Višja Sodišča: Opinions issued on June 2007

June 29, 2007

Sklep nº PRp 142/2007 of Višje sodišče v Celju, 10 oddelek, June 29, 2007

Če sodišče obrazloženemu dokaznemu predlogu ne ugodi in predlaganega dokaza ne izvede, mora za takšno procesno odločitev navesti razloge. Če tega stori, s tem krši obdolženčevo pravico do obrambe.

Sklep nº I Cpg 347/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 29, 2007

Gre za navadne sospornike (2. tč. 1. odst. 191. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), vsak od njih je v pravdi samostojna stranka (195. čl. ZPP). Glede na to ima prav sodišče prve stopnje, da bi moral sodno takso plačati (in o tem predložiti dokazilo) vsak tožnik od (svoje) vrednosti zahtevka, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 11.9.2006.

Sodba nº I Cpg 300/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 29, 2007

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo kot ključno, in s temi ugotovitvami pritožbeno sodišče soglaša, da je obravnavano sporno situacijo za nazaj uredil (nov) Zakon o vodah (ZV-1, Ur.l. RS, št. 67/2002), ki je v 2. odst. 198. čl. določil, da se šteje, „da je imela pravna ali fizična oseba pravico izkoriščati mivko, pesek, prod ali kamen tudi v primeru, če ji je vodnogospodarsko soglasje poteklo, oseba pa je plačevala vodna povračila v skladu z zakonom“; tožena stranka pa je o...

Sodba nº I Cpg 250/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 29, 2007

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje razumno in argumentirano povedalo, da je za okoliščino, da je bilo delo po fakturi tožeče stranke opravljeno in tudi plačano, tožeča stranka izvedela šele po zaslišanju priče A.S.

June 28, 2007

Sklep nº Kp 173/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, June 28, 2007

Zbrano dokazno gradivo, ki ga je v utemeljitev svoje zahteve za preiskavo predložila oškodovanka kot tožilka tudi po oceni sodišča druge stopnje ne potrjuje utemeljenega suma, da je osumljenec storil očitano mu kaznivo dejanje, ni pogoja za uvedbo preiskave.

Sodba nº Kp 67/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, June 28, 2007

Sodišče prve stopnje res ni ravnalo skladno določilom I. odst. 35. čl. ZKP, ko je samo zavrglo predlog za prenos krajevne pristojnosti. Gre za bistveno kršitev določil ZKP in I. odst. 371. čl. ZKP, ki pa ni vplivala niti ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe. Predlagatelj sam ugotavlja, da je sodišče izvedlo obširen postopek, sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da je dokaze pravilno presodilo in ob razsoji pravilno uporabilo kazenski zakon. Gre za zlorabo pravice s poskusom zavl...

Sklep nº III Cpg 39/2007 of Gospodarski oddelek, June 28, 2007

Napačen pravni pouk o pravici do pritožbe, ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna in pritožbe, vložene v roku, določenem v pravnem pouku, ni mogoče zavreči kot prepozne.

Sklep nº II Cp 3281/2007 of Civilni oddelek, June 28, 2007

Zahtevka za povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode, ki izvira iz istega škodnega dogodka, imata isto dejansko in pravno podlago.

June 27, 2007

Sodba nº I Cp 283/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 27, 2007

Zahtevek na nedopustnost izvršbe ima po določbi tretjega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tožnica zatrjuje lastninsko pravico (do 3/10) na nepremičnini, ki je bila v izvršilnem postopku že prodana. To pa pomeni, da ob pravilni uporabi prava tožnica nima več pravice, ki bi preprečevala izvršbo in je zato njen zahtevek neutemeljen. 

Sklep nº I Cp 1487/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 27, 2007

Drugi odstavek 210. člena ZPP določa, da se postopek ne more nadaljevati, dokler ne pretečejo trije meseci do dneva, ko je prišlo do mirovanja postopka. To pa ne pomeni, da nadaljevanja postopka pred iztekom treh mesecev ni mogoče predlagati. Taka ugotovitev izhaja že iz jezikovne analize ureditve po prejšnjem ZPP in sedaj veljavne. ZPP iz leta 1976 je namreč določal, da stranka ne more predlagati nadaljevanja postopka, dokler ne pretečejo trije meseci od uvedbe mirovanja, zdaj pa je določeno...

Sodba nº I Cp 6309/2006 of Civilni oddelek, June 27, 2007

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka v poroštveni izjavi podatke vpisovala naknadno, zato toženca v trenutku, ko sta podpisovala poroštveni izjavi, nista vedela za težo svoje obveznosti in se nista mogla zavedati svojega pravnega položaja. Ker ob podpisu poroštvenih izjav obličnostni pogoj ni bil izpolnjen, tožencev poroštveni izjavi ne zavezujeta. 

Sodba nº I Cp 580/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 27, 2007

Ker v konkretni zadevi glede na jasno izjavo tožnice, ki jo je v postopku zastopala odvetnica, ni bilo dvoma, da gre za delni umik tožbe in ker se je tožena stranka z odgovorom na tožbo (kjer je opozorila na pretirano visoko postavljene zahtevke) že spustila v obravnavanje glavne stvari, je v skladu z določbo 2. odst. 188. čl. ZPP bila za delni umik potrebna njena privolitev.

Sodba nº in sklep I Cp 1275/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 27, 2007

Banka je svojo terjatev do tožene stranke iz naslova neplačanega kredita cedirala (prenesla) na tožečo stranko in na podlagi tako prenešene terjatve ima tožeča stranka zahtevek do toženih strank. Za terjatve iz plačila kredita pa velja splošni zastaralni rok po 371. členu ZOR.

Sklep nº II Ip 2715/2007 of Civilni oddelek, June 27, 2007

V kolikor pa gre za pridobitev lastninske pravice na delu določene parcele, je sicer to lahko predmet prodajne pogodbe, vendar je pridobitev lastninske pravice mogoča šele, ko se odmeri nova parcela ali ko se na obstoječi parceli določi solastniški delež, ki ustreza kupljenemu delu. 

Sklep nº III Cp 5330/2006 of Civilni oddelek, June 27, 2007

Vprašanje aktivne legitimacije upnika je del materialnega prava, zato ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja t. i. teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. V obravnavani zadevi ni sporno, da je upnik pravna oseba avstrijskega prava, ki pa ga sodišče prve stopnje ni uporabilo...

Sodba nº in sklep I Cp 1369/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 27, 2007

Če tožena stranka zatrjuje, da je račun, oziroma dela, na katera se nanaša, že plačala, je dokazno breme o plačilu na njej.

Sodba nº I Cp 540/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 27, 2007

Vsi izvedenci, ki so opravili izvedensko delo so prišli do enakih ugotovitev, to je, da ni mogoče ugotoviti, da bi delavci tožene stranke pri operaciji tožnice, posebej pa pri dajanju infuzije, zagrešili kakšno strokovno napako.

Sodba nº I Cp 951/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 27, 2007

Določba 5. odstavka 168. člena ZIZ upniku ne daje materialno pravne podlage, na osnovi katere bi lahko utemeljil pridobitev lastninske pravice toženca na nepremičnini, pač pa mu samo omogoča vložiti tožbo namesto dolžnika oz. toženca, ki bi lahko s tožbo proti dosedanji lastnici zahteval vpis svoje lastninske pravice na nepremičnini, pa tega ni storil.

Sodba nº I Cp 1013/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 27, 2007

V tem sporu je pomembno le to, ali je tožena stranka s svojim dejanjem posegla v lastnino tožnice. Dokazno breme je na strani tožeče stranke. Sama postavitev ograje v odnosu na pločnik oziroma pohodno obrobo ne dokazuje ničesar, saj sodišče z ogledom na kraju ob pomoči geometra ni ugotavljalo kje navedena ograja stoji, prav tako ni s pomočjo geometra ugotavljalo, kje poteka meja med parcelama pravdnih strank, oziroma, ali sporni pločnik res sega v parcelo tožnice v obsegu kot ga v tožbi zatrj...

Sodba nº I Cp 959/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 27, 2007

Dokazno breme, da si toženi stranki prisvajata t.i. »negativno služnost razgleda« je na tožečih strankah.

Sklep nº I Cp 7472/2006 of Civilni oddelek, June 27, 2007

Sodišče mora presoditi, ali je nujna pot na način, kot jo predlaga predlagatelj, dopustna, upoštevajoč pri tem ne le določila SPZ o dovolitvi nujne poti, temveč tudi določila drugih specialnih zakonov, kadar nujna pot poteka po zemljiščih, za katera velja poseben režim.

Sodba nº I Cp 2153/2007 of Civilni oddelek, June 27, 2007

Lastnik lovskih trofej je lovska družina (4. odstavek 2. člena ZDLov-1), ta pa jih je izročila tožniku v posest oziroma upravljanje. Trofeje so bile zarubljene v postopku izvršbe, ki teče zoper tožnikovega sina. Tožnik zahteva, da se izvršba na trofeje izreče za nedopustno.

June 26, 2007

Sodba nº I Cp 1006/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 26, 2007

Višina odškodnine za negmotno škodo. Tožnici gre odškodnina za strah v znesku tedaj 2.000.000,00 SIT, kot tudi za zadoščenje po 202. čl. ZOR v prisojenem znesku 4.000.000,00 SIT.

Sklep nº I Cp 1006/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 26, 2007

Stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko doseže upnica predznambo zastavne pravice (in s tem boljše zavarovanje), ne drži, saj stanovanje, ki naj bi ga dolžnik, toženec kupil, v zemljiško knjigo ni vpisana.

Sklep nº I Cp 1882/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 26, 2007

Sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni upoštevalo določb 132.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), kateri določa, da so udeleženci zemljiškoknjižnega postopka med drugim tudi osebe, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet.

Sklep nº I Cp 1499/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 26, 2007

Stroški postopka se odmerijo takrat, ko je znan uspeh celotnega postopka in ne zgolj parcialno, tako kot je naredilo sodišče prve stopnje. Obnova postopka je le vmesna faza, zato je sodišče prve stopnje preuranjeno te stroške odmerilo in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

Sklep nº I Cp 1057/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 26, 2007

Vpisana hipoteka se torej razteza na vse obveznosti, ki nastanejo med zastavnim upnikom in zastavnima dolžnikoma po sklenitvi sporazuma o ustanovitvi hipoteke in pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ko se je glede ostalih pogojev sklicevalo na pogodbo, ki je podlaga za glavni vpis.

June 22, 2007

Sklep nº IV Cpg 45/2007 of Gospodarski oddelek, June 22, 2007

Kršitev sklicnega roka skupščine je torej lahko le izpodbojni razlog po 2. točki 1. odstavka 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki pa ga s tožbo po 7. odstavku 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1 lahko uveljavljajo družbeniki, poslovodstvo ali vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom. Omejen krog upravičencev do izpodbijanja sklepa skupščine torej pokaže, da sodišče na izpodbojnos...

Sklep nº EPVDp 53/2007 of Višje sodišče v Celju, 10 oddelek, June 22, 2007

Zgolj navedba storilca, da nekateri od navedenih postopkov o prekršku še niso pravnomočno končani, še ni razlog za dvom v pravnomočnost odločbe (sodbe) o prekršku, opremljene z žigom pravnomočnosti.

Sklep nº IV Cpg 40/2007 of Gospodarski oddelek, June 22, 2007

Področni zakon za v sodni register vpisani subjekt je glede na njegovo pravno organizacijsko obliko Zakon o zavodih, ta pa, kot pravilno ugotavlja sam pritožnik, nima podrobnejših določb o imenu zavoda. Materialnopravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da je zato treba neposredno uporabiti določbo 1. odstavka 17. člena ZJRS, da mora biti firma oziroma ime pravne osebe zasebnega prava v slovenščini. Toda prav ZRJS ima specialno določbo v 9. členu, ki predpisuje, da imajo med drugimi, tam našt...

June 21, 2007

Sklep nº Cp 552/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 21, 2007

Tožnik, ki umakne tožbo mora nasprotni stranki povrniti stroške, pri tem pa razlog, zaradi katerega se je odločil za umik ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je izpolnitev zahtevka. 

Sodba nº Cp 259/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 21, 2007

ker je toženec s svojim ravnanjem (na predpravdni zahtevek tožnic ni reagiral) dal povod za tožbo, ni kljub pripoznavi tožbenega zahtevka upravičen do povrnitve svojih stroškov. 

Sodba nº Cp 1521/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 21, 2007

Tožnici njen status lastnice stanovanja omogoča uživanje stanovanja sami s svojima otrokoma, zato je utemeljeno sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na izselitev toženca. 

Sodba nº Cp 1718/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 21, 2007

Podlaga za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti predstavljajo duševne bolečine, ki so posledica omejitev v oškodovančevih življenjskih aktivnostih. Ugotovljene škodne posledice, ki jih je utrpela tožnica, pa se ne kažejo v zmanjšanju tožničinih življenjskih aktivnosti, ampak v tožničini prizadetosti zaradi brazgotine, ki ji je ostala na obrazu in ki ji povzroča duševno trpljenje v socialnih stikih. Zato pa podlaga za priznanje denarne odškodnine iz naslova ...

Sodba nº I Cpg 701/2006 of Gospodarski oddelek, June 21, 2007

Ob tem, da se je sama tožeča stranka v svojih trditvenih navedbah, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, sklicevala na navedeno okoliščino, da so nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka, spadale pod režim družbene lastnine, bi s stvarnopravnim zahtevkom na ugotovitev lastninske pravice lahko uspela samo ob zatrjevanju dejanskih okoliščin, na katere so posamezni zakoni, ki so urejali lastninjenje sredstev v družbeni lastnini, vezali pridobitev lastninske pravice na teh sredstvih.

Sodba nº in sklep I Cpg 915/2006 of Gospodarski oddelek, June 21, 2007

Pravilno pa je prvostopno sodišče tudi ocenilo, da so izpolnjeni pogoji za pridružitev novega tožnika po 2. odst. v zvezi s 1. odst. 191. člena ZPP. Tožeči stranki glede na sporni predmet sicer nista v pravni skupnosti niti se njune pravice ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago niti se njuna zahtevka ne opirata na istovrstno pravno in dejansko podlago. Gre pa v dani pravni in dejanski situaciji po oceni pritožbenega sodišča za primer dogovorjene solidarnosti na upniški strani (406. čl...

Sodba nº I Cpg 507/2006 of Gospodarski oddelek, June 21, 2007

Iz določila 3. odstavka 169. člena KZ smiselno sledi, da ima žaljivo izražanje v okviru izvrševanja časnikarskega poklica elemente protipravnosti takrat, če je bilo tako izražanje uporabljeno z namenom zaničevanja (arg. a contrario 3. odstavka 169. člena KZ). Takšnega namena novinarja tožene stranke tožeča stranka niti ni zatrjevala, niti ga ni razbrati iz sporočila spornega članka. Tretji tožnik je omenjen v članku v kontekstu informacije o primeru onesnaženja, hkratna informacija o donosnos...

June 20, 2007

Sodba nº in sklep II Cp 7551/2006 of Civilni oddelek, June 20, 2007

Ker je zavarovalnica vtoževala regres ne le po času, ko je škoda nastala in je bila pogodba sklenjena (čas neomejenega regresa), ampak je tudi vtoževala regres iz sklenjenega sporazuma s tožencem, katerega se pa tožena stranka ni držala, mora sodišče tudi o sporazumu zavzeti stališče. V času sklepanja sporazuma je bila takšna poravnava dopustna, zato sodišče mora zavzeti stališče o veljavnosti tega sporazuma v času veljavnosti noveliranega ZOZP, ki ureja nižji regres, kot je višina dogovorjen...

Sklep nº II Cp 3148/2007 of Civilni oddelek, June 20, 2007

Drugi zastavni upnik, ki ima kvalificirano pobotnico za terjatve zastavnega upnika, ki je vpisan v zemljiško knjigo pred njim, ima po členu 128/2 ZZK-1 pravni interes, da vloži predlog za vknjižbo izbrisa zastavne pravice ter izbrisa zaznambe neposredne izvršljivosti, saj na ta način pride do vpisa svoje zastavne pravice na prvo mesto. 

Sklep nº I Ip 2579/2007 of Civilni oddelek, June 20, 2007

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se upnika oprosti plačila kupnine v smislu drugega odstavka 191. člena ZIZ in da je dolžan na račun davščin ter izvršilnih stroškov plačati 1.000.000,00 SIT.

Sklep nº I Ip 2632/2007 of Civilni oddelek, June 20, 2007

Rok za uveljavljanje terjatve do družbenika družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku v skladu z ZGD-1, začne teči z objavo izbrisa (drugi odstavek 425. člena ZGD-1) in ne z objavo sklepa o izbrisu (prvi odstavek 429. člena ZGD-1). 

Sklep nº I Ip 2500/2007 of Civilni oddelek, June 20, 2007

Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi do konca izvršilnega postopka (2. odstavek 64. člena ZIZ). Začetek teka roka za vložitev ugovora z zakonom ni določen, nedvomno pa nastopi od izdaje sklepa o izvršbi dalje. V primeru, ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oz. opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, k...

Sklep nº I Ip 2203/2007 of Civilni oddelek, June 20, 2007

V ponovljenem postopku bo zato prvostopno sodišče moralo z vpogledom v zemljiško knjigo najprej ponovno preveriti, ali gre za vpisano ali nevpisano nepremičnino ter v skladu z ugotovitvijo voditi izvršbo po ustreznih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju, nato pa ugotoviti, ali je dolžnica lastnica nepremičnine, na katero se vodi izvršba ter ali je dolžnica le skupna lastnica ali solastnica do 1/2 predmetne nepremičnine. Pri tem naj upošteva, da gre pri pridobitvi skupnega premoženja v čas...

Sklep nº Cpg 658/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Ker je sodišče prve stopnje v ugovoru tretje že pravnomočno odločilo, je ponoven ugovor tretje, ki je po vsebini povsem enak prejšnjemu ugovoru, sedaj pravilno zavrglo kot nedovoljen. 

Sklep nº Cpg 201/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Formalne pomanjkljivosti glede vloženega predloga za začetek postopka prisilne poravnave bi pritožnika morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave v zato postavljenem roku 8 dni. 

Sklep nº Cpg 212/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Po čl. 111 ZPPSL se prekinejo samo tiste izvršbe, ki so bile dovoljene proti stečajnemu dolžniku. Ker pa se navedena izvršba vodi zoper dolžnika P. T. kot fizično osebo, ni bilo pogojev za prekinitev izvršilnega postopka in zato tudi ni pogojev za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka s strani stečajnega senata, kot to zmotno uveljavlja upnica v pritožbi. 

Sklep nº Cp 1553/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 20, 2007

Za primer neoriginarnega načina pridobitve lastninske pravice ZZK-1 ne predvideva zaznambe spora, saj so v določilu I. odst. 79. čl. ZZZK-1 taksativno našteti primeri, ko pridobitelj lastninske pravice lahko uspešno uveljavlja zaznambo spora. Gre za primere stvarnopravnih in ne obligacijskopravnih sporov v zvezi z nepremičnino. 

Sklep nº Kp 116/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, June 20, 2007

Po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu sodišče nadaljuje kazenski postopek. S tem je obdolženemu dana možnost, da se na glavni obravnavi izjavi o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, da navede vsa dejstva, ki so mu v korist in predlaga izvedbo razbremenilnih dokazov. 

Sklep nº R 25/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe v predlogu za izvršbo - rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, ob upoštevanju kraja sedeža dolžnika, je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Velenju. 

Sklep nº Cpg 240/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Končni zapis v nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev, s katerim je Zavod za zdravstveno zavarovanje odločil o pripombah in ugovorih zoper zapisnik o ugotovitvah pri opravljenem nadzoru, je dokončni posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilec javnega pooblastila. Za odločanje o tožbi zoper končni zapis je stvarno pristojno Upravno sodišče. 

Sklep nº Cpg 259/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Ker ob dokaj obširni cit. obrazložitvi v njej res niso navedeni razlogi o za izpodbijano odločitev (tudi) tistih odločilnih dejstvih, ki jih v pritožbi našteva tožena stranka (in jih je sodišče druge stopnje prav tako navedlo v obrazložitvi svojega sklepa (povzetek obrazložitve pritožbe)), je izpodbijana sodba prve stopnje dejansko neobrazložena. Zato ima pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 14 ZPP. ...

Sodba nº Kp 61/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, June 20, 2007

V skladu z izvedenim dokaznim postopkom je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so obravnavani računi krive listine, katere je obdolženi v davčnem postopku namenoma uporabil.

Sklep nº Cp 815/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 20, 2007

Končni zapis ni upravni akt, zato je pristojno redno sodišče, saj je izključen upravni spor. 

Sklep nº Cpg 145/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Revijo lahko vložijo le stranke pravdnega postopka in to proti sodbi ali sklepu s katerim je pravdni postopek pravnomočno končan. Revizija tretjega proti sklepu, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za prevzem pravde na strani tožeče stranke, ni dovoljena.

Sodba nº Kp 220/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, June 20, 2007

Sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je obsojenemu preklicalo izrečeno mu pogojno kazen. Res je, da ni v celoti izpolnil v njej mu naloženega posebnega pogoja po povrnitvi prizadejane škode oškodovani družbi. Je pa to, glede na možnosti poskušal storiti, sedaj pa se je zaposlil in razpolaga s sredstvi za poplačilo. Utemeljena je zato sprememba izrečene sodbe z določitvijo novega roka za izpolnitev obveznosti.

Sodba nº in sklep Cpg 434/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Ugovori iz temeljnega pravnega posla so dopustni, ker menično razmerje izhaja iz temeljnega pravnega posla med izdajateljem - trasantom (ki je v tem primeru istočasno akceptant) in remitentom (tožečo stranko) pri čemer je uporabiti določilo II. odst. čl. 16 Zakona o menici (ZM) v zvezi z II. odst. 256. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ker pa je avalist (porok) odgovoren prav tako kakor tisti, za katerega je porok (čl. 31 Zakona o menici) ima zoper meničnega upnika vse ugovore, tore...

Sodba nº Cpg 570/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Po določbi čl. 376 OZ obresti res nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Vendar pa po izračunu tožeče stranke obračunane zakonske zamudne obresti niso dosegle glavnice. Da bi to dosegle zahtevane zakonske zamudne obresti od 28.2.2004 dalje do dne izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala kot bi v skladu s I. odst. 7. čl. ZPP morala. Poleg tega bi morala tudi določno navesti, kdaj so zamudne obresti glavnico dos...

Sodba nº I Cpg 568/2006 of Gospodarski oddelek, June 20, 2007

Smisel izvršilnega postopka je, s prisilnimi ukrepi v razmerju proti dolžniku doseči izvršitev sodne odločbe (prim. 1. odst. 1.čl. ZIZ). Rubež se skladno temu izhodišču opravi na stvareh, ki so v (neposredni) posesti dolžnika. Na ta način se poseže v dolžnikov položaj. Morebitne pravice (in ne posredna posest) tretjih (prim. 64. čl. ZIZ) pa so zavarovane z ugovorom tretjega. Pritožbeno sodišče še dodaja, da izvršitelj ni pristojen za odločanje o teh pravicah. V pritožbi zatrjevana »absurdnost...

Sodba nº in sklep I Cp 6104/2006 of Civilni oddelek, June 20, 2007

Toženčevi prihranki, glede katerih tožnica zahteva ugotovitev, da sodijo v skupno premoženje in njen delež na njih v višini 1/2, se nahajajo v Švici in so posledica pravne ureditve v Švici. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da dejanskega stanja, ki izvira iz kompleksnih pravnih institutov oziroma sistemov (kot sta pokojninsko zavarovanje in druge oblike varčevanja) nekega pravnega območja, ni mogoče materialnopravno pravilno interpretirati z uporabo prava druge države. ZMZPP v prvem odstavku 2. čl...

June 19, 2007

Sklep nº I Cp 1329/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla je potreben temeljni pravni posel, ki lastnika zavezuje k prenosu lastninske pravice in mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zato tudi 148. čl. ZZK-1 kot enega od formalnih pogojev za vpis določa tudi, da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva, listina pa je obligacijska podlaga za prenos, spremembo ali prenehanje pravice (načelo kavzalnosti - 36. čl. ZZK-1 ter 39. in 40. čl...

Sklep nº I Cp 542/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Del nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini.

Sodba nº I Cp 471/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Teža kršitev obeh in predvsem na toženčevi strani znatno prekoračena hitrost ter vinjenost, zaradi katere je prišlo po mnenju pritožbenega sodišča do pretežnega dela škode, terja drugačno razmejitev odgovornosti, kot jo je na podlagi 2. odst. 154. čl. Obligacijskega zakonika opredelilo sodišče prve stopnje in sicer razmejitev odgovornosti v korist voznika motornega kolesa. 

Sklep nº I Cp 367/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Toženka je zadostila procesnim zahtevam 212. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj je ugovore zoper višino terjatve dovolj konkretizirala in zanje ponudila ustrezne dokaze. 

Sklep nº I Cp 304/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Ne drži pritožbena navedba, da je bila edina možnost tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve, izpodbojna tožba. Tretji, ki je pridobil korist od dolžnika, se lahko izogne izpodbijanju pravnega dejanja, če izpolni upnikovo obveznost. 

Sklep nº I Cp 543/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov....

Sodba nº I Cp 1714/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Zaslišanje strank je eden od dokazov in je namenjeno dokazovanju navedb, ne pa predstavitvi dejanskih in pravnih argumentov v sporu.

Sodba nº I Cp 1424/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Odstranitev škodne nevarnosti je upravičena že tedaj, ko obstoji določena nevarnost nastanka škode, vendar pa mora biti nevarnost škode konkretna in gotova. Opustitveni zahtevek ni utemeljen zaradi neopredeljene manjše in le domnevne škode. Pogoj za uveljavljanje zahtevka po 1. odst. 156. čl. ZOR je, da preti večja škoda, ki je pravni standard, katerega izpolnjuje sodna praksa.

Sklep nº I Cp 849/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Zgolj to, da je zdravnik ravnal »v najboljši veri« ni dovolj za zaključek, da je tožeči stranki škoda nastala brez krivde prve tožene stranke. Zato bi moralo sodišče prve stopnje, če ima drugačno mnenje od izvedencev, njuno mnenje argumentirano zavrniti (ker samo medicinskega znanja nima, bi to lahko storilo le z novim izvedenstvom, če dvomov o pravilnosti podanega mnenja ne bi moglo odpraviti s postavljenim izvedencem – 254. člen ZPP).

Sklep nº I Cp 1111/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

V sporu majhne vrednosti se izda sodbo zaradi odpovedi, če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bila v redu povabljena (455. čl. ZPP). V vabilu na glavno obravnavo mora biti po določilu 456. čl. ZPP med drugim navedeno tudi, da se bo štelo, da se je tožeča stranka, ki ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku.

Sklep nº I Cp 849/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Nagrada za podano ustno in pisno izvedensko mnenje, ki je bila izvedencema priznana z izpodbijanima sklepoma, se ne nanaša na izvedensko mnenje, za katerega je izstavila račun M. fakulteta. Iz obrazložitve sklepov o odmerjeni nagradi izvedencema V. S. in B. G. je namreč razvidno, da se nagrada nanaša na dodatno izvedenstvo, ki ga je sodišče naložilo navedenima izvedencema.

Sodba nº I Cp 1005/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 19, 2007

Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice, če tožena stranka v določenem roku ne bo odgovorila na tožbo, toženi stranki vročena na naslov S., ki ga kot naslov svojega začasnega bivališča navaja tudi pritožnik. Toženi stranki je bila torej dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

June 15, 2007

Sodba nº I Cpg 239/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 15, 2007

Glede vrste in višine vlaganj v poslovni prostor tožena stranka sploh ni navajala nobenih dejstev. Dokazni postopek je namreč namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana, zato je nedovoljen informativni dokaz, pri katerem sploh manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve. 

Sodba nº I Cpg 271/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 15, 2007

S pritožbenimi trditvami, da ni podpisala nobene pogodbe s tožečo stranko in da bi lahko grafolog ugotovil, da podpis na pogodbi ni njen, ter da je s tožečo stranko dejansko sodeloval S., ne pa tožena stranka, slednja izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dopustno, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti.

Sklep nº Cpg 161/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 15, 2007

Stečajni upravitelj vloži zahtevke na plačilo odškodnine na račun vseh upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. To pomeni, da imajo upniki možnost, da dobijo v stečajnem postopku poplačane odškodninske terjatve od poslovodstva ali družbenikov stečajnega dolžnika samo pod pogojem, da se stečajni postopek izvede in da se tudi ne zaključi. Vodenje stečajnega postopka je v tem primeru procesna predpostavka, ki omogoča vložitev ustrezne odškodninske tožbe.

Sklep nº I Cp 3060/2007 of Civilni oddelek, June 15, 2007

Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je torej pomemben izkaz okoliščin, da je prizadeta oseba vedela, da gre za takšen poseg v posest, katerega posledice praviloma zaradi voljnega ravnanja oziroma po volji izvršitelja posega oziroma motilca ne bo mogoče odpraviti sporazumno oziroma na okoliščinam primera življenjsko običajen način, temveč bo za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja potrebna intervencija sodišča. Bistvena razlikovalna okoliščina, ki o...

Sklep nº I Cpg 355/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 15, 2007

Ker premoženje predstavljajo tudi terjatve, četudi so te sporne, pritožbeno sodišče meni, da je družbenik s tem, ko je sodišču predložil v dokaz vloženo tožbo, s katero vtožuje zgoraj navedeno terjatev, uspešno izpodbil zakonsko domnevo iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod.

Sodba nº I Cpg 227/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 15, 2007

Obveznost plačila prometnega davka je del obveznosti za plačilo kupnine.

Sodba nº Cpg 135/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 15, 2007

Pomembna je realizacija plačila oziroma čas plačila glede na čas dobave blaga. Sočasnost izpolnitve se presoja le po teh elementih.

Sodba nº I Cpg 225/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 15, 2007

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bili pravdni stranki v poslovnem odnosu, zato predstavlja že pritožbena trditev, da temu ni bilo tako, izpodbijanje po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa ni dopustno.

Sklep nº Cpg 169/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, June 15, 2007

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stališče sodišča prve stopnje, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi sicer pravilno, nepravilno pa je stališče sodišča, da je za odločanje o upnikovem predlogu pristojen upravni organ, da torej reševanje te zadeve ni v sodni pristojnosti. Da dejansko ta zadeva spada v sodno pristojnost je več kot jasno razvidno iz določb 941. do 944. čl. Pomorskega zakonika (PZ).

June 14, 2007

Sodba nº Cp 1486/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 14, 2007

Za protipravno ravnanje z lastninskimi certifikati v procesu privatizacije odgovarja takšno podjetje po načelu krivdne odgovornosti. 

Sodba nº Cp 1074/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 14, 2007

Ob pravilnem dejanskem zaključku, da je vsebina pisma objektivno žaljiva za tožnika, in da je tožnikoma nastala nematerialna škoda zaradi toženkinega pisma, se toženka ni mogla ekskulpirati svoje odškodninske odgovornosti zgolj s trditvijo, da s pismom ni imela namena žaliti tožnikov.

Sodba nº Cp 1372/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 14, 2007

Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I-300/04 je bila v Uradnem listu RS objavljenja 17.3.2006, zato sodišče prve stopnje ob sojenju 16.3.2006 ni imelo podlage za uporabo čl. 376 Obligacijskega zakonika (OZ) glede na 1060. čl. OZ. Ustavna odločba U -I-300/04 pa velja tudi za predmetno zadevo. Glede na 44. čl. ZUstS se 1060. čl. OZ, ki ga je Ustavno sodišče RS z navedeno odločbo razveljavilo, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečej...

Sodba nº Cp 1781/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 14, 2007

Na predmetih, ki predstavljajo skupno premoženje, imata zakonca enaka deleža, razen če pod pogoji in na način, kot to določa čl. 58 ZZDR, ne dokažeta drugače. Na višino deleža ne more vplivati okoliščina, ali je za pridobitev skupnega premoženja bil najet kredit, ki še ni odplačan, kateri od zakoncev ga je odplačal in koliko ga je bilo odplačanega v času življenjske skupnosti in koliko po njej. Po določbi II. in III. odst. 56 čl. ZZZDR, pomeni najeti kredit pasivo skupnega premoženja v zvezi ...

Sodba nº Cp 1788/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, June 14, 2007

Poslovno sposobna stranka je tudi pravdno sposobna. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka.

Sodba nº I Cpg 316/2006 of Gospodarski oddelek, June 14, 2007

Besedilo 750. člena ZOR ne omogoča razlage, da banka odgovarja za škodo, ne glede na vzročno zvezo med njeno opustitvijo in med, zaradi te opustitve nastalo škodo.

June 13, 2007

Sklep nº I Ip 464/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, June 13, 2007

Po določbi 4. odst. tar. št. 1 je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% po tar. št. 1 v primerih, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih predmetov. Navedeno določilo tarife je po presoji pritožbenega sodišča treba razlagati tako, da izvršitelju pripada plačilo v primeru, če odide na kraj razpisanega rubeža, pa tega ne opravi, ker na primer dolžnika ni doma ali ugotovi, da se je preselil ali ne more vst...

Sklep nº I Cp 3053/2007 of Civilni oddelek, June 13, 2007

Tehnične težave z računalnikom v odvetniški pisarni, ki sicer javlja opozorilo o izteku pritožbenega roka, ki so bile vzrok za to, da pritožba ni bila vložena pravočasno, niso opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik opravlja dejavnost, za katero se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, zato bi glede na pomembnost roka za pritožbo z oziroma na možne posledice, ob notornem dejstvu, da kljub vsemu v računalniškem poslovanju pogosto prihaja do okvar pri programih, moral organiz...

Sodba nº in sklep Cpg 196/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, June 13, 2007

Ker je tožena stranka z izjavo v dopisu z dne 22.8.2001 prevzela obveznost povrniti oškodovancem škodo, nastalo jim zaradi kršitve dogovora z nepodpisano pogodbo, mora tožeči stranki povrniti vtoževano škodo. 

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners