/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni določbe, po kateri bi lahko sodišče ustavilo izvršbo na podlagi dolžnikovega sporočila, da je terjatev upniku poplačal.

Sklep nº Cpg 150/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Ker je taksna obveznost nastala z dnem vložitve tožbe dne 7.6.2004, zastaralni rok pa je po določilu 1.odst.9.čl. ZST pričel teči 1.1.2007, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zaradi že zgoraj navedenih prekinitev, relativni rok ni iztekel. Pri tem pa ni pomembno, ali je bil sklep o taksni oprostitvi toženi stranki tudi vročen.

Sklep nº Cpg 282/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

S tem, ko je sodišče ugotovilo, da je v vstop nove tožeče stranke v pravdo privolila tožena stranka, pa glede na zakonsko dikcijo še niso bile izpolnjene predpostavke za njen vstop v pravdo, saj je za tak vstop potrebna tudi privolitev prvotno tožeče stranke.

Sodba nº Cpg 177/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Ob neizpolnjevanju pogoja sočasnosti so izpodbojna tudi plačila na toženčev transakcijski račun, saj je tudi s takimi plačili kršeno načelo enakopravnosti upnikov.

Sodba nº I Cpg 91/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Tožena stranka se sklicuje na zadevo, v kateri je tožeča stranka prvotno tožbo zoper toženo stranko res umaknila z navedbo, da jo umika, ker je bila terjatev plačana. Vendar pa je to vprašanje, kako je bilo s terjatvijo, sodišče prve stopnje v predmetnem postopku razčistilo. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pa tožena stranka v pritožbi niti ne napada. Tožena stranka niti ne zatrjuje, da je bila terjatev plačana, navaja le, da je tožeča stranka tožbo umaknila, ker naj bi bila terjatev plača...

Sodba nº in sklep I Cpg 67/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Po mnenju pritožbenega sodišča je sicer zaključek sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen, vendar pa za tak zaključek ni podlage v 169. čl. OZ, ampak v določbi 2. odst. 168. čl. OZ. Po tem določilu se namreč povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega, kar pomeni, da je pri vprašanju, do katerega zneska je odškodnina omejena, treba upoštevati predpis, ki ureja omejitev odškodnine po višini v času sojenja. To pa pomeni, da je treba upor...

Sklep nº I Cpg 74/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Tožnik je tožbo umaknil, pri tem pa razlogi niso pomembni, razen če bi jo umaknil zato, ker je toženec izpolnil zahtevek. Za kaj takega pa v konkretnem primeru ne gre, tako da je glede na omenjeno določilo tožnik dolžan povrniti pravdne stroške tožencu, kot je pravilno odločilo že sodišče prve stopnje. Brez pomena je vprašanje, zakaj je sicer tožnik umaknil tožbo in okoliščina, da je prišlo do prekinitve postopka zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave zoper pravnega prednika toženca, ne ig...

Sklep nº I Cpg 334/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Izjave o umiku ni mogoče preklicati, čeprav je bil umik podan v zmoti, to pa velja tudi v primeru, ko tožeča stranka zatrjuje napake volje.

Case nº VSK slep I Cpg 340/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Ker je pri navadnem sosporništvu vsak sospornik v pravdi samostojna stranka, je tudi zahtevek vsakega navadnega sospornika samostojni zahtevek. Ker pa se glede na določilo 18. čl. ZST sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka, je stališče sodišča prve stopnje, po katerem dejansko od vsote vseh tožbenih zahtevkov obračunana sodna taksa v konkretnem primeru ne predstavlja dolžne takse, povsem pravilno.

Sklep nº I Cpg 33/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Glavna ugotovitev izpodbijane sodbe je, da je sama zamuda nastala dne 04.07.2001, do primopredaje lokala pa je prišlo 10.05.2002, tako da skupaj znaša zamuda nekaj več kot deset mesecev, pri čemer je tožena stranka zamudo zakrivila v obdobju od julija 2001 do konca decembra 2001 (skupaj 6 mesecev), medtem ko je krivda za zamudo od januarja 2002 do začetka maja 2002 na strani tožeče stranke (to je za nekaj več kot 4 mesece). To pa pomeni, da je tožena stranka v večjem delu odgovorna za nastalo...

Sklep nº Cpg 172/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Odločba sodišča, izdana v postopku za dodelitev BPP ne nadomesti pooblastila odvetniku za zastopanje stranke. Gre za to, da je v skladu z veljavno zakonodajo le stranka tista, ki lahko podeli pooblastilo za zastopanje (94. čl., 97. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Sklep nº Cpg 221/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 26, 2007

Sodišče prve stopnje bi moralo aktivirati materialno pravdno vodstvo, ko je tožeča stranka nasprotovala omenjenima cenitvama (če je že to nasprotovanje upoštevalo, čeprav je bilo dano šele na drugem naroku za glavno obravnavo), upoštevaje ob tem tudi okoliščino (na katero izrecno opozarja tudi pritožba), da je na naroku ti dve sporni cenitvi sodišče prve stopnje celo vpogledalo v okviru dokaznega sklepa.

October 25, 2007

Sklep nº I Cpg 645/2006 of Gospodarski oddelek, October 25, 2007

Zaradi dejanske ugotovitve, da B.W.A. ni ničesar dolgovala M. (izpovedba direktorja B.W.A. A. B. zaslišanega v zadevi pod opr. št. XI Pg 215/2003) ter da tudi M. ni imel terjatev do B.W.A., je prvostopenjsko sodišče napravilo materialnopravni sklep, da stečajna masa stečajnega dolžnika ni bila zmanjšana. Tožeča stranka pa je ponudila v dokaz trditev, da je terjatev M. proti B.W.A. obstojala, seznam prejemnikov denarnih sredstev z računa B.W.A. v višini 11.239.356,87 SIT dne 3.7.2002, z dne 19...

Sklep nº I Kp 876/2007 of Kazenski oddelek, October 25, 2007

Ko sodišče ocenjuje, ali je navzočnost obdolženca na glavni obravnavi nujna, ne sme zakonske določbe o sojenju v obdolženčevi nenavzočnosti uporabljati ali razlagati tako, da bi s tem kršilo ustavne pravice strank v postopku.

Sodba nº I Kp 617/2007 of Kazenski oddelek, October 25, 2007

Po 1. odst. 69. člena KZ se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni pri kaznivem dejanju in so last obdolženca, odvzeti le, če sodišče ugotovi, da obstaja nevarnost, da bi bil predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje.

Sklep nº I Kp 762/2007 of Kazenski oddelek, October 25, 2007

Za opravičilo oz. izostanek z glavne obravnave praviloma ne zadošča zgolj navedba razloga izostanka, temveč mora obdolženec predložiti tudi ustrezna dokazila, da se ne more udeležiti glavne obravnave, je pa ocena glede opravičljivosti izostanka dejansko vprašanje, pri katerem mora sodišče upoštevati konkretne, specifične okoliščine vsakega primera posebej.

October 24, 2007

Sklep nº Cp 1235/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 24, 2007

Zapuščinski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti. Sodišče ga mora voditi do konca, saj mu 162. čl. ZD nalaga, da ugotovi, kdo so dediči in katero premoženje spada v zapuščino. Ker je po z.k. stanju pokojna lastnica nepremičnin, mora sodišče opraviti zapuščinski postopek, ne glede na okoliščino prodaje te nepremičnine.

Sodba nº Cp 857/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 24, 2007

Zahtevo za izselitev zakonca solastnice stanovanjske hiše iz stanovanja v tej stanovanjski hiši je šteti kot določitev načina rabe stanovanjske hiše in morajo zato tožbo na izselitev zakonca solastnice stanovanjske hiše vložiti vsi solastniki te stanovanjske hiše.

Sklep nº Cp 521/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 24, 2007

Zgolj dejstvo, da eden od dedičev opira svojo pravico na (ustno) oporoko, drugi pa le na zakon kot dedni naslov, ne more biti podlaga za odločitev sodišča, koga bo napotilo na pravdo. Veljavni dednopravni predpisi ne določajo, katera pravica se šteje za močnejšo. To mora ugotoviti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevajoč prepričljivost dokazov, na katere posamezna stranka opira svoje stališče.

Sklep nº I Ip 653/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 24, 2007

Pri opravljanju izvršilnih dejanj mora biti upnik skrben in dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov.

Sklep nº I Ip 523/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 24, 2007

Glede na besedilo I. odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku je jasno, da sme sodišče sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, ki ni imela pooblaščenca, izdati tudi po uradni dolžnosti in ne le na predlog strank, kot to zmotno navaja pritožba.

Sklep nº Cpg 245/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, October 24, 2007

Neobstoj dovoljenja za prenos delnic vpliva zgolj na možnost uresničevanja pravic iz delnic, ne pa tudi na pravni promet z delnicami. Realizirani (zavezovalni in razpolagalni) posel, s.p. prenos imetništva delnic s prvotožene stranke kot prodajalke na novega imetnika t.j. na drugotoženo stranko, tako ni neveljaven, temveč le brez učinka do tožeče stranke kot izdajateljice delnic.

Sodba nº Cp 857/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 24, 2007

Med zahtevkom s katerim tožnik zahteva ugotovitev služnosti, in zahtevkom po nasprotni tožbi, s katerim toženka z negativno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja te iste služnosti na identičnem služečem zemljišču v korist vsakokratnega lastnika identičnega gospodujočega zemljišča obstaja identiteta, saj gre za logično nasprotje med takšnima zahtevkoma. Iz tega razloga je potrebno kasnejši zahtevek po nasprotni tožbi zavreči zardi obstoja litispendence.

Sklep nº Cp 972/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2007

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v poglavju o dolžnostih preživljanja samo v 130. členu predpisuje nepravdni postopek. Med staršema ni sporazuma o tem, komu naj se preživnina nakazuje. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe je predlagatelj preživnino dolžan nakazovati na transakcijski račun nasprotne udeleženke. Če želi spremembo sodbe v tem delu, potem bo takšno spremembo lahko dosegel samo v pravdnem postopku.

Sodba nº Cp 917/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2007

Na podlagi 3. odstavka 10. člena Splošnega navodila za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona se v izreku sklepa navede tudi dogovor o plačilu stroškov, če so bili priglašeni.

Sodba nº Cp 934/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2007

Če toženka ne bi vztrajala v naročniškem razmerju najmanj 24 mesecev, je bila dogovorjena pogodbena kazen.

Sodba nº I Cp 1003/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2007

Če naj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov uresniči izvrševanje svojih pooblastil oz. nalog, ki mu jih daje zakon, mora logično imeti dejansko oblast nad nepremičnino in jo ima po oceni pritožbenega sodišča tudi pravico zahtevati v posest od tretjega kot nezakonitega posedovalca ter zahtevati prepoved vznemirjanja.

Sklep nº Cp 900/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 24, 2007

Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v 8. členu sodiščem, ko odločajo o ureditvi meje v sodnem postopku nalaga, da se mora tudi mej, ki je bila urejena v sodnem postopku, po pravnomočnosti odločbe evidentirati v zemljiškem katastru. Evidentira se lahko le, če je pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb.

Sklep nº I Cpg 852/2007 of Gospodarski oddelek, October 24, 2007

V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan; druge sklepe, zoper katere je po določbah ZPP sicer dovoljena pritožba pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek.

Sklep nº II Cp 2554/2007 of Civilni oddelek, October 24, 2007

Naročilo in izdelava psihološkega mnenja, na podlagi zasebnih zapiskov tožnice, brez njene vednosti in privolitve, pomeni protipraven poseg v njegovo zasebnost in je zato podana protipravnost ravnanja naročnika in izdelovalca takšnega mnenja.

Sklep nº II Cp 2312/2007 of Civilni oddelek, October 24, 2007

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je skakalna deska prekrita s posebno protizdrsno plastjo – duraflexom ter na podlagi zaslišanja več prič (in ne zgolj priče B. O., kot izpostavlja pritožnik) še ugotovilo, da so bile v sedmih letih skakanja v vodo le dve do tri poškodbe. Da bi bil ta podatek pridobljen zgolj na podlagi zapažanj enega reševalca iz dejanskih ugotovitev, oprtih na izpovedbe zaslišanih prič, ne izhaja in zato v tem delu tudi ni utemeljen pritožbeni očitek o zmotno oz. nepopol...

October 23, 2007

Sodba nº in sklep I Cp 1771/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

1. Drugi odstavek 206. člena ZOR določa tudi, da napeljevalec in pomagač ter tisti, ki pomaga, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njim.

Sodba nº Cp 1063/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Po določbi 101. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v dvostranskih pogodbah res nobena od strank ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar zgolj okoliščina, da je bila dogovorjena sočasna izpolnitev, sama po sebi ne izključuje odgovornosti ene od strank za neizpolnitev. Kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, je glavni razlog, da kupoprodajna pogodba med strankama ni bila izpolnjena, tožnikovo ravnanje...

Sodba nº I Cp 1116/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Tožeča stranka bi najprej morala dokazati toženčev poseg in šele če bi bil tak narejen, bi sodišče moralo ugotavljati, če je zaradi toženčevega posega uporaba tožnikove nepremičnine otežena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.

Sklep nº I Ip 701/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Četudi je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum pravnomočnosti sodne odločbe, se dolžnica na to dejstvo ne more veljavno sklicevati. Klavzula o pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni izpodbita, zato tudi če ta ni pravilna velja in veže tako sodišče kot stranki.

Sklep nº Cp 999/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Razlika med nelastniškim neposrednim posestnikom in imetnikom je v tem, da imetnik dejansko oblast na stvari izvršuje za drugega in po njegovih navodilih, nelastniški neposredni posestnik pa izvršuje dejansko posest na stvari sicer zase, vendar priznava posrednemu posestniku neko višjo posest. Med posrednim in neposrednim posestnikom mora obstajati neko pravno razmerje, ki je lahko najem, posodba, pogodba o delu, mandat, komisija in podobno.

Sklep nº Cp 965/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Gre za zahtevek na podlagi 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in kot tak premoženjskopravni spor. Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih se določi po vrednosti spornega predmeta.

Sodba nº I Cp 696/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Ker je bila kreditna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnica nima pravnega interesa za tožbo, da je kreditna pogodba nična. Po določbi 251.c čl. takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) ima podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve in času njene dospelosti ter soglasju, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnino pridobi zastavna pravica, značaj sodne poravnave, ki predstavlja izvršilni n...

Sodba nº I Cp 1517/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Tožnika s tožencem nista sklenila nobenega dogovora, res pa je, da je bila služnost s pravnim poslom ustanovljena in je bila ustanovljena torej v korist nepremičnine, ki sta jo kupila zatem tožnika. Če je toženec kupil nepremičnino obremenjeno s služnostjo na podlagi pogodbe, in tudi vedel, da bo sosednja nepremičnina naknadno prodana tretjemu (gospodujoča stvar), zgolj dejstvo, da ni prišlo ob tem do dogovora neposredno med sedanjima lastnikoma služeče in gospodujoče nepremičnine, po mnenju ...

Sodba nº I Cp 1487/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

V letu 1973 je prišlo do nacionalizacije, v breme tedanjega zemljiškoknjižnega lastnika S.M. Do tedaj pa tožnik, ki trdi da je kupec, pa tega niti dokazal ni, tudi ni poskrbel za zapis kupne pogodbe, oziroma njeno izvedbo v zemljiški knjigi. Lastninske pravice torej ni pridobil, pridobila jo je tožena stranka, z nacionalizacijo. Ob predpostavki dobre vere (da ni bila podana, tožnik v postopku nikoli ni trdil), in ker je lastninska pravica M. tedaj prenehala in je sporna nepremičnina prešla v ...

Sodba nº I Cp 1350/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Na disciplinski obravnavi tožnik ni bil prisoten, kar ni sporno in tudi ne to, da disciplinska komisija upravičeno ni sprejela njegovega opravičila ter opravila disciplinsko obravnavo v njegovi nenavzočnosti. To pa nikakor ne pomeni, da bi se moral pritožnik sam seznaniti z odločitvijo, kot napačno razlaga pritožba, ampak ga mora seznaniti z odločitvijo komisija. Seznanila pa ga je z vročitvijo sklepa in od tega dne tudi teče rok za napoved pritožbe. S tem, ko je disciplinska komisija pritožb...

Sodba nº I Cp 1173/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

„AZBESTOZA“ Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi izpostavljenosti azbestu.

Sodba nº I Cp 1325/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je imela kupljena stvar napake (objekt brez gradbenega dovoljenja), kar je res potrebno obravnavati kot pravno napako. Gre za omejitve javnopravne narave (494. čl. Obligacijskega zakonika – OZ), vendar pa glede grajanja napake velja enako kot pri stvarnih napakah. V 468. čl. OZ so namreč naštete pravice kupca, ki je pravočasno in pravilno obvestil prodajalca o napaki, ki v 3. tč. 1. odst. določa odstop od pogodbe in v 2. odst. pa zahtevo za povrnitev škode. Tož...

Sklep nº I Cp 1771/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 23, 2007

Pritožbeni ugovor glede neupoštevanja določbe 33. čl. ZST ni utemeljen, saj se ta določba nanaša na vštetje že plačane takse (pritožnici sta plačali takso za prvo pritožbo zoper prvo sodbo) za novo odločbo, predmet izpodbijanega sklepa pa je plačilo takse za (drugo) pritožbo.

Sklep nº I Ip 3492/2007 of Civilni oddelek, October 23, 2007

Pogoje za zastavno pravico je treba presojati v skladu z 243. členom ZIZ v povezavi s 46. členom ZdavP-1, ki ureja zavarovanje plačila v postopku davčne izvršbe in v tretjem odstavku določa, da zavarovanje z vpisom zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah oziroma njegovih deležih v družbah opravi davčni organ tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne...

Sklep nº II Ip 3479/2007 of Civilni oddelek, October 23, 2007

Ko predlog za izvršbo zoper dolžnika – gospodarsko družbo - temelji na verodostojni listini, pa sklep o izvršbi, s katerim sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh (oziroma v meničnih in čekovnih sporih v treh dneh) po vročitvi sklepa, plača terjatev, še ni postal pravnomočen, pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZIZ ni izpolnjen.

October 19, 2007

Sklep nº Prp 480/2007 of Višje sodišče v Celju, 10 oddelek, October 19, 2007

Za izpolnitev pogojev za izrek stanske sankcije odvzema predmetov je potrebno v primeru ko storilec prekrška ni lastnik osebnega avtomobila, kot predmeta s katerim je bil prekršek storjen, ugotoviti ali prav ta osebni avtomobil predstavlja (konkretno) nevarnost za katerokoli izmed dobrin iz II. odst. 25. čl. ZP-1.

October 18, 2007

Sklep nº Cp 654/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 18, 2007

Da lahko obstoji spor o velikosti deležev udeležencev nepravdnega postopka na solastnih nepremičninah mora biti zatrjevana pridobitev večjih lastninskih upravičenj na nepremičnini od solastniškega deleža, navedenega v zemljiški knjigi, ki ima podlago v določilih Stvarnopravnega zakonika o načinih pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. 

Sklep nº Cp 1194/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 18, 2007

Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je institut oprostitve plačila sodnih taks le izjema, zato je dolžnost predlagatelja, da natančno navede vse okoliščine, ki jih določa 6. odst. 168. čl. ZPP. 

Sodba nº I Cpg 683/2007 of Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma obresti in glavnice v smislu teh pojmov, kot jih definira OZ. Tako bo glavnica lahko znesek denarja brez valorizacije ali z dogovorjeno valorizacijo (prim. 371. in 372. čl. OZ). V primeru, ko bo valorizacija več kot nič, je jasno, da bo valorizirana glavnica večja kot nominalna glavnica. Valorizirana glavnica pa bo v kontekstu 376. čl. OZ še vedno glavnica. Enako mora veljati tudi za vse tiste terjatve, pri katerih je zakonodajalec revalorizacijo izr...

Sklep nº Cp 486/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 18, 2007

Dedičem pripada pravica vložiti pritožbo proti vsem odločitvam v sklepu o dedovanju. Dediči so univerzalni pravni nasledniki in so kot takšni zainteresirani za potek in rešitev celotnega zapuščinskega postopka. Dedovanje nujnega deleža je posebna vrsta zakonitega dedovanja. Člen 27 ZD določa, da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in pravice.

Sklep nº I Ip 828/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 18, 2007

Če ima upnik v obdobju, za katerega izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje za plačilo bodočih obrokov preživnine, priznan status izrednega študenta in ne študira ob delu, ter je mlajši od 26 let, je upravičen do preživnine. Sodišču ni potrebno ugotavljati rednega šolanja, če je le-to izkazano s potrdili o statusu izrednega nezaposlenega študenta, ki veljajo za obdobje, za katero upnik izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje s predhodno odredbo.

Sklep nº Cp 1905/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 18, 2007

Ker v nepravdnem postopku praviloma ne gre za nasprotujoče si interese udeležencev (kot v pravdnem postopku), so temu primerno drugače urejeni tudi stroški postopka. Ko pa predlagatelj umakne predlog in sodišče postopek ustavi,pa gre za procesno situacijo, ki se v bistvenem ne razlikuje od takšne situacije v pravdi, zato je potrebno odločiti o stroških po 1. odst. 158. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP.

Sklep nº Cpg 263/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Zgolj zatrjevanje o tem, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode ne zadošča, marveč bi morala tožeča stranka verjetnost tega dejstva tudi izkazati. Dokazno breme nosi tožeča stranka, ki bi morala navesti in izkazati vsaj take okoliščine, ki bi opravičevale sklepanje, da škoda zaradi izdane začasne odredbe toženi stranki ne bo nastala, ali pa bo le neznatna.

Sklep nº I Cpg 97/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Ker je torej dolžnik prenehal na podlagi ZFPPod predno je izpodbijani sklep o zaključku stečajnega postopka postal pravnomočen (po določilu 1. odst. 171. čl. ZPPSL se v sodni register vpiše pravnomočni sklep o zaključku stečajnega postopka in šele z njegovim vpisom v sodni register dolžnik preneha, 2. odst. 171. čl. ZPPSL), je moralo pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti v delu, ki je razviden iz izreka; gre za to, da dolžnik, ki je na podlagi ZFPPod že ...

Sklep nº II Ip 766/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Pri navedeni listini gre za verodostojno listino, o kakršni je govora v 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj vsebuje navedbo dolžnika in znesek njegovega dolga na določen datum; čeprav sama listina ne vsebuje naziva „izpisek iz poslovne knjige“, je pomembna njena vsebina, ta pa je v še sprejemljivih okvirih za verodostojno listino. Odgovorna oseba, ki overi izpisek iz poslovne knjige ni isto kot zastopnik upnika, zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje dolžnika na delni izpi...

Sklep nº I Ip 644/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 18, 2007

Tudi po pristopu k že začeti izvršbi ostane upnik samostojna stranka, v dispoziciji vsakega posameznega upnika je, ali bo odlog predlagal ali ne.

Sodba nº I Cpg 13/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Res je tožeča stranka v sami naraciji tožbe omenila tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala odškodnine za nastalo škodo v roku, predpisanem v 919. čl. ZOR, ampak je prvo plačilo zgolj dela odškodnine izvršila šele po skoraj šestih mesecih, to je ob koncu leta 2001, vendar pa je iz celotnih navedb v tožbi mogoče zanesljivo sklepati, kar je storilo tudi sodišče prve stopnje, da je temelj tožbenega zahtevka izguba na zaslužku, ki je tožniku nastala zaradi same poškodbe tovornega voz...

Sodba nº I Cpg 11/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika na določilo 59. čl. OZ. V tem primeru ne gre za to, da bi ena stranka pogodbe v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila uresničenje pogoja. Stranki pogodbe sta bila le prva in druga tožeča stranka, tožena pa sploh še ne, tako da odklonitev podpisa s strani tožene stranke ne more pomeniti uresničitev dejanskega stanja, ki ga ima v mislih omenjeno določilo 59. čl. OZ.

Sklep nº I Cpg 39/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Dejansko iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem delu je tožeča stranka v pravdi uspela, to je, kakšen znesek je tožena stranka plačala, česar pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotavljati. Določilo 1. odst. 158. čl. ZPP, po katerem ima tožeča stranka pravico do povračila stroškov od tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba razlagati namreč v tem smislu, da to določilo omogoča prisoditi celotne stroške tožeče stranke le v primeru, k...

Sodba nº I Cpg 32/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Tožena stranka se naroka za glavno obravnavo, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila. Pred tem je vložila prošnjo za preložitev naroka, sodišče prve stopnje pa je še istega dne izdalo sklep, da se prošnji ne ugodi. Glede na to, da tožena stranka ni prejela obvestila, da je narok za glavno obravnavo preklican, bi ji moralo biti jasno, da bo narok za glavno obravnavo opravljen, kljub temu pa se ga ni udeležila. Ravnanje sodišča, ki ga v pritožbi tožena stranka napada, ne pomeni zat...

Sodba nº I Cpg 8/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Neutemeljena je pritožba tudi v delu, kjer pobija izpodbijano sodbo, češ da dosoja v obrestnem delu obresti, ki presegajo dopustno višino. Če tožena stranka meri s tem na prepoved ultra alterum tantum, to je, da obresti nehajo teči, ko dosežejo višino glavnice, kar velja tudi za zamudne obresti, je potrebno le pripomniti, da se to vprašanje, ali so obresti dosegle višino glavnice ali ne, rešuje v izvršilnem postopku in ne že pri izdaji sodbe v pravdnem postopku.

Sklep nº Cpg 252/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, October 18, 2007

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločalo o tožbi tožeče stranke je sicer po ugotovitvah pritožbenega sodišča kršilo svojo stvarno pristojnost.

Sklep nº I Cpg 803/2006 of Gospodarski oddelek, October 18, 2007

V konkretnem primeru sta se pogodbeni stranki (faktor in odstopnik) dogovorila za faktorjevo možnost odstopa od nakupa spornih in neplačanih terjatev. Dogovorjen je bil torej nepravi faktoring. V primeru odstopa od nakupa zato nastopi odstopnikova obveznost vrnitve prejetega zneska.

Sodba nº in sklep I Cpg 1032/2006 of Gospodarski oddelek, October 18, 2007

Stališče prvostopnega sodišča, da je iz 2. odstavka 285. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) jasno razvidno, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le v primeru, če tako določa statut ter da statut tožene stranke v določbi 41. člena, (ki pravi, da se morajo: „pogoji udeležbe ali uresničevanja glasovalne pravice iz predhodnega odstavka objaviti v sklicu skupščine“), navedenega pogoja ni določil, je pravilno. Pogoj za udeležbo na skupščini s pr...

October 17, 2007

Sklep nº II Ip 711/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, October 17, 2007

Sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika v izterjavo je zgolj naslednje procesno dejanje v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ki sledi sklepu o rubežu terjatve. Z navedenim sklepom pa ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zato slednji nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper ta sklep. 

Sklep nº Cp 1193/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 17, 2007

Nujne zadeve med sodnimi počitnicami tečejo in lahko iztečejo pritožbeni roki. Odločanje v nujnih zadevah pomeni izdaja odločbe na prvi stopnji in tudi odločanje o pravnih sredstvih. 

Sklep nº I Cp 1759/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2007

Zatrjuje se škoda, nastajajoča vsled slabo izvedenih gradbenih del v zvezi z izgradnjo hitre ceste oz. vplivov slabo izdelanega odvodnjavanja ob sami hitri cesti na nepremičnino pritožnika. Zahtevek za odpravo te škode je lahko predmet drugega pravdnega postopka, ne pa presoje odškodnine na podlagi 26. člena ZSZ.

Sklep nº I Ip 504/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, October 17, 2007

V skladu z določbami Zakona o sodiščih in Sodnega reda je računovodstvo pooblaščeno, da pozove pristojno izvršilno sodišče, da po uradni dolžnosti v skladu z določbami ZIZ izterja od dolžnika stroške ter povprečnino.

Sodba nº Cpg 500/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, October 17, 2007

Ker je določba čl. 86/I ZZVZZ specialna določba je, ne glede na objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke za povzročitev prometne nesreče oz. poškodbe zavarovanke tožeče stranke po čl. 150 OZ, sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo tudi njegovo (morebitno) krivdno odgovornost.

Sklep nº II Ip 665/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, October 17, 2007

Do uveljavitve novele ZIZ-e je bilo sodišče, ki je bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe na dolžnikove nepremičnine.

Sodba nº Kp 213/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, October 17, 2007

Kolikor pa obtoženčev zagovornik še izpostavlja, da je sedaj Republika Romunija, katere državljana sta oba obtoženca, članica Evropske unije, zaradi česar izrek izgona tujca ni utemeljen, nima prav. Obravnavano stransko kazen je namreč ob splošno določenih pogojih moč izreči tudi storilcu, ki je državljan katere izmed drugih držav članic Evropske unije s tem, da so pri tem upoštevane omejitve, kot so določene v direktivi Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/38/ES z dne 29.4.2004 o pravici ...

Sodba nº Kp 645/2006 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, October 17, 2007

Skupni imenovalec med poskusom kaznivega dejanja in prostovoljnim odstopom je sicer res v tem, da do prepovedane posledice ne v enem pa tudi v drugem primeru ne pride, vendar pa teh dveh institutov samo zaradi tega ne gre enačiti. Že iz samega imena instituta prostovoljnega odstopa je mogoče povzeti, da mora biti odločitev o tem, da nekdo odstopi od izvršitve poskušanega kaznivega dejanja plod povsem svobodne odločitve storilca. Kakor hitro pa dejanje ostane pri poskusu zaradi aktivnega upira...

Sklep nº Cp 812/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2007

Obveznosti plačila sodne takse za predlog v nepravdnem postopku, kot predpostavko za njegovo vsebinsko obravnavanje, ni.

Sklep nº Cp 1022/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 17, 2007

Po določbi 3. odst. 41. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih se izvedencu priznajo

Sodba nº Kp 348/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, October 17, 2007

Čeprav pravna opredelitev navaja kaznivo dejanje razžalitve po 1.odst. 169.čl. KZ, bi torej bilo moč sklepati, da je bil zasebni tožilec zaradi prejetih udarcev razžaljen, vendar pa tega očitka v opisu dejanja ni in ga pravna opredelitev kaznivega dejanja ne more nadomestiti. Zakonska označba kaznivega dejanja je namreč le posledica opisa dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki in obratna razlaga, da bi se glede na zakonsko označbo sklepalo na obstoj zakonskih znakov v opisu dejanja, ne ...

Sklep nº I Ip 3351/2007 of 11 oddelek, October 17, 2007

Po določbi 128. čl. ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Že iz same dikcije navedene določbe torej izhaja, da del premoženja, ...

Sklep nº I Ip 3096/2007 of Civilni oddelek, October 17, 2007

Glede na določbo drugega odstavka 319. člena ZPP se nova tožba zavrže le v primeru, ko je bilo s pravnomočno sodno odločbo odločeno o istem zahtevku iz prejšnje tožbe, kar pomeni, da je bilo o isti zadevi že sojeno po vsebini. Ne pa tudi takrat, ko je bil isti zahtevek predhodno zavržen zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Prepoved odločanja ne bis in idem (ne dvakrat o isti stvari) torej velja le za odločanje o tožbenem zahtevku (predmetu spora), za sojenje o vsebini zadeve, ne pa za od...

Sklep nº II Cp 2251/2007 of Civilni oddelek, October 17, 2007

Zahtevo na izstavitev zemljiškoknjižne listine je mogoče vložiti le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine. To velja tudi v primeru, ko bi v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča morala tožeča stranka vložiti tožbo zoper tistega dediča, ki ni vknjižen lastnik nepremičnine, ki predstavlja skupno premoženje zapustnika in njegove bivše zakonske partnerice. Ugotovitveni del tožbe pa predstavlja tožbeni zahtevek, s katerim se ugotavlja obstoj za dajat...

Sklep nº II Ip 3525/2007 of Civilni oddelek, October 17, 2007

Dolžnik bi sicer domnevo nevarnosti lahko izpodbil, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi menice ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor, kar pa ne pomeni, da lahko po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi menice v postopku s predhodno odredbo izpodbija dejstvo, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi ni menica.

Sklep nº II Ip 3116/2007 of Civilni oddelek, October 17, 2007

V predmetni zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova (1. odst. 17. čl. ZIZ). V izvršilnem postopku je sodišče vezano

Sodba nº IV Cp 3876/2007 of Civilni oddelek, October 17, 2007

Pri izbiri ukrepa za zavarovanje otrokovih koristi mora sodišče vselej upoštevati načelo najblažjega posega. Po tem načelu je treba pri izbiri ukrepa upoštevati, naj se opravi ukrep, s katerim bodo starši čim manj prizadeti, če se z njim da zavarovati koristi otrok. To je treba upoštevati tudi pri odločanju o načinu izvrševanja otrokovih stikov. Sodišče lahko pravico staršev do stikov z otrokom po navedeni določbi 106. člena ZZZDR omeji le toliko, kolikor je potrebno za zavarovanje otrokovih ...

Sodba nº in sklep I Cp 318/2007 of Civilni oddelek, October 17, 2007

Odškodnina po izteku pogodbe je svojevrsten institut denarne odmene, lasten športnemu pravu, katere namen je, da nov klub, kamor igralec prestopa, plača matičnemu klubu nek, vnaprej okvirno začrtan znesek ter se matičnemu klubu na tak način povrnejo materialna in nematerialna vlaganja v igralčev razvoj.

Sodba nº I Cp 1358/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, October 17, 2007

Povsem pravilno pa pritožba (ponovno) opozarja na okoliščino, da kolesarja ni mogoče primerjati s pešcem. Zanj veljajo enaka pravila kot za voznike, saj je kolo enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo (46. točka 19. člena ZVCP). K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da je vozilo vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev. Izjeme so določene v 23. točki 19. člena ZVCP. Da se morajo vsi udeleženci ...

October 16, 2007

Sodba nº in sklep I Cp 372/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 16, 2007

O istem pravnem razmerju je že bilo pravnomočno odločeno. Res je, da Republika Slovenija ni bila stranka v omenjeni pravdi, vendar pravilo, da gre za isti zahtevek samo, če so tudi pravdne stranke iste, ni absolutno. Upoštevati je namreč treba primere razširjenih subjektivnih mej pravnomočnosti, ko pravnomočna sodba učinkuje tudi proti tretjim. Tak primer so tudi potencialni enotni sosporniki. Če bi Republika Slovenija in občina tožili na ničnost pogodbe v isti pravdi, bi bili enotni sosporni...

Sodba nº in sklep I Cp 1247/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, October 16, 2007

Tožnik je tisti, na katerem je breme, da dokaže, da ima motor takšne tehnične hibe, zaradi katerih gre za bistveno višjo porabo olja na prevoženih 1000 km in da se ta napaka lahko odpravi samo z zamenjavo motorja.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners