Višja Sodišča: Opinions issued on April 2007

April 30, 2007

Sklep nº I Cp 1687/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 30, 2007

Sodišče ni priznalo zahtevanih 300 točk za prvo pripravljalno vlogo, ki se po podatkih v spisu nanaša na dostavo potrdila o plačani taksi, pri čemer tega stroška ni dolžna nositi tožena stranka, saj bi moralo biti potrdilo po zakonu priloženo že k tožbi. Držijo navedbe tožeče stranke, da je istega dne, to je 8.9.2004, poleg dostave potrdila o plačani taksi vložila tudi pripravljalno vlogo, ki se ne nanaša na plačilo takse, zato je zgoraj navedeni zaključek sodišča prve stopnje zmoten....

April 26, 2007

Sklep nº II Ip 42/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 26, 2007

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je breme dokazovanja o obstoju razloga iz 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ na dolžniku, kar pomeni, da mora on dokazati, da je poravnal znesek iz izvršilnega naslova v celoti oz. da je upnikova terjatev v določenem delu prenehala (napr. zaradi sklenjenega dogovora med strankama oz. delnega odpusta dolga oz. zaradi sklenjene poravnave). 

Sodba nº I Cpg 47/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 26, 2007

Oškodovanje upnikov je treba obravnavati samo po določbah ZPPSL, ne pa po drugih predpisih, na katere se sklicuje pritožba. S tem, da sporni računi električne energije niso bili plačani takoj ob zapadlosti, je postal dobavitelj (tožena stranka) upnik bodočega stečajnega dolžnika. Njegovo ugodnejše obravnavanje od obravnavanja drugih upnikov je dejanje, ki je izpodbojno po 125.čl. ZPPSL. 

Sklep nº I Cpg 93/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 26, 2007

Odtujevanje premoženja predstavlja objektivno samo po sebi zgolj spreminjanje oblike premoženja. Zato odtujitev premoženja, pri katerem ni razloga za dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta ob taki transakciji še ne opravičuje izdaje začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. 

Sklep nº Cpg 108/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 26, 2007

Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. 

Sklep nº Cp 1305/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, April 26, 2007

Sodišče je dolžno v postopku za razdružitev upoštevati v skladu z določbo čl. 122, 124 in 125 vse okoliščine pri vseh strankah razdružitvenega postopka. Eden od udeležencev je po pooblastilu zastopal drugega, ki na naroke ni prihajal, vendar pa je sodišče ravnalo napačno, ko je delež zastopanega preneslo na zastopanca, brez ustrezne pravne podlage. 

April 25, 2007

Sklep nº Kp 44/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, April 25, 2007

Jasno je, da zgolj nekaj dnevna odsotnost z doma še ne pomeni, da je zasebni tožilec spremenil svoje bivališče, poleg tega pa bi moralo sodišče predhodno upoštevati še določbo 2. odst. 121. čl. ZKP in sodno pisanje pritirditi na sodno desko, nakar bi se šele po 8-ih dnevih štelo, da je bila opravljena veljavna vročitev. Ker tega ni storilo, niti zasebni tožilec svojega bivališča ni spremenil, se tako ob povedanem izkaže, da zasebnemu tožilcu vabilo za glavno obravnavo ni bilo pravilno vročeno...

Sklep nº Kp 13/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, April 25, 2007

Dejstvo, da se obdolženec naj ne bi zavedal vseh posledic, ki nastanejo s pravnomočnostjo sodbe, to je, da ne bo mogel dobiti poslovnega vizuma za Republiko Hrvaško, kjer živi in dela, samo po sebi ne potrjuje trditve, da je bila izjava o odpovedi pravici do pritožbe dana v zmoti. Izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe zoper sodbo, je obdolženec napisal lastnoročno in jo tudi podpisal, kar torej kaže na voljno in hoteno ravnanje. Kolikor se ob tem ni zavedal vseh daljnosežnosti, ki bodo...

Sklep nº IV Cp 1974/2007 of Civilni oddelek, April 25, 2007

Za odločitev v tej zadevi so bistvene navedbe tožnice le o tem, da prvotoženec ni njen oče. Ni pomembno, ali je tožnica sploh navedla, kdo naj bi bil njen biološki oče, niti ne, ali je tisti, ki ga je navedla za očeta, res njen oče. Navedbe tožnice, da je njen biološki oče A. H. so se tekom dosedanjega postopka resda izkazale za neresnične. Vendar pa dejstvo, da A. H. ni oče tožnice še ne dokazuje, da je oče tožnice prvotoženec. Tožnica bi sicer lahko svoje navedbe in utemeljenost tožbenega z...

April 24, 2007

Sklep nº I Ip 441/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Pritožbeno sodišče sicer dopušča možnost, da je pri poimenovanju dolžnika res prišlo do pisne napake, vendar pa je do te napake prišlo že v pravdnem postopku, zato izvršilno sodišče ne more samo popravljati napak iz postopka, ki je pripeljal do izvršilnega naslova. Popravo napake v imenu tožene stranke v zamudni sodbi bi lahko zahtevala le upnica sama in to pred pravdnim sodiščem, ki je izvršilni naslov izdalo. 

Sklep nº I Ip 61/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Že iz višine obresti, ki so se natekle od zapadlosti terjatve do vložitve izvršilnega predloga je na prvi pogled očitno, da so obresti že presegle glavnico, zato ni mogoče ugotoviti, da je ugovor dolžnika v zvezi s tekom zamudnih obresti zgolj pavšalen. 

Sodba nº in sklep I Cp 1061/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Sodna praksa določa za obe obliki strahu, to je primarni strah in sekundarni strah, enotno odškodnino. Sodišče prve stopnje je za strah, tako ob napadu kot za posledice, ki so se kazale v strahu pred samostojnim odhodom v šolo in iz nje upoštevaje ugotovljena dejstva utemeljeno prisodilo odškodnino. 

Sklep nº I Cp 131/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Po določbi 196. člena ZZK-1 je pogoj za vpogled v zbirko listin, da predlagatelj izkaže upravičen interes. Upravičen interes je res širši od pravnega interesa in bi ga gotovo imel upnik v primeru, da bi dolžnik razpolagal z nepremičnino in bi bili zaradi razpolaganja izpolnjeni pogoji za spodbijanje dolžnikovih dejanj. Vendar pa to ne pomeni, da zadošča že zatrjevanje, da je morda do takega razpolaganja prišlo. 

Sklep nº II Cp 1814/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Po uveljavljeni sodni praksi obresti, zapadle po pravnomočnosti odločbe, s katero so bile priznane, niso judikatna terjatev, o njihovi višini zato dejansko ni pravnomočno odločeno, kar pomeni, da se nanje določbe 44. člena Zakona o ustavnih sodiščih ne nanaša. Prvostopno sodišče je zato pravilno omejilo tek obresti v skladu s 376. členom OZ. 

Sklep nº I Cp 1762/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

O predhodnem vprašanju, ali je šlo za kazenski postopek in ali je bila kazen zaplembe razveljavljena, je bilo torej že pravnomočno odločeno in to v postopku pred pristojnim organom. Pravdno sodišče zato ne more več samo reševati tega vprašanja (13. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To pa pomeni, da so izpolnjeni pogoji za uporabo 145. člena ZIKS in naslednjih, ki določajo sodno pristojnost v postopku vračanja zaplenjenega premoženja. Ugovor sodne pristojnosti je zato neutemeljen. ...

Sodba nº I Cp 5/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Ker toženec dvakrat ni uspešno opravil preizkusa alkoholiziranosti iz razlogov, ki so samo njemu znani, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da bi moral, če je bil prepričan, da ni pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za nasproten dokaz. Policisti imajo širša pooblastila, po katerih so dolžni odpeljati na odvzem krvi domnevne povzročitelje kaznivih dejanj, ne pa skrbeti za dokaze, ki so pomembni pri uveljavljanju zavarovalnih pravic. 

Sklep nº I Cp 406/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Četudi je bila tožeča stranka upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu zastopanja ter oproščena plačila sodnih taks, pa ni razbremenjena plačila stroškov nasproti toženi stranki. Prav tako tudi dejstvo, da je bila tožena stranka upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne pomeni, da teh stroškov tožeči stranki ni treba povrniti, kajti v 1. odst. 46. čl. Zakona o brezplačni pravni pomoči je določeno, da terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova s...

Sklep nº I Kp 1721/2006 of Kazenski oddelek, April 24, 2007

Sodišče prve stopnje mora v nejasnih zadevah v skladu z načelom iskanja materialne resnice izvesti vse tiste dokaze, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja zadeve. Pri tem je seveda pričakovati določena razhajanja udeležencev postopka glede zaznavanja historičnega in zato neponovljivega dogodka. Zaradi teh razhajanj mora sodišče nujno, upoštevajoč vse okoliščine zadeve, skrbno presoditi dokaze in ugotoviti, katerim dokazom je potrebno verjeti in katere kot neverodostojne zavrniti. ...

Sodba nº I Cp 1772/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Toženca nastopata kot hipotekarna dolžnika. Zato je bilo treba ugotoviti, kdaj je tožeča stranka poslala regresni zahtevek kreditojemalcu, saj sta v skladu z zastavno pogodbo dolžna dopustiti zgolj poplačilo terjatve, ki je bila zavarovana, skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dogovorjene zapadlosti. 

Sodba nº in sklep I Cp 59/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

1. Med tožnikoma in prvotožencem ni bila sklenjena darilna pogodba niti drug ustrezen pravni posel, prepustitev stanovanja v začasno uporabo do preklica pa ne predstavlja pravnega naslova, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice.

Sodba nº I Cp 1608/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Če je zoper enega od solidarnih dolžnikov že izdana pravnomočna sodba, kot je v tem primeru, nato pa se vodi postopek zoper drugega in so ločeno obstojeni kot samostojni dolžniki, obstaja nevarnost, da v izvršilnem postopku upnik doseže izvršbo zoper oba v celoti. Zato sodišče, ki v zadevi sodi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze. 

Sklep nº I Ip 461/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Če je dolžnik umrl še pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za takšno pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti z ukrepi iz 1. do 4.odst. 81.čl. Zakona o pravdnem postopku. 

Sklep nº I Ip 478/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Odlog izvršbe na predlog upnika pomeni zastoj v postopku, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku, do katerega pride po volji strank. Zaradi mirovanja postopka ne prenehajo teči z zakonom določeni roki, to pa pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku v svoji dispoziciji, s katero daje pravzaprav dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost, da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen. Ne more namreč vplivati na tek in iztek roka, ki ga...

Sklep nº I Ip 488/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Res je sicer, da umika predloga za izvršbo upnik ni poslal neposredno sodišču, pač pa ga je naslovil na izvršitelja, vendar je po mnenju pritožbenega sodišča pri tem pravno relevantno le vprašanje, ali je upnikova izjava tako jasna in določna, da jo je sodišče lahko štelo za umik predloga za izvršbo. 

Sklep nº I Cp 472/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Pritožba predlagatelja utemeljeno opozarja, da so predmet stvarnih pravic lahko samo stvari, pri nepremičninah pa so to parcele, ne pa zemljiško knjižni vložki. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da pri presojanju, ali je bila odškodnina za podržavljeno premoženje upravičencu dana, ni bistveno, ali je upravičenec odškodnino prejel, ampak, ali je imel možnost v odločbi o razlastitvi določeno odškodnino realizirati. Prvostopno sodišče je v nasprotju s citiranimi razlogi odškodnino upošteval...

Sklep nº I Cp 104/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Predmet pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu namreč ne more biti že lastna dokazna ocena (tožeče stranke) izvedenskega mnenja. 

Sklep nº I Cp 498/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Če upnik zadostnih trditev o verjetnosti terjatve ne postavi, oziroma če kakšne zatrjevane relevantne okoliščine ne izkaže kot verjetne, je treba predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti. Ob pomanjkljivi trditveni podlagi prvostopnemu sodišču ni bilo niti treba ocenjevati razlike med izvedenskim mnenjem, izdelanim po naročilu dolžnika, in računi, ki jih je predložil dolžnik v postopku registracije plovila. 

Sklep nº I Cp 78/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Ni namen začasne odredbe, da se z njo zavaruje dokaze, pač pa je namen začasne odredbe, da se z njo zavaruje terjatev (1.odst. 270.čl. in 1.odst. 272.čl. ZIZ). Za zavarovanje dokazov pa je predviden drug postopek (264. in naslednji členi Zakona o pravdnem postopku - ZPP). 

Sodba nº I Cp 1516/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Marmornata tla pred vhodom v zdravstveni dom, brez ustrezne zaščite, zaradi (povečanega) nanosa drobnega gradbenega materiala (peska, prahu) v času izvajanja gradbenih del, predstavljajo v danih okoliščinah nevarno stvar. 

Sklep nº I Cp 853/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, April 24, 2007

Med sodedičema je bila torej sklenjena pogodba, te pa ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju, kjer je ta le navedena, ampak pride v poštev le izpodbijanje pogodbe s posebno tožbo po pravilih obligacijskega prava. 

April 23, 2007

Sklep nº III Cp 905/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, April 23, 2007

Po vročitvi tožbe v odgovor na tožbo pa je stvar presoje le še materialna sklepčnost tožbe oziroma utemeljenost tožbenega zahtevka v kontradiktornem postopku. 

April 20, 2007

Sklep nº II Ip 27/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 20, 2007

Ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, češ da je dolžnik sam v ugovoru postregel z (dejstvi in) dokazi, ki bi utemeljevali zaključek o obstoju nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, saj ta dejstva sama po sebi hkrati ne omogočajo zaključka, da namerava dolžnik s svojim premoženjem razpolagati na način, zaradi katerega bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena; nameravana prodaja nepremičnin s ciljem izboljšanja finančnega stanja dolžnika n...

Sklep nº II Ip 52/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 20, 2007

V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina (subjektivni rok), rok 30-ih dni pa je določen kot skrajni oziroma objektivni rok. Če je torej višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval njihovo povračilo, se upnik ne more uspešno sklicevati na 30-dnevni rok po končanju postopka. 

Sodba nº I Cpg 188/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 20, 2007

Pravdni stranki sta se predhodno pogodbeno zedinili o tem, da je tožena stranka (zadruga) upravičena odtegniti zneske izplačil katerega koli zadružnika (tožeča stranka), dokler ni poravnana celotna obveznost zadružnika do zadruge, ki izvira iz uporabe zaviralnih (nedovoljenih) snovi v oddanem mleku. Tožena stranka se je s konkretnim materialnim ugovorom zato lahko upravičeno upirala postavljenemu zahtevku tožeče stranke, ki je temeljil na računih zadružnika za oddano mleko za čas od septembra...

Sklep nº PRp 536/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, April 20, 2007

O pravnomočnosti zahteve za sodno varstvo je odločil že prekrškovni organ, nato pa še prvostopno sodišče, pri čemer pa ni odločilo o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo, ki je bila vložena proti sklepu prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo kot prepozne. 

Sklep nº PRp 502/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, April 20, 2007

Proti sodbi o prekršku, s katero je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena kot neutemeljena, je pritožba dovoljena v skladu s 1. in 2. odst. 66. čl. ZP-1. 

Sodba nº I Kp 648/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, April 20, 2007

Prag za dosego t.i. dokaza resnice je po četrtem odstavku 171. člena KZ nižji od istega pragu pri dokazu resnice po petem odstavku 171. člena KZ. 

April 19, 2007

Sklep nº I Cpg 318/2007 of Gospodarski oddelek, April 19, 2007

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno kot pravnoodločilno za presojo verjetnosti obstoja terjatve v smislu določbe 1.odstavka 272. člena ZIZ izpostavilo določbo 388. člena ZGD, po kateri sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina po 385. členu ZGD, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna. ZGD daje v takšnem primeru vsakemu manjšinskemu delničarju pravico, da sodišču predlaga določitev primerne od...

Sodba nº in sklep I Cpg 649/2005 of Gospodarski oddelek, April 19, 2007

Zgolj opravljanje identične dejavnosti podjetja samo po sebi pa še ne more predstavljati dejanja nelojalne konkurence zgolj zaradi tega, ker je ista oseba družbenik dveh konkurenčnih družb. Svojstvo te osebe v vlogi družbenika obeh družb nedvomno je v nasprotju s prepovedjo konkurence po določbi 1. odstavka 42. člena ZGD. Vendar pa bi o nelojalni konkurenci lahko govorili šele, v kolikor bi konkretna ravnanja konkurenčnega podjetja kazala, da le-to na nepošten način konkurira drugemu podjetju...

April 18, 2007

Sodba nº Kp 480/2005 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, April 18, 2007

1. Glede na izražene pomisleke je namreč potrebno pojasniti, da sprejem dokončne odločitve invalidske komisije o kategoriji invalidnosti ni mogoče enačiti z uradnim dejanjem predsednika komisije, saj je ta, čeprav je kot predsednik imel ključno vlogo, pri končni odločitvi le bil njen enakopraven član. Dejstvo torej je, da sta se preostala člana senata strinjala s predhodnim mnenjem in je zato njihov zaključek o kategoriji invalidnosti zavarovanca predstavljal le strokovno oceno, ki je lahko b...

Sodba nº II Cp 6548/2006 of Civilni oddelek, April 18, 2007

Povračilni zahtevek zavarovalnice, ki temelji na 2. odst. 7. člena ZOZP je odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbene obveznosti. Zneski, ki jih je tožeča stranka izplačala oškodovanki, predstavljajo za tožečo stranko premoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi kršitve pogodbe o obveznem avtomobilskem zavarovanju. Po določbi 1. odst. 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Samo če rok za izpolnit...

Sklep nº IV Cp 1792/2007 of Civilni oddelek, April 18, 2007

Po tretjem odstavku 4. člena ZZZDR roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi, po prvem odstavku 113. člena ZZZDR pa jo tudi izvršujeta oba starša sporazumno. To pomeni, da nobeden od njiju ne more odločati o spremembi otrokovega prebivališča brez soglasja drugega. Toženka je mld. hčer odpeljala v Nemčijo brez tožnikovega soglasja, tožnik pa je že dan po njenem odhodu vložil tožbo, s katero je zahteval, naj sodišče vse otroke zaupa njemu v varstvo in vzgojo. To pomeni, da je toženka h...

Sklep nº I Cp 876/2007 of Civilni oddelek, April 18, 2007

V skladu z določbo 125. člena ZD je dedič zgolj tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Zakon ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ in je umrl med zapuščinskim postopkom. Sodna praksa pa je iz razloga praktičnosti in smotrnosti, da se zapuščinski postopki ne bi vlekli v nedogled, rešila tovrstne primere tako, da na mesto dediča, ki je preživel zapustnika, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, stopijo njegovi dediči, ki jih sodi...

Sklep nº I Cp 5542/2006 of Civilni oddelek, April 18, 2007

Določba 81. člena ZDen govori o oporočnih razpolaganjih denacionalizacijskega upravičenca, ne pa oporočnih razpolaganjih njegovih dedičev. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je zato treba ozko tolmačiti. To pa pomeni, da se navedene omejitve nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa tudi na druge osebe.

April 17, 2007

Sklep nº I Ip 383/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Iz obračuna obresti, ki je bil vročen tudi upniku in z njim upnik soglaša, je razvidno, da je sodišče prve stopnje upoštevalo 376. člen OZ in upniku priznalo obresti le do višine glavnice. 

Sklep nº I Ip 330/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Stroški so nastali še pred pristopom k nepremičninski izvršbi oziroma niso bili v korist tudi drugemu upniku, kar pomeni, da niso prispevali k opravi predmetne nepremičninske izvršbe. Določbe 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe. 

Sodba nº I Cp 1376/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Ugotavljanje močnejše pravice pri konkurenci pridobitve lastninske pravice na podlagi odločbe sodišča in upravnega organa. 

Sodba nº in sklep I Cp 16/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Tožnik je svojemu dokaznemu bremenu zadostil, dokazal je obstoj pogodbene obveznosti in njeno kršitev s strani toženke, škodo ter vzročno zvezo. Toženka pa se svoje odgovornosti ni razbremenila. Potrebnih trditev v tej smeri v postopku na prvi stopnji ni podala, zgolj pavšalno zatrjevanje (in to šele v pritožbi), da je oškodovanje tožnika zunaj njene sfere in da z izročitvijo motornega kolesa ni imela nič, pa ne zadostuje za oprostitev toženke odgovornosti, v smislu 240. člena OZ. ...

Sodba nº Kp 52/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, April 17, 2007

Pritožba, vložena zoper razglašeno obsodilno sodbo, je dovoljena in jo mora sodišče 2. stopnje upoštevati skupaj s pritožbo, vloženo pravočasno po vročitvi pisnega odpravka sodbe. Obe pritožbi sta celoviti in se štejeta za eno pravočasno ter dovoljeno pritožbo. 

Sklep nº I Cp 1876/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

13. čl. Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku določa, da zaposlenim izplača nadomestilo plače delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek. 

Sodba nº I Cp 1072/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Sodišče prve stopnje ne bi smelo v pravdnem postopku odločati o izvršilnem sredstvu in predmetu izvršbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ. Pravdno sodišče odloča le o zahtevku in stroških postopka, nikakor pa ne o primernosti izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe kar je stvar izvršilnega postopka.

Sklep nº I Cp 1093/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji imajo glede tega premoženja pravni učinek samo, če je to v oporoki navedeno, v nasprotnem primeru pa samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. Ker v predmetnem postopku takšnega soglasja ni bilo, v oporoki pa tudi to premoženje ni navedeno, so denacionalizirano premoženje dedovali zapustnikovi zakoniti dediči.

Sklep nº I Cp 245/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Pesek je toženka naročila in bila tudi navzoča, ko ga je kamion pripeljal in glede na ozkost zemljišča, po katerem imata do svojih nepremičnin prehod tožnika, ni mogoče sprejeti drugačnega zaključka, kot da se je toženka zavedala (oziroma morala zavedati), da z nasipanjem peska posega v obstoječe posestno stanje. Ker peska tudi ni odstranila ali kakorkoli drugače pred tožnikoma opravičila oviro, ni mogoče sprejeti njenega argumenta, da ni imela namena preprečiti ali otežiti tožnikoma dostop. ...

Sodba nº I Kp 1692/2006 of Kazenski oddelek, April 17, 2007

Zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odst. 371. čl. ZKP, ki jo pritožba vidi v tem, da se sodba opira samo na dokazno gradivo iz preiskave, glede katerega v nasprotju s 3. alinejo 1. odst. 29. čl. Ustave RS obdolžencu ni bila dana možnost izvajanja dokazov v svojo korist, saj pri preiskovalnih dejanjih ni sodeloval, ni podana. Načeli neposrednosti in kontradiktornosti glavne obravnave zahtevata, da se na njej zaslišijo tudi priče in izvedenci, ki so bili zaslišani že m...

Sklep nº I Cp 1666/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je razsodilo, da je toženec dolžan tožnici izročiti ključe za dostop do kleti, kurilnice in skladišča, zahtevek za izročitev ključev vrat za dostop do kurilnice pa zavrnilo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Takšen izrek sodbe je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.

Sodba nº I Cp 1608/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Glede na to, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo, ker je ocenilo, da gre za razpolaganja strank, ki so v nasprotju z moralnim pravilom, ni kršilo določb pravdnega postopka. 

Sodba nº in sklep I Cp 1634/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Po določbi 50. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Posebej mora to veljati v strnjenih vaških okoljih. 

Sklep nº I Cp 1676/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Zapuščinsko sodišče napoti na pravdo preživelega zunajzakonskega partnerja z zahtevkom na ugotovitev, da mu pripada dedna pravica oz., da je zapustnikov zakoniti dedič. 

Sklep nº II Cp 223/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Pritožbene navedbe, da je nepremičnina ocenjena prenizko, saj se nepremičnine na slabših lokacijah prodajajo v nepremičninskih oglasnikih po cenah od 250.000 EUR navzgor, so ob zgoraj navedenem zgolj pavšalne in jih tudi ob uporabi določbe 337. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ ni mogoče upoštevati. 

Sklep nº I Cp 452/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Javne ceste spadajo v upravno premoženje in so kot take podvržene javnopravnemu režimu. Zato sodijo spori v zvezi z njihovo uporabo v upravno in ne sodno pristojnost. 

Sodba nº I Cp 1625/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Izvedenec je morda res posegel v pristojnosti sodišča, ko je ugotavljal, da je izpoved priče P. neverodostojna, vendar je za odločitev v tej zadevi, ko je imelo sodišče na razpolago nasprotujoče si izpovedi udeležencev nezgode in (tudi iz razlogov na strani toženca) manj natančen policijski zapisnik, bilo odločilno vprašanje, kateri način poteka nezgode je glede na dejanske ugotovitve verjetnejši. 

Sodba nº I Cp 187/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato so razlogi prvostopenjskega sodišča o ničnosti izjave k polici zavarovanja, v povezavi s 1. odst. 197. čl. ZOR po katerem pravice do odškodnine ni mogoče prenesti na drugega, pravno zmotni. Iz določbe 905. čl. izhaja, da mora pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče, plačevati premijo zavarovalec, ki ne more izvrševati pravic iz zavarovanja, čeprav ima v rokah polico, to pa lahko stori, če v to privoli ...

Sklep nº I Cp 92/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Predlagateljica se je res zavezala, da bo v petih letih predlagala izbris služnosti, vendar to ne pomeni, da gre za služnost za določen čas, ampak ima predlagateljica obligacijskopravno zavezo, da bo v tem času (ali prej) predlagala izbris služnosti. 

Sklep nº I Cp 1673/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Ali je neko delo nevarno, je odvisno od celote vseh okoliščin v konkretnem primeru in ne od vsake posamezne okoliščine posebej. Vsa ugotovljena dejstva skupaj, da je šlo za delo na višini, na električnem dvigalu, torej nujno na manjšem prostoru, da je tožnik moral vleči delujoči kompresor na stisnjeni zrak iz betona, v katerem se stroj lahko v vsakem trenutku zagozdi, so take narave, da delo, ki ga je tožnik opravljal v trenutku poškodbe pomeni nevarno dejavnost. 

Sklep nº II Cp 63/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Dolžnik v pritožbi ne navaja nobenih pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih upniku ne bi pripadali stroški izvršitelja. 

Sklep nº I Cp 1503/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Nobene razlike ne vidi pritožbeno sodišče med izključitvijo in črtanjem iz članstva, v obeh primerih gre za odrekanje pravice do članstva v društvu, v obravnavanem primeru v lovski družini. 

Sodba nº in sklep I Cp 283/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Izjava o umiku tožbe je procesno dejanje tožeče stranke, ki ne more biti pogojna. 

Sodba nº I Cp 84/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Jasno je namreč zapisala, da je bil tožnik na dan sklepanja poravnave telesno in duševno sposoben podpisati poravnavo in da je bilo zdravljenje zaključeno že 20.11.1998, to je eno leto pred podpisom izvensodne poravnave. To pa seveda pomeni, da ni podana s strani tožeče stranke uveljavljana omejena poslovna sposobnost tožnika in tako ni podan izpodbojni razlog iz 111. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. 

Sodba nº I Cp 1044/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, April 17, 2007

Odškodnino za nekaj trenutkov močne, en dan zmerno intenzivne trajne, 14 dni lažje trajne ter tri tedne lažje občasne telesne bolečine ter neugodnosti med zdravljenjem kot so obisk pri dežurnem zdravniku, pregled pri kirurgu, RTG snemanje, 9 dni nošenje longete in prav toliko hoje z berglami v višini 250.000,00 SIT in za primarni strah, ko se je prestrašil poškodovanja ter zaskrbljenost do konca trajanja bolečin v višini 50.000,00 SIT, je sodišče prve stopnje odmerilo v skladu z odškodninskop...

Sodba nº III Kp 41/2007 of Kazenski oddelek, April 17, 2007

Za obstoj milejše oblike temeljnega kaznivega dejanja iz 2. odst. 211. čl. KZ namreč morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost tuje premične stvari majhna in da si je storilec hotel prilastiti prav stvar takšne (majhne) vrednosti. V praksi bo mogoče opredeliti kot storitev kaznivega dejanja tako imenovane male tatvine, ravnanja storilca tedaj, kadar si bo na primer med več drugimi predmeti vzel točno določen predmet manjše vrednosti, čeprav bi imel možnost na primer vzeti enega ali ve...

Sodba nº I Kp 1578/2006 of Kazenski oddelek, April 17, 2007

Ogrožanje, zgražanje ali prestrašenost lahko nastane hkrati s storilčevim dejanjem, neposredno po dejanju ali pa v krajšem časovnem presledku. Kaznivo dejanje nasilništva je torej lahko podano tudi takrat, ko občani, v konkretnem primeru oškodovančeva starša, za storilčevo ravnanje zvedo kasneje in jih to vznemiri oziroma prestraši.

April 16, 2007

Sodba nº I Kp 603/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, April 16, 2007

Predpogoj za vročitev vabila priči je, da je pričo mogoče najti in da ji je vabilo tudi mogoče vročiti.

April 13, 2007

Sklep nº I Cpg 78/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 13, 2007

Ker ima upnik v postopku le status neformalnega informatorja, z zavrnitvijo njegovega predloga ni mogla biti prizadeta njegova pravica, saj mu glede na zakonska določila sploh ne gre status predlagatelja postopka, ob taki ugotovitvi pa tudi ni mogoče zaključiti, da bi lahko bil prizadet njegov na zakonu temelječ interes, zato mu tudi ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo. 

Sodba nº I Cpg 34/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 13, 2007

Pravne posledice dolžnikovega dejanja se presojajo glede na čas, ko je bilo izpodbojno pravno dejanje storjeno. Če se dolžnikovo premoženje takrat zmanjša, potem ima dejanje objektivne znake oškodovanja drugih upnikov. Ker pa velja v primeru dvostranskih pogodb načelo enake vrednosti dajatev, pa se kot izpodbojno šteje vsako dejanje stečajnega dolžnika, ki ga ni mogoče opredeliti niti kot izpolnitev vnaprej niti kot sočasno izpolnitev. 

Sodba nº I Cpg 21/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 13, 2007

Po določilu 2. odst. 124. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ima stranka, kadar meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino izjave, ki je bila dana na naroku, pravico ugovarjati zoper zapisnik. 

Sodba nº PRp 516/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, April 13, 2007

Če obd. v postopku na prvi stopnji ni predlagal oprostitve povprečnine, iz spisovnega gradiva pa je razvidno, da se preživlja s kmetijstvom, pritožbeno sodišče ni sledilo obdolženčevamu v pritožbi navedenemu predlogu za oprostitev povprečnine v pritožbenem postopku. 

Sklep nº I Cpg 194/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, April 13, 2007

Ugovor pravnomočno razsojene stvari je utemeljen, če nastopata v isti zadevi isti stranki in če je v obeh zadevah podana tudi istovetnost zahtevkov. Iste stranke imamo tudi takrat, ko se pojavijo v nasprotnih vlogah (identitas personarum), medtem ko je istovetnost zahtevkov podana tedaj, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Za isti zahtevek torej gre, če se pojavi v diametralno nasprotni formulaciji (identita...

April 12, 2007

Sklep nº Cp 455/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, April 12, 2007

Subjektivno spremembo tožbe je treba razlikovati od poprave napak glede označbe stranke, za kar se določilo čl. 187 ZPP more uporabiti. V postopanju tožeče stranke glede poprave označbe stranke ne sme biti prikrita subjektivna sprememba tožbe. Za popravo označbe stranke gre v primeru, ko se identiteta stranke ne spremeni. Pri zmoti v imenu oziroma pri navedbi stranke ne gre zgolj za popravo označbe stranke, ko tožeča stranka šele po vložitvi tožbe ugotovi, da je tožila napačno osebo. V takšne...

Sklep nº Cp 1327/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, April 12, 2007

Razlog, da sodno pisanje ni bilo vročeno oziroma, da je bilo toženi stranki nepravilno vročeno je bil na njeni strani, saj ni poskrbela za to, da bi ji poštni delavec lahko pravilno vročil poštne pošiljke. Tožena stranka je vedela, da zaradi težav z uničenjem nabiralnika le - tega nima, vendar kljub temu ni ustrezno postopala glede vročanja pošte. Vsa pritožbena zatrjevanja v zvezi z nevročitvijo oziroma nepravilno vročitvijo so neutemeljena, saj izhajajo izključno iz sfere tožene stranke in ...

Sodba nº I Cpg 1112/2006 of Gospodarski oddelek, April 12, 2007

ZGD v 503. členu daje družbeniku procesno legitimacijo vložiti tožbo proti družbenikom, ki kršijo družbeniške dolžnosti v svojem imenu in za račun družbe. Da so podani predpisani pogoji tožeča stranka v tožbi zatrjuje in dokazuje, saj je navedla, da je predlagala skupščini družbe, da sprejme sklep o vložitvi tožbe, vendar ga skupščina ni sprejela (1. alinea 2. odst. 503. člena ZGD). Prav zato družba v tej pravdi ni stranka postopka. Glede na to, da sama ni vložila tožbe je njeno stališče o za...

Sklep nº PRpv 205/2006 of Višje sodišče v Celju, Oddelek za prekrške, April 12, 2007

Obdolženčevo stanje bistveno zmanjšane prištevnosti ne opravičuje zamude pri vložitvi pritožbe na podlagi razlogov kot jih je navajal. 

Sklep nº I Cpg 257/2007 of Gospodarski oddelek, April 12, 2007

Vsebina izdelanega izvedenskega mnenja po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega kriterija zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, saj je izvedenec zgolj sestavil tabelarični prikaz nakupov in prodaj med strankama z navedbo datumov in plačilnih rokov iz računov, ta prikaz pa ni bil obsežen (18 računov). Iz pisnega mnenja v spisu tudi ne izhaja, da bi izvedenec izdelal obračun obresti, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Posledično sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre izvedencu za p...

Sklep nº I Cpg 219/2007 of Gospodarski oddelek, April 12, 2007

V skladu s 1. odstavkom 475. člena ZPP ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Iz te določbe ZPP izhaja, da ima pravni značaj dogovora o arbitraži le dogovor, v skladu s katerim ima arbitražna odločba enake učinke kot pravnomočna sodba. Tako mora biti tudi arbitražna odločba, enako kot pravnomočna sodba, za stranki obvezujoča in dokončna. Prav tako mora iz vsebine arbitražnega dogovora jas...

Sklep nº I Cp 380/2006 of Gospodarski oddelek, April 12, 2007

Določilo 374. čl. ZOR je jasno glede vprašanja, na koga se nanaša. Zastaralni rok iz tega določila pride namreč v poštev le za medsebojne terjatve (družbenih) pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev. Če bi zakonodajalec želel opredeliti, da ta zastaralni rok velja za vse terjatve iz gospodarskih pogodb (prim. definicijo gospodarske pogodbe iz 2. odst. 25. čl. ZOR), bi namesto besedne zveze »medsebojne terjatve družbenih pravnih oseb,« uporabil besedno zvezo »medsebojne terjatve iz ...

Sodba nº I Cpg 910/2005 of Gospodarski oddelek, April 12, 2007

Sodišče prve stopnje je obravnavalo pravilo, da naj stranka, ki prepreči izpolnitev pogoja, ki je določen v njeno breme, nosi posledice, kakor da bi bil pogoj izpolnjen, vendar je zmotno upoštevalo kot opravičljivo njeno stališče, da zadošča za veljavno izpolnitev pogodbeno dogovorjenega pogoja že izjava o umiku toženi stranki, ne pa podana izjava o umiku v pravdi pred sodiščem.

April 11, 2007

Sklep nº I Ip 382/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 11, 2007

1. Prvostopenjsko sodišče sicer res ni natančno opredelilo, katere od priglašenih stroškov je priznalo in katerih ne, vendar pa se iz obrazložitve sklepa in na podlagi stroškovnikov, ki so sestavni del spisa, da razbrati, kateri stroški so bili upniku priznani.

Sklep nº I Ip 426/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 11, 2007

T.i. maksimalno takso določa ZST v 1. odstavku tar. št. 1 in lahko znaša največ 20.000 točk. Če bi v predmetni zadevi izračunali takso v višini 1% od tolarske vrednosti spora, bi le-ta presegla najvišjo dopustno takso. 

Sklep nº Kp 2/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, April 11, 2007

Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz, saj je pri ugotavljanju obtožbenega očitka upoštevalo tudi vsebino kazenske ovadbe, ki sta jo glede obravnavanih dogodkov podala obdolženčev oče in njegova mati. Glede na to, da sta se slednja, enako kakor obdolženčeva sestra M.K., na podlagi 2.tč. 1.odst. 236.čl. ZKP odpovedali dolžnosti pričevanju zoper obdolženca, bi moralo sodišče na podlagi 2.odst. 83.čl. ZKP iz spisa izločiti tudi obvestila, ki so jih navedene ose...

Sodba nº I Cp 1723/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, April 11, 2007

Sodišče prve stopnje je presodilo izvedene dokaze, kot mu to nalaga 8. člen Zakona o pravdnem postopku.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners