Višja Sodišča: Opinions issued on February 2007

February 28, 2007

Sklep nº Kp 30/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, February 28, 2007

Strinjati pa se je potrebno s tistim delom pritožbe obeh pravnih oseb, ko izpostavljata, da je plačilno sredstvo v naši državi po 1.1.2007 valuta eura, kar pa v izpodbijanem sklepu ni navedeno. Glede na to, da je bil slednji izdan dne 9.1.2007, bi moralo sodišče prve stopnje že upoštevati določbe zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS št. 114/2006) in v smislu 4. odst. 13. čl. po uradni dolžnosti zneske, ki se glasijo na tolar, preračunati v zneske, ki se glasijo na euro. 

Sodba nº I Cp 4929/2006 of Civilni oddelek, February 28, 2007

Kadar je v pravnomočni obsodilni sodbi v izreku ugotovljeno, da si je obdolženka protipravno prilastila 8.427.474,62 SIT od dnevnih gotovinskih izkupičkov prodajalne, ki so ji bili zaupani v zvezi z njenim delom, pri čemer ji je šlo za to, da si pridobi tako premoženjsko korist, in je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja po členu 245/II in I KZ, je pravdno sodišče vezano na ta ugotovljeni znesek tudi v pravdi zaradi povrnitve škode v takšni višini, ker temelji tožbeni zahtevek na istem deja...

Sodba nº I Kp 1299/2006 of Kazenski oddelek, February 28, 2007

Pri kaznivem dejanju nezakonite vselitve gre za trajajoče kaznivo dejanje, kjer storilec ves čas protipravnega stanja napada zavarovano dobrino in je kaznivo dejanje končano šele, ko protipravno stanje preneha. Pri tem pa velja, da se zastaranje pri kaznivih dejanjih, pri katerih storilec z izvršitvenim dejanjem povzroči protipravno stanje z nenehno obnavljajočo se posledico, začne šele s prenehanjem tega stanja. 

Sklep nº PRp 287/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, February 28, 2007

Če prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi o prekršku ni navedlo razlogov za uporabo 5. odst. 130. čl. ZVCP-1, obd. v novem postopku ne bo smelo izreči v tem zakonskem določilu predpisanih kazenskih točk, saj bi s tem kršilo 11. odst. 163. čl. ZP-1. 

Sklep nº I Cp 926/2007 of Civilni oddelek, February 28, 2007

Če nepremičnina (stanovanje) ni vpisano v zemljiški knjigi, zaznamba spora ni dopustna. 

Sodba nº II Cp 7203/2006 of Civilni oddelek, February 28, 2007

268. člen OZ določa, da če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki mu je bil določen s pravnomočno odločbo, lahko upnik zahteva, naj jo izpolni v primernem dodatnem roku in izjavi, da po izteku tega roka ne bo več sprejel izpolnitve, temveč bo zahteval odškodnino zaradi neizpolnitve. Po poteku dodatnega roka sme upnik zahtevati le odškodnino zaradi neizpolnitve. Smisel tega pravnega pravila je, da ima upnik kljub pravnomočni sodni odločbi, s katero je dolžniku naložena izpolnitev obvez...

Sodba nº in sklep II Cp 6094/2006 of Civilni oddelek, February 28, 2007

Večja je prekoračitev hitrosti, večja je soodgovornost za nastanek prometne nezgode. 

Sklep nº II Cp 169/2007 of Civilni oddelek, February 28, 2007

Dopustnost revizije je med drugim odvisna od vrednosti spornega predmeta, in sicer je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000,00 SIT). Ker vrednost spornega predmeta v zadevi, v zvezi s katero toženec vlaga revizijo, znaša 1.460,52 EUR, je očitno, da revizija ni dopustna.

Sklep nº II Cp 1016/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 28, 2007

Izvršitev take sodne odločbe glede reintegracije pa je vezana na obstoj delovnega dovoljenja, saj po Zakonu o zaposlovanju tujcev (ZZT) in Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT) zaposlitev tujca brez delovnega dovoljenja ni dopustna. Izpolnitev obveznosti reintegracije delavca je torej odvisna od obstoja delovnega dovoljenja, pri čemer pa je odločilnega pomena ugotovitev, po čigavi krivdi si upnik delovnega dovoljenja ni pridobil. 

Sklep nº II Cp 953/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 28, 2007

Stranki obligacijskega razmerja, ki je podlaga za dolžnikovo obveznost, sta res upnica in dolžnik, vendar pa iz priloženega izpiska iz poslovnih knjig ni razvidno, da gre za terjatev, ki bi jo družba D. d.o.o. vodila kot terjatev R. S.. Iz tega razloga priložena listina nima narave verodostojne listine, na podlagi katere bi sodišče lahko dovolilo predlagano izvršbo na predlog upnice. 

Sodba nº I Cp 1098/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 28, 2007

ZOR s posebnimi pravili ni določal zastaralnega roka za terjatve za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo, zato je zanje veljal splošni petletni zastaralni rok. OZ v 350. čl. določa, da terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih letih, vendar to pravilo v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj je tožničin obligacijski zahtevek zastaral že pred uveljavitvijo OZ. 

Sklep nº I Cp 1838/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 28, 2007

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni državni organ temveč pravna oseba, ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode. Niti ta zakon niti Zakon o zavodih ne določata oprostitve sodnih taks v smislu 3.odst. 11.čl. ZST, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče nepravilno prevalilo breme plačila sodne takse tretje tožene stranke na tožečo stranko. 

Sklep nº I Cp 1456/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 28, 2007

Občina je pooblaščena z odlokom sprejeti začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora po 81. do 84.členu Zakona o urejanju prostora. 

Sklep nº I Kp 1311/2006 of Kazenski oddelek, February 28, 2007

Senat, ki je izrekel sodbo, se ni seznanil z zapisniki o zaslišanju oškodovanca v preiskavi in na glavni obravnavi, saj je oškodovanec pred tem senatom izjavil le, da je bil že večkrat zaslišan in da ni treba „ponavljati“, njegove prejšnje izpovedbe pa niso bile prebrane, zato sodba ne temelji na dokazih, izvedenih na glavni obravnavi. S tem je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odst. 371. člena ZKP v zvezi s 1. odst. 355. člena ZPP.

February 27, 2007

Sklep nº I Cp 1333/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopnega, da zgolj zatrjevani moralni interes sam po sebi ne pomeni upravičenega interesa v smislu 122. člena ZNP. Ob upoštevanju velikosti solastnega deleža (nasprotni udeleženec je pridobil celo nekaj več kot bi mu sicer pripadalo), mnenja cenilca kmetijske stroke, da predstavljajo nepremičnine, ki so pripadle predlagateljema, enovit kompleks (nasprotni udeleženec je mnenje na naroku sprejel in ga je zato prvostopno sodišče pravilno upoštevalo),...

Sodba nº PRp 251/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, February 27, 2007

če je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti razvidno, da je rezultat izražen v gramih alkohola na kilogram krvi, ker policist tiskanega obrazca ni popravil v miligram alkohola v litru izdihanega zraka, ugotovljena napaka ne more biti v škodo obdolženca, saj bi bila kršena materialna določba ZP-1 iz 4. tč. 156. čl. 

Sodba nº I Cp 1593/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

V obravnavanem primeru gre za konkurenco med zasebnim mnenjem 1, ki ga je tožnica pridobila pred pravdo, in izvedenskim mnenjem 2, ki ga je postavilo sodišče v postopku v skladu z določbami ZPP. Zato tako izvedensko mnenje 1 ni dokazna listina, ampak le del tožničinih navedb (torej obrazloženih in podprtih s strokovnim mnenjem) o pravno relevantnih dejstvih, ki se v dokaznem postopku nato potrdijo ali pa ne.

Sklep nº I Cp 240/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Na podlagi 2. odstavka 87. člena ZZK-1 ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičninah hipoteko, vendar v obravnavani zadevi vknjižbe hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi 88. člena ZZK-1 ni bilo mogoče opraviti, saj sklep o izvršbi v tem delu ni vseboval podatkov o terjatvi zavarovani s hipoteko, kot to določa 16. člen ZZK-1, kar je pogoj za vknjižbo hipoteke.

Sklep nº II Cp 234/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Sklep sodišča o preložitvi naroka za tretjo javno dražbo je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.

Sklep nº II Cp 234/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Pritožnik ima prav, ko navaja, da mu sodišče prve stopnje ni dalo možnosti, da se o predlogu tretje za odlog izvršbe izjasni, čeprav bi mu to možnost moralo dati, saj to izhaja iz 3. odstavka 73. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče na upnikov predlog postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino, razen, če bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. Jasno je, da lahko sodišče tak pogoj postavi le v primeru, če upnik...

Sklep nº I Cp 241/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Izvršba se v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZIZ začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, upnik pa praviloma ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine ne določa drugače, zato se je zaznamba sklepa o izvršbi pravilno opravila že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, na zaznambo tudi...

Sklep nº I Cp 1561/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

2. odst. 99. čl. ZOR določa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v ZOR. 

Sodba nº in sklep I Cp 1311/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Objekt je v solastnini, pri čemer stvar ni razdeljena, razdeljeni so le idealni deleži. Vlaganje v fizično nerazdeljen objekt, ki je v solastnini, predpostavlja dogovor o skupni gradnji med vsemi vlagatelji. Vlaga se namreč v realno stvar in ne v solastniški delež. To pa pomeni, da so za pravdo, ki ima za cilj doseči ugotovitev, da je tožnica solastnica nepremičnine, pasivno legitimirani vsi solastniki nepremičnine in sicer kot nujni sosporniki, saj spora ni mogoče rešiti brez sodelovanja dru...

Sklep nº II Cp 1439/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Sklep o domiku je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Predložitev mnenja torej služi verjetnosti izkaza, saj se je vrednost nepremičnine v obdobju od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. 

Sklep nº I Cp 1551/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Sodišče prve stopnje je torej jasno ugotovilo, da je bil prizidek k stanovanju za katerega predlagateljica potrebuje nujno pot, črna gradnja. Črna gradnja pa potne zveze ne potrebuje, zato tudi sodišču prve stopnje v tem postopku ni bilo potrebno ugotavljati ali ima za redno rabo potrebno zvezo z javno potjo. 

Sklep nº I Cp 1659/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Zgolj različna stališča teorije pa ob dejstvu, da niti SPZ niti ZZK-1 nimata konkretne določbe, ki bi nalagala, da mora zemljiškoknjižno dovolilo, kadar gre za prenos lastninske pravice (in ne solastnine), vsebovati tudi označbo, v kolikšnem obsegu se lastninska pravica prenaša, ne utemeljujejo odločitve prvostopnega sodišča, da vpis lastninske pravice samo iz tega razloga zavrne. 

Sklep nº II Cp 1412/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

V izvršilnem postopku je možno le materialnopravno pobotanje, pobotno izjavo pa dolžnik lahko poda tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi. 

Sodba nº I Cp 1359/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Prvostopno sodišče se je postavilo na napačno materialnopravno izhodišče, to je, da je šlo za dva različna postopka (odvzem iz posesti v letu 1991 in razlastitev v letu 2003). Dejansko gre za eno samo razlastitev, postopki v zvezi s katero so pač trajali od leta 1991 do 2003, zato tožeča stranka ni upravičena do nove (druge) odškodnine po odločbi iz leta 2003 in je njen zahtevek neutemeljen. 

Sodba nº I Cp 1315/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Pravilen je zaključek prvostopnega sodišča, da poizvedovalni zapisnik pri nastavitvi nove zemljiške knjige ni podlaga za pridobitev ali izgubo lastninske pravice, zato tožnici oziroma njenemu pravnemu predniku lastninska pravica na sporni nepremičnini nikoli ni prenehala. 

Sodba nº I Cp 1874/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. Odškodninska obveznost se spremeni v denarno obveznost. Glede na določbo 186. člena ZOR, je torej tožnik upravičen do zamudnih obresti, vendar od postavitve denarnega zahtevka. Škoda se je takrat spremenila v denarno škodo in (šele) od takrat je zato toženka v zamudi. Ustavno odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, potrebno pri odločanju o teku obresti po 1.1.2002 upoštevat...

Sklep nº I Cp 1361/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Pritožba pri tem zamenjuje sposobnost biti pooblaščenec in upravičenost za zastopanje v konkretnem postopku. Citirani določbi 98. člena ZPP se nanašata samo na slednje. 5. odstavek 98. člena ZPP se uporablja le, kadar kot pooblaščenec nastopa oseba, ki je sicer sposobna biti pooblaščenec, ni pa v konkretnem pravdnem postopku izkazala takega pooblastila. 

Sklep nº I Cp 545/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Poočitba delitve parcele v vložku predstavlja pomožen vpis (28.čl. ZZK-1), s katerim se je v zemljiški knjigi vpisalo le spremembo podatkov glede nepremičnine, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca, zaradi uskladitve teh podatkov s podatki temeljnih evidenc (115.čl. ZZK-1). Ni šlo torej za pomoten vpis, kot zmotno meni predlagatelj, ko se opravljen vpis ne sklada z dovoljenim in ko zemljiška knjiga po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja vpisa v skladu z določbami (200. do 2...

Sklep nº I Cp 1182/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Ker je s pristopom Slovenije k Evropski uniji na območju Republike Slovenije začela veljati uredba Sveta št. 1206/2001 z dne 28.5.2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi postopati po tej uredbi, ki ureja dva načina pridobivanja dokazov, med katere sodi tudi zaslišanje priče, ki prebiva v tujini.

Sodba nº I Cp 1277/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Trditvi tožeče stranke, da je K. d.o.o. najel pri pravni prednici tožeče stranke dva kredita dne 18.2.1992 in sicer po pogodbi 1 in po pogodbi 2, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni oporekala, trdila je le, da je vtoževano terjatev z njeno privolitvijo v celoti plačala Z. d.d. na podlagi cesije. Pritožnik šele v pritožbi trdi, da je bila dne 18.2.1992 sklenjena le ena kreditna pogodba in opravljena le ena transakcija, vendar ta navedba predstavlja novo dejstvo, ki ga prito...

Sodba nº I Cp 230/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo in upoštevanje invalidnosti. 

Sklep nº I Cp 1490/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Med odškodninskim in reparacijskim zahtevkom je glede škode določena podobnost, saj hoče pri obeh podlagah tožnik vzpostaviti prizadeto pravno sfero v tisto stanje, v katerem je bila pred dejanjem toženca. Le da mora pri odškodninski podlagi dokazati, da je do posega prišlo zaradi protipravnega ravnanja in krivde toženca, pri reparacijskem zahtevku pa gre za izravnavo med prikrajšanjem tožnika in toženčevim okoriščenjem brez podlage. 

Sklep nº I Cp 900/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 27, 2007

Sodišče prve stopnje bi moralo pred odločitvijo o tožbenem zahtevku zanesljivo ugotoviti, kdo je bil imetnik pravice uporabe pred osnovanjem nove zemljiške knjige. Ne kdo je bil vknjižen kot imetnik pravice uporabe ampak kdo jo je dejansko izvrševal.

Sodba nº I Cpg 877/2004 of Gospodarski oddelek, February 27, 2007

Zaradi zahtevane skrbnosti bi se toženec (stečajni upravitelj) moral in mogel zavedati, da je posojanje denarja (rezerviranega za poplačilo upnikov) drugim gospodarskim subjektom tako tvegano, da bi utegnilo pripeljati do nevračila. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec ravnal s hudo malomarnostjo.

February 22, 2007

Sklep nº II Cpg 268/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 22, 2007

Ker na upnika, ki je vodil izvršbo zoper tistega, ki je bil vpisan v sodnem registru kot družbenik izbrisane družbe ne morejo leteti očitki niti, da je stroške neutemeljeno povzročil, niti da ga zadeva kakršnakoli krivda, da so tej osebi ti stroški nastali, mu tudi take stroške ni mogoče naprtiti. 

Sklep nº II Cpg 266/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 22, 2007

Po 4. odst. 24. člena ZIZ se sme izvršba nadaljevati zoper novega dolžnika, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo pod pogoji, da je že izdan izvršilni naslov. V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine pa tak izvršilni naslov predstavlja pravnomočen sklep o izvršbi zoper prvotnega dolžnika. 

Sklep nº III Cp 634/2007 of Civilni oddelek, February 22, 2007

Za odločitev, kdo je bil v času izbrisa družbe z omejeno odgovornostjo njen družbenik, je odločilno dejansko stanje, ne pa stanje po podatkih sodnega registra, zato so lahko za obveznosti take družbe odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu dejansko njeni družbeniki. Vpis v sodni register je namreč zgolj deklaratorne, ne pa konstitutivne narave, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega. Tako pri odsvojitvi poslovnega deleža sprememba ...

Sodba nº I Kp 557/06 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, February 22, 2007

"Ugotovljena bistvena zmanjšana prištevnost načelom zmanjšuje kazensko odgovornost,spet pa ne tako, da kaznivo dejanje samo zato ne bi moglo biti storjeno z direktnim naklepom. 

Sklep nº I Cpg 149/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 22, 2007

ZPP v 12. čl. določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. Če pa je že vprašanje nevednosti mogoče obravnavati v povezavi s stranko, ki je fizična oseba, to gotovo ne more veljati za stranko, ki je pravna oseba in hkrati gospodarski subjekt, ki nastopa na trgu, kjer opravlja pridobitno dejavnost.

February 21, 2007

Sodba nº Kp 577/2006 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, February 21, 2007

Sef po oceni pritožbenega sodišča nima značaja samostojnega stanovanjskega prostora, kot to zmotno meni pritožba, temveč gre enostavno le za zaprt prostor, kot so to lahko ostali predmeti ali deli pohištva v stanovanju. Sef, ki je praviloma železna blagajna, ki se zaklepa s ključem ali posebnim sistemom zaklepanja, je v bistvu enak prostor kot na primer zaklenjen predal ali omara ali nenazadnje poseben vgrajen prostor in če se tak objekt nahaja v stanovanju ali prostoru, ki je predmet hišne p...

Sklep nº I Cp 566/2007 of Civilni oddelek, February 21, 2007

Plačilo sodne takse oziroma predložitev dokazila o plačilu sodne takse za predlog v nepravdnem postopku ne prestavlja procesne predpostavke, neplačilo takse oziroma opustitev predložitve dokazila o plačilu takse pa ne presumpcije umika predloga. 

Sodba nº I Cp 2914/2006 of Civilni oddelek, February 21, 2007

Tudi če toženca ne moremo šteti za rejca psa v smislu paragrafa 1320 ODZ in če ta določba ne daje pravne podlage za njegovo odškodninsko odgovornost, to še ne pomeni, da obstoja njegove odškodninske odgovornosti ni mogoče presojati po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti V 16. členu ZOR je določeno, da se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Če pa drugemu povzroči škodo, jo je po določbi 1. odst. 154. člena ZOR dolžan povrniti, če ne dokaže...

Sklep nº Cp 1117/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 21, 2007

Podlaga za vpis predlagane vknjižbe stvarne pravice je lahko tudi ugotovitvena sodba, ki ne vsebuje intabulacijske klavzule, vendar mora iz izreka sodbe izhajati ugotovitev, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, pri kateri je predlagan vpis. 

Sklep nº I Cp 33/2007 of Civilni oddelek, February 21, 2007

Predhodnega vprašanja, v zvezi s katerim lahko sodišče prekine postopek v smislu določbe 13. člena ZPP v zvezi z 205. členom ZPP, ne predstavlja pravotvorno dejstvo, temveč pravica ali pravno razmerje.

Sodba nº I Cp 7047/2006 of Civilni oddelek, February 21, 2007

Veriga sama po sebi ni nevarna stvar, pač pa je nevarna stvar veriga, napeta med dve betonski koriti, ki vodi od osrednjega dela tržnice prek prostora za stojnice do parkirišč, in sicer v višini hoje, v temi (le ponoči), brez osvetlitve, brez opozorila in brez oznake, saj predstavlja povečano nevarnost za okolico. 

Sklep nº I Cpg 45/2007 of Gospodarski oddelek, February 21, 2007

ZPP v določbi 2. odst. 139. člena, v katerem je opredeljen način vročanja določa, da se fizičnim oseba vroča v stanovanju ali na delovnem mestu, tistega, ki naj se mu vroči pisanje, ali pa na sodišču, če je naslovnik tam. Glede na navedeno določbo je za vročitev odločilen kraj dejanskega bivanja naslovnika, saj je pojem "stanovanja" potrebno razumeti v dejanskem smislu. To pa pomeni, da če stranka, ki ji je treba določeno pisanje vročiti, na določenem naslovu sploh ne stanuje, ji na tem naslo...

Sklep nº I Cp 951/2007 of Civilni oddelek, February 21, 2007

Kreditne obveznosti predlagatelja pri odlocanju o oprostitvi placila sodnih taks se ne upoštevajo.

Sklep nº PRp 98/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Oddelek za prekrške, February 21, 2007

Prica policist je v svoji že omenjeni izjavi sicer zatrdil, da je do prometne nesrece prišlo na nacin, kot je naveden v predlogu, saj je obdolženec zavijal v levo na stransko cesto, ne da bi se pred tem preprical o varnosti takšnega pocetja, kar je bilo razvidno iz zavornih sledi, ki jih je povzrocil voznik osebnega avtomobila, ki je pred tem hotel prehiteti obdolženca, ki ni imel prižganega levega smernega kazalca, vendar so takšne njegove trditve neutemeljene, saj je navedena prica prevzela...

Sodba nº PRp 102/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Oddelek za prekrške, February 21, 2007

Sodišce prve stopnje je namrec ta prekršek pravno oznacilo v povezavi z 234. clenom ZVCP-1, to je v zvezi s povzroceno prometno nesreco, vendar je to pravno oznacbo mogoce uporabiti le pri povzrocenih prometnih nesrecah, ki niso prometne nesrece z neznatno nevarnostjo. Obravnavana prometna nesreca iz tocke 1 izreka izpodbijane sodbe pa je prav takšna. Za prometno nesreco z neznatno nevarnostjo se namrec glede na odlocbo Ustavnega sodišca Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2006, z dn...

Sodba nº PRp 70/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Oddelek za prekrške, February 21, 2007

Navedena materialna kršitev, ko je sodišce prve stopnje dolocilo v zvezi z dolocbo osmega odstavka 135. clena ZVCP-1 osemnajst kazenskih tock za prekršek pod tocko 2, to je za prekršek po D tocki cetrtega odstavka 130. clena ZVCP-1 (vožnja pod vplivom alkohola) in ne za prekršek iz tocke 1 izreka izpodbijane sodbe, ki se nanaša na prometno nesreco, se v konkretni zadevi pri tako posamicno dolocenih stranskih sankcijah kazenskih tock izraža kot kršitev v škodo obdolženega iz razloga, ker prito...

February 20, 2007

Sodba nº I Cp 1456/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Dosojeni znesek so terjatve, ki izvirajo iz leta 2002. Predlog za izvršbo je bil vložen. Res je, da za terjatve, ki jih vtožuje tožnica velja enoletni zastaralni rok (prvi odstavek 355. člena Obligacijskega zakonika - OZ) vendar pa začne zastaralni rok teči šele po preteku leta v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). To pa pomeni, da je zastaranje začelo teči in terjatev tožeče stranke, ki je dospela v plačilo v letu 2002 še ni zastarala, saj je bil izvršilni p...

Sodba nº I Cp 745/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Tako se tudi izkaže, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo valorizacije kakor mu to očita pritožba, temveč je obračunalo zakonske zamudne obresti od dne škodnega dogodka do dne plačila, kar je pravilno. 

Sodba nº I Cp 1244/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče pritrjuje tožeči stranki, da ni mogla posegati v delilnik, istočasno pa meni, da delilnik posredovan s strani ni vseboval soglasja vseh odjemalcev za delitev stroškov. Takšno stališče sodišča prve stopnje je pravilno. Tožeča stranka v sporazumno določen delilnik nikakor ne more posegati, vendar pa mora preveriti in zanesljivo ugotoviti ali je delilnik, ki je bil predložen res določen sporazumno, torej, da so se z njim strinjali vsi etažni lastniki, k...

Sklep nº I Kp 1321/2006 of Kazenski oddelek, February 20, 2007

Oškodovanec je pravočasno vložil ovadbo zaradi kaznivega dejanja po 2. odst. 211. člena KZ. Ker mu je bil predmet kaznivega dejanja na glavni obravnavi, ko je bil obdolženi spoznan za krivega kaznivega dejanja prikrivanja, vrnjen, premoženjskopravnega zahtevka ni uveljavljal, to ne pomeni, da ni podal predloga za pregon zoper obdolženca. 

Sklep nº I Kp 1279/2006 of Kazenski oddelek, February 20, 2007

Pri kaznivem dejanju po čl. 310 KZ zakon sicer ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena, vendar pa je zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja hramba (orožja, streliva, razstreliva), v konkretnem primeru izključena. 

Sodba nº I Cp 1696/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Razžalitev dobrega imena in časti je pogoj za zatrjevani civilni delikt. Pogoj za razžalitev dobrega imena in časti je, da ne gre le za subjektivno dojemanje razžalitve, marveč mora biti podana protipravnost dejanja v objektivnem pogledu. 

Sklep nº I Cp 178/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Iz 3. točke sodne poravnave je razvidno, da sta se oba udeleženca nepravdnega postopka dogovorila, da skupaj poskrbita pri geodetski upravi za fizično delitev parc. št. 2800. Parcelacija je bila izvedena v skladu z predlogom obeh udeležencev. Zahodni del parc. št. 2800, ki je po sodni poravnavi pripadel F.G., je v postopku parcelacije dobil novo parc. št. 2800/2, vzhodni del, ki je po sodni poravnavi pripadel A.G., pa parc. št. 2800/1. S tem so bili pogoji za izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa ...

Sodba nº I Cp 1180/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu.

Sodba nº I Cp 30/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Pritožniku je bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in to potrjujejo dejstva, da je odgovoril na tožbo, sodeloval je na glavni obravnavi, dajal je pripombe in predvsem, sam je predlagal izvedenstvo z DNK analizo, čemur je sodišče sledilo, seznanjen je bil z izvedenskim mnenjem, nanj ni dal nobene pripombe, zato mu ni mogoče slediti, ko trdi, da ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, ker ni bil zastopan po pooblaščencu, ki je odvetnik. Kot določa 1. odstavek 86. člena...

Sklep nº II Cp 67/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Dolžnik bi lahko izpodbijal sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe, teh razlogov pa dolžnik ni navajal.

Sklep nº I Cp 49/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

V obravnavani zadevi gre za večkratne zaporedne prenose pravice, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi in je predlagatelj zadnji pridobitelj pravice, katere vpis predlaga. Predlagatelj bi moral za vsakega od zaporednih prenosov predložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika, ta listina pa mora biti priložena v izvirniku, kot to določa 2. odstavek 142. člena ZZK-1.

Sklep nº II Cp 59/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Dolžnik bi moral po izvršilnem naslovu plačevati preživnino materi ml. upnice, zakoniti zastopnici, na roke. Vendar pa ima dolžnik prav, ko opozarja, da lahko upnik kadarkoli pristane na drugačen način izpolnitve obveznosti in je ta pristanek lahko izražen tudi s konkludentnimi dejanji. Prav to pa je dolžnik zatrjeval v ugovoru (prenehanje obveznosti – ugovorni razlog iz 8. tč. 55. čl. ZIZ), da je namreč zakonita zastopnica mladoletne upnice pristala na drugačen način izpolnjevanja preživnins...

Sodba nº I Cp 1619/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Tožnica kot solastnica stvari – stanovanjske hiše, ne more s tožbo zahtevati od drugega solastnika, torej tožencev, ki je niti ne posedujeta in uporabljata, da ji izročita v posest in uporabo, saj glede posesti in uporabe stvar ni razdeljena, in tudi ni ugotovljeno, da bi šlo za hišo v kateri je več samostojnih stanovanjskih enot.

Sodba nº in sklep I Cp 1471/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Sodišče na izjavo stranke, ki oporeka intervenciji ni vezano, saj samo odloča o tem, ali bo (ne)dopustilo intervencijo in v primeru, ko dopusti intervencijo, zoper tak sklep ni posebne pritožbe. Tožnik se je proti tej odločitvi lahko pritožil skupaj s pritožbo proti sodbi.

Sodba nº I Cp 1173/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi sledilo predlogu tožene stranke, da pozove izvedenca, da »vrednost ocenjenih nepremičnin ustrezno korigira«, niti ni imelo razloga, da bi postavilo drugega izvedenca - takega predloga tožena stranka niti ni podala.

Sklep nº I Cp 48/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Pritožnica je spregledala, da gre v obravnavani zadevi za večkratni zaporedni prenos pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi (2. odstavek 150. člena ZZK-1), kupna pogodba na katero se sklicuje pa je sklenjena med C. d.d. in P. d.o.o., torej ne z osebo, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere naj bi se po zemljiškem predlogu opravil vpis.

Sklep nº II Cp 173/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Predsednik senata oz. sodnik lahko popravi vsak čas napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (sklepa) z izvirnikom (328. člen ZPP, v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V obravnavani zadevi gre za napako v imenu dolžnika, popravo napake v imenih pa je potrebno razumeti kot primere, ko gre za netočno oz. nenatančno opredelitev imena stranke. Bistveno pri tem je, da ne gre za spremembo osebe strank...

Sklep nº I Cp 1173/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na 4. odstavek 25. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) in je podlago za odmero sodne takse pravilno vzelo vrednost spornega predmeta v znesku 8.376.577,00 SIT. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je bila podlaga za odmero sodne takse 27. člen ZST ter 3. odstavek 25. člena ZST.

Sklep nº I Cp 423/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Za vsak sklep o izvršbi na nepremičnino velja, da ga sodišče zaznamuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 170. člena ZIZ), za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa še dodatno, da ga izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen (četrti odstavek 45. člena ZIZ). To pomeni, da zakon, ki določa zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, zahteva pravnomočnost (dajatvenega dela) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. 

Sklep nº I Cp 1696/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo zaključek o oprostitvi plačila sodne takse, je na predlagatelju (tožniku). 

Sklep nº I Cp 85/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 20, 2007

Za nastanek služnosti mora preteči celotna priposestvovalna doba 20 let in služnost nastane z iztekom zadnjega dne tega roka. 

Sklep nº I Kp 182/2007 of Kazenski oddelek, February 20, 2007

Preuranjena pa je ocena prvostopenjskega sodišča, da razlog za izostanek subsidiarnega tožilca z glavne obravnave ni opravičljiv. Dejstvo je namreč, da je subsidiarni tožilec svoj izostanek z glavne obravnave predhodno opravičil. Res je, da subsidiarni tožilec v zvezi z zatrjevanimi zdravstvenimi razlogi ni predložil ustreznih dokazil, vendar bi ga moralo sodišče prve stopnje pozvati na predložitev teh dokazil. Slednji je sicer v pritožbi predložil potrdilo o upravičenosti zadržanosti od dela...

Sklep nº I Kp 68/2007 of Kazenski oddelek, February 20, 2007

Kaznivo dejanje prikrivanja je namreč trenutno kaznivo dejanje, storjeno z eno od oblik tega kaznivega dejanja, ne pa trajno, zato kaznivo dejanje ni storjeno v nadaljnjem času, npr. posesti, prikrivanja stvari. Zastaranje kazenskega pregona za to kaznivo dejanje teče od storitve ene od oblik prikrivanja naprej, ne glede na čas prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja pa je akcesorne narave, predpostavlja namreč obstoj drugega kaznivega dejanja. Temeljno kaznivo dejanje je tisto, pri katerem ...

Sodba nº I Kp 1373/2006 of Kazenski oddelek, February 20, 2007

Ali gre za razžalitev, je treba ocenjevati glede na čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je razžalitev namenjena, medsebojne odnose storilca in oškodovanca. Upoštevajoč navedene okoliščine, in sicer, da je bil v kritičnem času zasebni tožilec nadrejen obdolžencu, da sta bili besedi „zajebavati“ in „prfuknjen“ izrečeni v „resnem“ pogovoru, ko je zasebni tožilec očital obdolžencu neutemeljeno zapustitev delovnega mesta, ter da obdolženec in zasebni tožilec že pred obravnavanim dogodkom nista...

February 16, 2007

Sklep nº PRp 363/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, February 16, 2007

Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje v zvezi z zahtevo za sodno varstvo je pritožba izjemoma dovoljena pod pogoji iz II. odst. 66. čl. ZP-1. 

Sklep nº I Cpg 230/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 16, 2007

Pritožnik bi moral z ugovorom pravočasno in v zakonsko predpisanih rokih izpodbijati obstoj obeh navedenih terjatev in njihovo višino. Ker tega ni storil, sta upnika tudi v tem obsegu pridobila glasovalne pravice (3.odst.54.čl.ZPPSL). Sklicevanje na določbe 2. in 3. odst. 433. čl. ZGD zato ne more biti uspešno. 

Sklep nº III Cp 283/2007 of Civilni oddelek, February 16, 2007

Obrazložitev prvostopnega sodišča, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o odmeri stroškov izvršitelja, je napačna. Prvostopno sodišče se sicer utemeljeno sklicuje na 1. odstavek 38. člena ZIZ, na podlagi katerega plača izvršilne stroške, torej tudi stroške izvršitelja, najprej upnik. Vendar pa 5. odstavek istega člena določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Med stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, pa sodijo t...

Sklep nº I Cpg 100/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 16, 2007

Pravnomočno končanega postopka že pojmovno ni mogoče niti prekiniti, niti nadaljevati.

Sklep nº I Cpg 109/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 16, 2007

Ker torej v tem primeru izterjuje od tožene stranke tiste stroške, ki jih mora v skladu s takrat veljavno določbo 1.odst. 759.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) naročitelj povrniti prevzemniku naročila, je podana njena aktivna legitimacija.

Sodba nº I Cpg 132/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 16, 2007

ZOR določa, da če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo (1. odst. 42. čl.); brez učinka je določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (na primer, če ne zavrne ponudbe v določenem roku ali če poslane stvari, za katero mu je ponujena pogodba, ne vrne v določenem času, ipd.), veljala za sprejem ponudbe (2. odst. 42. čl.); vendar pa se v primeru, ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, šteje, da je sprejel ponu...

February 15, 2007

Sodba nº I Cp 464/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 15, 2007

Določitev odškodnine za nepremoženjsko škodo. 

Sklep nº I Cp 24/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 15, 2007

Po prejemu dopisa ZPIZa, da je dolžnik prejemnik pokojninske dajatve, katera je nižja oziroma ne dosega neto minimalne plače, mora sodišče pred ustavitvijo izvršbe na pokojnino upnika obvestiti o dopisu ZPIZa in mu hkrati dati možnost, da predlaga novo izvršilno sredstvo. 

Sodba nº I Cpg 806/2006 of Gospodarski oddelek, February 15, 2007

Trditveno in dokazno breme o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti je na strani tožeče stranke, razen ko gre za primere, ko se vedenje za dolžnikovo slabo ekonomsko finančno stanje domneva (4. odstavek 125. člena ZPPSL). Če hoče torej tožeča stranka prevaliti trditveno in dokazno breme v zvezi z (ne)obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti na toženo stranko, mora zatrjevati domnevno bazo iz 4. odstavka 125. člena ZPPSL. V kolikor te domnevne baze ne zatrjuje, je na njeni strani tr...

Sklep nº I Cpg 956/2006 of Gospodarski oddelek, February 15, 2007

S pravnomočnim sklepom o začetku stečajnega postopka nad družbo M. I. d.o.o., se je začela oblikovati tudi stečajna masa, sestavni del katere je bilo tudi premoženje pripojene družbe M. d.o.o. 

Sklep nº II Cpg 262/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 15, 2007

V izpodbijanem sklepu je sodišče ugotovilo, da sta upnika ugovoru družbe nasprotovala. Že to dejstvo zadostuje za zavrnitev ugovora, zato so vse ostale pritožničine navedbe pravno nerelevantne.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners