Višja Sodišča: Opinions issued on August 2007

August 30, 2007

Sodba nº I Kp 284/2005-4 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, August 30, 2007

Pri kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (KZ) mora biti znano komu je obdolženi poslano listino predložil.

August 29, 2007

Sklep nº I Ip 578/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 29, 2007

V fazi, ko je bil po opravljeni javni dražbi za nepremičnino ugotovljen najboljši ponudnik in pridobljena odobritev za prodajo po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, bi razveljavitev izvršilnih dejanj vsled umika predloga za izvršbo prizadela kupčeve pridobljene pravice.

Sklep nº II Cp 157/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 29, 2007

1. Do spremembe družbenika v d.o.o. lahko pride na različne načine: z izstopom, s prenosom poslovnega deleža ali z izključitvijo. Z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika. V treh mesecih po izstopu oz. izključitvi pa morajo drugi družbeniki za znesek poslovnega deleža, ki je prenehal, sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala oz. prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini ...

Sklep nº I Cp 1210/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 29, 2007

Res je, da grozečega nasilja ne predstavlja že vsako protipravno ravnanje nasprotne stranke. Vendar pa je treba upoštevati, da za izdajo začasne odredbe upniku ni potrebno dokazati, da je dolžnik proti njemu že uporabil silo, pač pa zadostuje, da dokaže okoliščine, da nevarnost uporabe sile zoper upnika resno grozi. Obstajati mora torej nevarnost uporabe konkretne fizične prisile ali grožnje.

Sklep nº II Ip 598/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, August 29, 2007

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil neobrazložen ugovor, saj v njem ni navedel takšnih dejstev, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, utegnila privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka.

Sklep nº II Ip 763/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, August 29, 2007

Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo izvršbo v celoti, saj je upnik še pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe.

Sodba nº Cp 1534/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 29, 2007

Zagotoviti varno streho na poslovnem objektu je dolžnost lastnika poslovne stavbe, ki jo lahko prenese na najemnika, kar mora biti v najemni pogodbi izrecno določeno.

Sklep nº Rg 41/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, August 29, 2007

V sporu o pristojnosti med okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč odloča vrhovno sodišče.

Sklep nº I Cp 392/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 29, 2007

Način vračunanja plačila, ki se zadostuje, da bi se mogle poravnati vse obveznosti med strankami izvršilnega postopka, glede na to, kateri izvršilni postopek je začel teči prej, nima zakonske podlage.

Sklep nº II Ip 609/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, August 29, 2007

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preuranjeno razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo upnikov predlog za izvršbo, saj se rok za popravo predloga za izvršbo, ki mu ga je določilo s posebnim sklepom, še ni iztekel.

Sklep nº Cp 1839/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 29, 2007

Sodišče prve stopnje je dolžno v primeru, ko ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da tožba ni popolna, to pomanjkljivost odpraviti tako, da stranko pozove, da tožbo dopolni.

Sklep nº I Ip 767/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 29, 2007

Izvršilno sodišče ob odločanju o priznanju izvršilnih stroškov upnika ugotavlja upravičenost in višino stroškov sodnega izvršitelja tudi po dokončnosti obračunov.

Sodba nº Cp 574/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 29, 2007

Toženec je po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenil dve zavarovanji in dejanske ugotovitve o tem dejstvu so odločilne ter dajejo podlago za uporabo določbe II. odst. 948. čl. ZOR, ki omogoča kumulacijo odškodnine iz odgovornosti tretjega in zavarovalne vsote iz osebnega zavarovanja.

Sklep nº II Ip 553/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, August 29, 2007

Če je bil med izvršilnim postopkom nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom - zaključen stečajni postopek, upnik pa izterjuje terjatev, ki je nastala v zvezi s poslovanjem samostojnega podjetnika, je treba izvršilni postopek ustaviti in razveljaviti morebiti opravljena izvršilna dejanja.

Sodba nº Cpg 567/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, August 29, 2007

Določba med pravdnima strankama sklenjene pogodbe je povsem jasna tako kot glasi in jo je tako kot glasi tudi uporabiti.

Sodba nº Cpg 232/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, August 29, 2007

Sodišče odloči, ali bo izvedlo predlagani dokaz z izvedencem.

Sklep nº Kp 352/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, August 29, 2007

V primerih, kadar se za pričo predlaga osebo, ki je mentalno prizadeta, je potrebno smiselno uporabljati določbo 3. odst. 236. čl. ZKP, ki se nanaša na zaslišanje mladoletnikov. Po navedeni določbi mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost, ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ni dovoljeno zaslišati kot pričo razen, če to zahteva sam obdolženec. Kolikor bi bilo ravnano v nasprotju s to določbo, pa se sodna odločba na tako izpovedbo v smislu 237. čl. ZK...

Sklep nº I Cp 1041/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 29, 2007

Ker je meja sporna med zemljišči, ki so v zasebni lasti in javno potjo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pomeni v katastru vrisana meja javne poti močnejšo pravico, saj se meje javne poti ne da premakniti zaradi drugačnega izvajanja posesti in še manj po pravični oceni.

Sklep nº I Cp 1085/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 29, 2007

Ker se je dedinja M.R. k dedovanju nujnega deleža priglasila, njene potomke, to je pritožnice, nimajo v tem zapuščinskem postopku nobenih pravic. Ker nimajo pravic, je njihova pritožba nedovoljena. Dedni dogovor, da prejme nujna dedinja za 1/6 zapuščine v naravi ½ nepremičnine 1772 k.o. I. predstavlja dogovor o načinu delitve zapuščine. Takšen dedni dogovor sodišče povzame v sklep o dedovanju le, če so ga vsi dediči sporazumno dogovorili. Namesto dediča sicer lahko v postopku sodeluje tudi nj...

Sodba nº I Cp 991/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 29, 2007

Logična reakcija povprečno skrbnega voznika je, da skuša preprečiti čelno trčenje, saj so prav ob takšnem trčenju zaradi seštevanja hitrosti vozil poškodbe najhujše. Zato je tožnica z umikom na nasprotni, v tistem trenutku prosti vozni pas, reagirala tako kot bi reagiral vsak povprečno skrben voznik.

Sklep nº I Cp 287/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 29, 2007

Sodišče prve stopnje je zaradi zmotnega materialnopravnega zaključka, da sta pravdni stranki sklenili družbeno pogodbo, na podlagi katere je prišlo do nastanka skupne lastnine, in gre pri tožbenem zahtevku za zahtevek na ugotovitev solastnega deleža na skupnem premoženju, dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj ni ugotavljalo odločilnih dejstev in v posledici tega sodba nima vseh razlogov, da bi se jo dalo preizkusiti. Stališče, da je z vložkom strank v nakup nastala skupna lastnina, ni prav...

Sklep nº I Cp 1219/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 29, 2007

1. Stroški za nakazilo sodnih taks in predujmov so v odvetniški tarifi posebej predvideni v 7. tč. 39. tar. št. v obliki „raznih drugih storitev“. Spisovni podatki potrjujejo, da je odvetnik tožeče stranke nakazal s svojega računa sodno takso za tožbo ter predujem za izvedenca.

Sklep nº I Kp 946/2007 of Kazenski oddelek, August 29, 2007

Čeprav je šlo za zapleteno dejansko stanje, je senat za mladoletnike odločil na seji senata.

Sklep nº II Cp 6371/2006 of Civilni oddelek, August 29, 2007

Ustanova nujnega deleža predstavlja omejitev svobode oporočnega razpolaganja, saj oporočitelju onemogoča popolno neupoštevanje zakonitega dednega reda. Privilegirane osebe (t. i. nujni dediči) ne morejo in ne smejo biti prikrajšane ne mortis causa (tj. z oporočnimi razpolaganji) niti inter vivos (z neodplačnimi razpolaganji (darili) zapustnika v času življenja). V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je na...

Sklep nº II Cp 1139/2007 of Civilni oddelek, August 29, 2007

Med naštetimi pravnimi dejstvi, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ni določeno, da bi se v zemljiško knjigo vpisovala zaznamba, da se v določeni stavbi nahaja stanovanje in tudi ne zaznamba lastninske pravice.

Sklep nº I Cp 6308/2006 of Civilni oddelek, August 29, 2007

ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da lahko tožnice demenco pokojne dokazujejo s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič. Sodišče prve stopnje je sicer izvedlo vse dokaze in uporabilo vsa štiri predlagana dokazna sredstva, vendar je v obrazložitvi sodbe...

Sklep nº II Cp 1091/2007 of Civilni oddelek, August 29, 2007

Sodišče bi moralo vrednost terjatve obračunati na dan začetka postopka prisilne poravnave. ZPPSL v 62. členu določa, da se višina terjatve, ki je osnova za uporabo odstotka znižanega poplačila terjatev, obračuna na datum začetka prisilne poravnave. To določbo je treba upoštevati tudi pri terjatvah, ki se sicer pozneje ugotovijo, vendar nanje učinkuje prisilna poravnava (glej N. Plavšak, komentar ZPPSL, Gospodarski vestnik, Ljubljana1997, str. 175). Tožnik namreč ni predložil nobenega dokaza, ...

August 28, 2007

Sodba nº I Cp 1219/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 28, 2007

Glede na to, da tožnica v navedenem zapuščinskem postopku ni postavila zahtevka, da se ji prizna določen delež na zapuščini zaradi prispevka k povečanju in ohranitvi zapustnikovega premoženja, o kateri je odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, jo tak pravnomočni sklep veže in tako ne more pravno veljavno kasneje vtoževati svojih vlaganj v pravdi.

Sklep nº Cp 768/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 28, 2007

Po določbi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrže predsednik senata prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka brez naroka. V fazi presoje dovoljenosti predloga se torej ne presoja, ali je res tisto, kar se trdi v predlogu, temveč zgolj to, ali so podani formalni pogoji za nadaljevanje postopka, ali torej že iz navedb predlagatelja izhaja, da novih dokazov ni mogel brez svoje krivde predlagati v postopku do pravnomočnosti sodbe. Tožnikova napačna pravna presoja spora ali napa...

Sklep nº I Ip 1151/2007-3 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, August 28, 2007

O višini terjatve iz naslova zamudnih obresti v primerih, ko pravnomočna sodba dolžniku poleg plačila glavnice nalaga tudi plačilo zamudnih obresti od določenega dne dalje do plačila, pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.

August 27, 2007

Sklep nº III Cp 1643/2007-4 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, August 27, 2007

Nepristojnost slovenskega sodišča po 3. členu Uredbe sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27.11.2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, ki sta običajno prebivali v Nemčiji, kjer toženka še "običajno prebiva".

August 22, 2007

Sodba nº Cpg 620/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, August 22, 2007

Javno določilo pogodbe je treba razlagati tako, kot je zapisano.

Sklep nº I Cp 1683/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 22, 2007

Nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen. Sodišče je ugotovilo, da je upnikov terjatev nastala iz poslovanja s samostojnim podjetnikom. Nepremičnina, na katero je vložen predlog, dodatno sredstvo izvršbe, ni bila v stečajni masi. Zato predlog upnika, da se dovoli izvršba na nepremičnini po zaključenem stečajnem postopku, ni utemeljen.

Sklep nº Cp 1335/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 22, 2007

Sodišče mora v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo, upoštevati navedbe in dokazne predloge stranke v pripravljalni vlogi, vloženi v 8 dneh po prejemu vabila s (prvim) pravnim poukom o omejitvi pravice strank navajati dejstva in dokaze.

Sodba nº Cp 1311/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 22, 2007

Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bil toženec pravnomočno obsojen, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, da ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni bilo vzročne zveze, da škoda ni nastala ter da ni bil prišteven in da ni kriv, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazensk...

Sklep nº Cp 993/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 22, 2007

Tožnica je zatrjevala obstoj pogojev iz 1. in 3. odstavka 270. čl. ZIZ, zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti začasne odredbe upoštevati vse trditve, ki jih je tožnica navedla kot pravnorelevantne za izkaz verjetnosti okoliščin za obstoj pogoja iz 3. odst. 270. čl. ZIZ.

Sklep nº I Ip 636/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 22, 2007

Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 146 čl. ZIZ. Ta določba se uporabi, kadar vloži upnik predlog za izvršbo na dolžnikovo denarno sredstvo zoper vse solidarne dolžnike. To je pravica upnika, ne pa tudi dolžnost.

Sodba nº Cp 787/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 22, 2007

Vloga tožeče stranke, s katero zaradi spremenjenih razmer tekom pravdnega postopka zahteva preživnino v višjem znesku kot v tožbi in sicer od trenutka, ko so se razmere spremenile, kar je časovno po vložitvi tožbe in pred vložitvijo takšne vloge, pomeni zgolj povečanje že postavljenega in obstoječega zahtevka za določitev preživnine.

Sodba nº I Cp 961/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 22, 2007

Tožeča stranka mora navesti vsa dejstva, ki substancirajo zahtevek (sklepčnost tožbe) in za trditve o teh dejstvih predložiti dokaze. Ne more pa zahtevati, da bi sodišče izvajalo določene dokaze v informativne namene, da bi torej šele iz dokazov samo razbralo pravno relevantna dejstva, saj ni stvar dokaznega postopka zbiranje trditvenega gradiva.

Sklep nº I Cpg 1051/2004 of Gospodarski oddelek, August 22, 2007

Takšno stališče prvostopnega sodišča pa je pravno zmotno. 2. člen ZPOMZO sicer predpisuje enotno obrestno mero zamudnih obresti, ki pa po svoji notranji zgradbi upošteva revalorizacijo in realne obresti. Valorizaciji je imanentno sprotno (obrestno) obrestovanje in je zato tudi v predpisani (enotni) obrestni meri zamudnih obresti implicirano obrestno obrestovanje. Konformno obrestovanje v svojem bistvu predstavlja korektiv relativne obrestne mere. Gre torej za izjemo od splošnega pravila prepo...

Sklep nº II Cp 4062/2006 of Civilni oddelek, August 22, 2007

Pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je v pravnem smislu posojilna pogodba, pri kateri je posojilo dano za določen namen, tj. za nakup določene stvari (konkretno osebnega avtomobila), pri čemer se za to pogodbo uporabljajo pravila o prodaji na obroke.

Sklep nº II Cp 4755/2006 of Civilni oddelek, August 22, 2007

Založitev stroškov za začasnega zastopnik, kot sledi že iz jezikovne razlage zakonskega besedila, ne pomeni nič drugega kot to, da bo o stroških začasnega zastopnika odločeno skupaj z ostalimi pravdnimi stroški ob končni odločitvi. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi razsodilo in glede na dosežen uspeh v postopku pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Ob tem pa je spregledalo, na kar v pritožbi pravilno opozarja tožeča stranka, da je zaradi neobičajne procesne situ...

Sklep nº I Ip 3018/2007 of Civilni oddelek, August 22, 2007

Res da upnik v postopku z ugovorom tretjega ni uspel, saj je smiselno izjavil, da ugovoru ne nasprotuje. Vendar pa v obravnavani zadevi pravna podlaga odločitve o stroških tretjega ni prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa povrnitev izvršilnih stroškov po načelu uspeha, temveč je kot specialen predpis potrebno uporabiti ZIZ. Ta določa, da mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena Z...

Sodba nº IV Cp 2933/2007 of Civilni oddelek, August 22, 2007

Materialno pravo ne določa pravil o tem, kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Toženki se na večkratno vabilo za izvedbo analize DNA v krvi nista odzvali. Zakon o pravdnem postopku v 262. členu določa, da nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje (preneseno na obravnavani primer: da bi dala kri v dokazne namene). Za takšna ravnanja ni predpisana neposredna sankcija, sodišče pa glede ...

August 21, 2007

Sodba nº Cp 628/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 21, 2007

Izvedenec je pojasnil, da je na kraju ugotovil, da po tolikih letih dejanskih izmer ni več mogoče ugotavljati, zato se je pri obsegu del oprl na poročilo M.D. in delno izvedensko mnenje, ki ga je po naročilu tožeče stranke izdelal izvedenec B. že v letu 1997. Samo iz tega razloga izvedensko mnenje ni neuporabno. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopno sodišče predpostavke, na katerih je mnenje temeljilo, preverjalo z zaslišanjem prič D. in P. ter z listinami. Gradbene knjige, n...

Sodba nº I Cp 475/2005 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 21, 2007

To pomeni, da je problem v izpolnitvi dogovorjenega, ne pa v samem dogovoru (dogovor, po katerem tožnik dobi pravico bivanja v drugem stanovanju v zameno za pravico bivanja v nepremičnini, na kateri nima vknjižene nobene pravice, ne pomeni nesorazmernosti dajatev). Kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, take trditve že same po sebi ne pomenijo dejanskega stanja oderuške pogodbe. Vprašanja, ki se tičejo prevare ali zmote, pa za zahtevek na ničnost niso relevantna, saj so ob pravilni upo...

Sodba nº I Cp 345/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 21, 2007

V tej pravdi je odločilno vprašanje, ali je bil predmet dogovora prenos lastninske pravice na spornem stanovanju v nadstropju stavbe od prve toženke na pravnega prednika tožnic (in to še za življenja prve toženke). Na podlagi povedanega je pravilen sklep prvostopnega sodišča, da je bila dogovorjena zamenjava stanovanj, ne pa tudi prepustitev stanovanja v nadstropju v last pok. A.S. Vse ostale okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, po mnenju pritožbenega sodišča kažejo na to, da so se str...

Sodba nº I Cp 428/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 21, 2007

Za uporabo 3. točke 1. odstavka 9. člena Splošnih pogojev, na katere se sklicuje tožena stranka, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da gre za trening, oziroma javno tekmo in da zavarovanec sodeluje kot registriran član. Ne zadošča torej, da je športnik izpolnjeval vse pogoje za registracijo in bi lahko bil registriran, ampak je potrebno, da je bil dejansko registriran.

August 16, 2007

Sklep nº I Cp 442/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 16, 2007

Sodišče prve stopnje je cenitev sprejelo kot dokaz v smislu listine in ne izvedenskega mnenja, vendar pa ga zatem, ko je ta dokaz izvedlo, ni presojalo po načelu proste presoje dokazov iz 8. čl. ZPP, ki določa, da sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Ker je sprejelo takšen dokazni sklep, bi moralo ta listinski dokaz upoštevati.

Sodba nº Cp 1992/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 16, 2007

Tožnika preživljata hude telesne bolečine zaradi izgube 18 let starega sina. Živeli so v družinski skupnosti, skupaj so načrtovali sinovo prihodnost, bili so čustveno močno navezani med sabo. Izguba sina je tragična in nenadomestljiva. Prvemu tožniku materi zato pripada pravična denarna odškodnina v znesku l5.022,533 EUR (prej 3.600.000,00 SIT), drugotožniku, očeta pa 12.936,07 EUR (prej 3.100.000,00 SIT).

Sodba nº Cp 1772/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 16, 2007

Tožniki bi morali zatrjevati in dokazati zunanji, neodvisni dogodek, od katerega bi bilo vseeno, ali je pokojni imel ustrezno vozniško dovoljenje ali ne.

Sodba nº Cp 1721/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 16, 2007

Dopis ne vsebuje roka za odpravo krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe. Ker rok ni bil določen, za odpoved najemnega razmerja niso bili podani zakoniti pogoji.

Sodba nº I Cp 412/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 16, 2007

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje tudi glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tudi za te velja, da gre sicer za subjektivno doživljanje posledic nesreče, vendar je v skladu z naravo in namenom odškodnine priznanje odškodnine utemeljeno le za tiste bolečine, ki so objektivno pogojene.

Sodba nº in sklep Cp 635/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 16, 2007

Postopek za izdajo začasne odredbe pred pravdo je samostojen postopek, z drugačnim namenom. Namen začasne odredbe je namreč zavarovanje bodoče izvršbe, ne pa vnaprejšnja zagotovitev določenega pravnega položaja v pravdi, ki je ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe še ni

August 11, 2007

Sodba nº I Cpg 756/2006 of Gospodarski oddelek, August 11, 2007

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljila (med drugim) z izdatki, ki jih ima v razmerju do sorodnikov pok. H.K.(v nadaljevanju rentnih upravičencev) zaradi izplačevanja rente iz naslova nemškega socialnega zavarovanja. Te obveznosti tožeče stranke se izračunavajo po (nemških) predpisih o socialnem zavarovanju. Rente so bile posameznim upravičencem odmerjene po trditvah tožeče stranke z odločbami tožeče stranke. To pomeni, da je bila tožeča stranka tista, ki je s svojimi odločbami opredeli...

August 10, 2007

Sklep nº III Cp 1563/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, August 10, 2007

Tožnik utemeljuje svoj zahtevek na spremenjenem določilu 123. člena ZZZDR, ko je bilo črtano določilo, da so starši dolžni tudi po polnoletnosti preživljati svoje otroke z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, ki se ne šolajo več redno. S takšno spremembo zakonskega določila je zakonodajalec prenesel dolžnost preživljanja s staršev na državo, vendar pa tega ni mogel storiti retroaktivno tudi za tiste, ki imajo glede preživnine že veljaven izvršilni naslov. Retroaktivna veljava zakonov je ...

Sklep nº III Cp 1189/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, August 10, 2007

Mladoletna je bila rojena in je torej v času odločanja že dopolnila 11 let, zato sprememba njenega imena brez njenega soglasja ali ugotovitve sodišča, da ni sposobna izraziti svoje volje, ni dopustna, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). 

August 09, 2007

Sklep nº II Cp 664/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 09, 2007

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-I-300/04 z dne 02.03.2006 odločilo, da se 1060. čl. OZ razveljavi, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 01.01.2002, uporablja 277. čl. ZOR, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Tudi za tista obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, za obresti, ki tečejo po 01.01.2002, je treba uporabljati 376. čl. OZ, ki določa, da obresti nehajo teči, ko vsota...

Sklep nº Cp 878/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, August 09, 2007

1. Bistvena razlika med predlogom za začasno odredbo in sklepom o stikih so le stiki med poletnimi počitnicami in stiki po koncu uvajalnega obdobja, za katere nasprotna udeleženka meni, da ogrožajo otrokove koristi. Za oboje velja, da je njihova dejanska realizacija premaknjena v čas po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil končan nepravdni postopek ureditve stikov, kar pomeni, da začasna odredba niti ne more biti primerno sredstvo za odpravo zatrjevane nevarnosti za otroka.

August 08, 2007

Sklep nº I Ip 776/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 08, 2007

Sodišče je vezano na pravnomočen izvršilni naslov, zato dolžnik v ugovoru ne more uveljavljati plačila, ki ga je izvršil v fazi pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova.

Sklep nº Cp 980/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 08, 2007

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo premoženjsko stanje tožeče stranke in pravilno zaključilo, da ni razlogov, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

Sklep nº Cp 957/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 08, 2007

Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ko se je takoj po vložitvi tožbe izreklo za krajevno nepristojnost, s tem pa je odločilo v nasprotju z II. odst. 22. čl. ZPP.

Sklep nº I Ip 562/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 08, 2007

Stranke ne morejo v pritožbi uveljavljati nepravilnosti med izvršbo, saj je za tak predlog oziroma zahtevo pristojno sodišče 1. stopnje.

Sklep nº Cp 779/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 08, 2007

Potrebni obseg zavarovanja bi predstavljala prepoved izplačila kupnine v višini 3.320.629,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ne pa prepoved kakršnegakoli izplačila.

Sklep nº Cp 1664/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 08, 2007

Zamudna sodba mora vsebovati obrazložitev kot sodba izdana po kontradiktornem postopku.

Sklep nº I Ip 616/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 08, 2007

ZIZ sicer nikjer ne določa, kdaj se izvršilni postopek konča, vendar pa se s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oprava izvršbe šele začne, konča pa se z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača, ali pa s sklepom o ustavitvi postopka zaradi morebitne neuspešnosti izvršbe.

Sklep nº I Ip 583/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 08, 2007

Sodišče s tem, ko stranki ni poslalo izvedenčeve cenitve nepremičnin, stranki ni dalo možnost, da se izjavi o cenitvi in da poda pripombe na cenitev. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka.

Sodba nº Cp 1826/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 08, 2007

Sodišče je pravilno opustilo izvedbo dokaza z izvedencem, saj tožnik kljub številnim urgencam zneska potrebnega za izvedenca ni plačal.

Sodba nº II Cp 1660/2007 of Civilni oddelek, August 08, 2007

Na tistega, ki je solastnika izključil iz souporabe solastne stvari, je prešla korist povezana z uporabo in upravljanjem celotne nepremičnine, vključno z dovoljenjem drugim osebam (skupnim otrokom), da jo smejo uporabljati, zato je dolžan izključenemu solastniku povrniti celotno korist zaradi uporabe njegovega solastninskega dela nepremičnine.

Sklep nº I Ip 2397/2007 of Civilni oddelek, August 08, 2007

Obresti, prisojene v izvršilnem naslovu, zastarajo v treh letih.

Sklep nº I Ip 2699/2007 of Civilni oddelek, August 08, 2007

Dogovor o preživnini, sklenjen pri centru za socialno delo po takrat veljavnih predpisih, je listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov, in torej izvršilni naslov v skladu z materialno določbo 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ. Sprememba določbe 17. člena ZIZ z novelo ZIZ-A po stališču višjega sodišča ni vplivala na opredelitev dogovora kot izvršilnega naslova za sodno izvršbo.

August 07, 2007

Sodba nº I Cp 2180/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, August 07, 2007

V obravnavani pravni situaciji, ko je Ustavno sodišče omejilo avtomatično odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, je tako zmotno opiranje izključno na stanje v sodnem registru in pravno načelo zaupanja v takšno stanje, saj v tem primeru UO glede neodgovornosti pasivnega družbenika za dolgove družbe, ne bi veljala za nobenega družbenika, vpisanega v sodni register, kar pa ni bil njen namen. 

Sodba nº I Cp 1359/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, August 07, 2007

Tožeča stranka je z vlogo z dne 11.04.2007 kapitalizirala do 01.01.2007 natekle zakonske zamudne obresti od tolarske glavnice in od tako obračunanih obresti zahtevala zakonske zamudne obresti od 01.01.2007 do plačila. Na podlagi določila 381. člena OZ je mogoče od neplačanih obresti zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice, ki se zavzema za tek zakonskih zamudnih obresti od kapitaliziranih obrest...

August 03, 2007

Sodba nº Kp 253/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, August 03, 2007

Ker je obdolženec storil sedanje nadaljevano kaznivo dejanje prej in med prestajanjem kazni zapora po poprejšnji sodbi, je treba v skladu s I. odst. 48. čl. KZ prestano kazen všteti v sedanjo enotno kazen. Gre za kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo, ker sodišče 1. stopnje tega vštetja ni opravilo. Ta kršitev pritožbeno ni bila uveljavljena, zato se upošteva po uradni dolžnosti.

Sodba nº Kp 126/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, August 03, 2007

Če obdolženi zanika, da je v silobranu uporabil zoper oškodovanca razpršilo, sodišče pa zanesljivo ugotovi, da je z njim oškodovanca lahko telesno poškodoval, ne more ugotoviti, da je to storil v silobranu. Za silobran morata biti dokazana najprej sredstvo in način obrambe.

Sklep nº Kp 171/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, August 03, 2007

Tudi če je obdolženec med glavno obravnavo, ko sodbe še ni moglo biti, dvakrat izjavil, da se bo pritožil na višje sodišče (prvič kot pripomba na obremenilno izpoved oškodovanke, drugič pa v končni besedi), po razglasitvi sodbe pa se glede napovedi ni izjasnil, nato pa je tudi ni pisno vložil, takšnih izjav ni

Sklep nº Kp 207/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, August 03, 2007

Ob vprašljivem stališču sodišča prve stopnje, da bi obsojenec lahko izpolnil v pogojni obsodbi naložen mu posebni pogoj iz naslova prejete denarne socialne pomoči, sodišče tudi ni popolno razjasnilo, ali je obsojenec s popravilom poškodovanih vrat oškodovancu povrnil škodo, ki je bila v okviru posebnega pogoja v pogojni obsodbi ovrednotena sicer v denarju. Iz navedenega razloga je bila sodba razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje.

Sodba nº Kp 191/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, August 03, 2007

Ker je bila obdolženka spoznana za krivo, da je krivo podjemno pogodbo uporabila kot pravo, vprašanje kdo je ponaredil podpis direktorja za presojo njenega ravnanja ni pomembno.

August 01, 2007

Sklep nº I Ip 586/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, August 01, 2007

Predno sodišče odloči o obnovi izvršilnega postopka, mora odločiti o obrazloženosti ugovora. Če ugovor ni obrazložen, je obnova nesmiselna, saj se zadeva ne bo obravnavala v pravdi.

Sklep nº II Cp 3736/2007 of Civilni oddelek, August 01, 2007

Po prvem odstavku 134. člena URS je absolutno izključena odgovornost nosilca sodniške funkcije za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču – to pa ni le končna odločitev, temveč celota procesnih in materialnopravnih odločitev, ki je pripeljala do končnega rezultata v posamičnem sodnem postopku. Materialna imuniteta torej izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo in p...

Sklep nº I Cp 3533/2007 of Civilni oddelek, August 01, 2007

Sporazum po členu 251 c ZIP ima moč sodne poravnave in zanj velja 10-letni zastaralni rok in ne splošni zastaralni rok.

Sklep nº IV Cp 3187/2007 of Civilni oddelek, August 01, 2007

ZZZDR določa, da sodišče lahko otroka zaradi onemogočanja stikov zaupa drugemu od staršev le, če ugotovi, da je le tako mogoče varovati otrokovo korist. Torej za odločitev ni pomembna korist enega ali drugega od staršev, ampak izključno korist otroka tudi na račun pravic staršev. V okviru te ocene pa mora sodišče s pomočjo izvedenca – ker samo tega strokovnega znanja nima - oceniti kaj je za otroka manj (bolj) škodljivo; da ostane pri tistemu od staršev, ki stike onemogoča, ali, da ga sodišče...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners