Višja Sodišča: Opinions issued on September 2007

September 28, 2007

Sklep nº Cpg 240/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

Delnice, tudi tiste, ki imajo naravo lastnih delnic, pa lahko umakne le izdajatelj sam in to šele potem, ko skupščina odloči in sprejme ustrezen korporacijski sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala.

Sklep nº Cpg 229/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

Upnik mora dokazati verjetnost obstoja terjatve, saj je sodišče vezano na trditveno podlago tožbe, ker odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1.odst. 2.čl. ZPP). Vse navedeno velja smiselno tudi za zahtevo stranke po izdaji začasne odredbe, kar pomeni, da sme v ponovljenem postopku stranka navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti oziroma predložiti (2.odst. 362.čl. ZPP v zvezi z 239. in 15.čl. ZIZ).

Sklep nº I Cpg 61/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

Verižna kompenzacija ni pobotanje po določilih Zakona o obligacijskem razmerju (ZOR) oz. sedaj po Obligacijskem zakoniku (OZ), ampak pomeni vrsto sporazumov o odpustu dolga. Vendar pa za zadevo, kakršna je obravnavana ni pomembno, katera stranka v verigi kompenzacije je drugi stranki odpustila dolg, oz. drugače: treba je upoštevati 1. odst. 125. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerem je predmet izpodbijanja vsako tisto pravno dejanje, ki ga je storil dolžnik v zad...

Sklep nº II Ip 678/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je, da stranka tudi opravi zamujeno procesno dejanje. Če tega ne stori, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči.

Sodba nº I Cpg 286/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

Če upnik – tožnik ne oporeka dejanskim navedbam dolžnika – toženca, lahko sodišče dolžnikove – toženčeve dejanske navedbe šteje kot med strankama nesporne in jih lahko sprejme kot dejansko podlago svoje odločitve.

Sklep nº I Cpg 304/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

S tem, ko je sodišče navedbe in dokaze v tej vlogi upoštevalo, ni pa upoštevalo (zaradi prekluzije) navedb in dokazov tožeče stranke v vlogi, kjer ta na te novitete odgovarja, je po oceni pritožbenega sodišča kršilo pravico do kontradiktornosti v postopku.

Sklep nº Cpg 201/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

Sodišče ugotavlja, da se je stečajni dolžnik pritožil zoper 2. odstavek izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odredilo, da se Občini P. izroči terjatev stečajnega dolžnika, da se ji izročijo vzorci blaga in pet GSM aparatov, potem, ko je bil stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom začet in takoj zaključen. Ker taka odločitev sodišča prve stopnje v ničemer ne posega v pravni položaj stečajnega dolžnika, dolžnik sploh nima pravnega interesa za tako pritožbo.

Sklep nº II Ip 676/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja. Kasnejše spremembe ne morejo vplivati na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Sklep nº II Ip 666/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo te nepravilnosti, pač pa je to pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.

Sklep nº Cpg 261/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 28, 2007

Po stališču pritožbenega sodišča to dejansko pomeni, da je lahko ladja iz države nečlanice zaustavljena za vsako pomorsko terjatev, ki je navedena v konvenciji in se v takem primeru uporabijo v celoti določila konvencije. Domače pravo pa se uporabi le v primeru, kadar se ladja iz države nečlanice zaustavlja tudi za terjatve, za katere se sme po našem nacionalnem pravu, pa to niso pomorske terjatve.

September 27, 2007

Sklep nº I Ip 731/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 27, 2007

Če se predkupni upravičenec ni udeleženec dražbe (če ne draži), zanj ne velja dolžnost plačila varščine.

Sklep nº I Ip 579/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 27, 2007

Izvršitelj v izvršilnem postopku ni ne stranka ne zakoniti zastopnik ali pooblaščenec katere od strank temveč je oseba z javnimi pooblastili na strani sodišča. Glede na to zahteva upnika, da izvršitelj nosi njegove stroške, ki so mu nastali zaradi razveljavitve izvršiteljevega obračuna stroškov, nima podlage v zakonu, zato je neutemeljena.

Sklep nº I Cp 376/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 27, 2007

Namen določbe o roku za postavitev zahtevka za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, da se že med postopkom, nato pa v kratkem času po končanju izvršbe ugotovijo in razrešijo tudi vsa razmerja glede stroškov. Ta določba terja upnikovo aktivnost pri spremljanju izvršilnega postopka in ga zavezuje, da takoj, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina, zahteva njihovo povrnitev. Pri razlagi pomena tega subjektivnega roka za vložitev zahteve za povr...

Sodba nº I Cpg 505/2007 of Gospodarski oddelek, September 27, 2007

Zakonodajalčev namen z opredelitvijo višino zavarovalne vsote je v tem, da se omeji jamstvo zavarovalnice samo v primeru izjemnih katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto. V okoliščinah, ko ne gre za tovrstne primere pa je zavarovanje odgovornosti lastnika motornega vozila nudila oškodovancu zaščito s tem, da se lahko z neposrednim zahtevkom do zavarovalnice poplača, razen, če gre za izjemne primere, ko nastala škoda presega višino zavarovalne vsote. V okoliščinah vi...

Sodba nº I Cpg 630/2006 of Gospodarski oddelek, September 27, 2007

Tožena stranka se je v zvezi s 1031. členom ZOR v postopku sklicevala na okoliščino, da je po sklenitvi asignacijskih pogodb, s katerima je sprejela nakazilo asignanta, prišlo do stečaja nad asignantom, kakor tudi, da sama ni vedela in ni mogla vedeti, da bo nad asignantom uveden stečajni postopek. Tožena stranka je torej zatrjevala dejanske okoliščine, v posledici katerih pa v skladu s 3. odstavkom 1031. člena ZOR ne pride do preklica nakazila, v posledici katerega bi prenehala obveznost tož...

Sodba nº I Kp 588/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, September 27, 2007

1. S tem, ko je priča spustila glavo že nezavestnega oškodovanca na tla, vzročna zveza med opisanim ravnanjem obdolženca in nastalo prepovedano posledico ni bila prekinjena.

September 26, 2007

Sodba nº Cpg 410/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, September 26, 2007

Pravna podlaga za ugotavljanje odškodninske odgovornosti je v tem gospodarskem sporu določba čl. 178/II (takrat veljavnega) ZOR, po kateri se pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, uporabljajo pravila v krivdni odgovornosti. Če je ugotovljena obojestranska krivda, je namreč odškodninska odgovornost sorazmerna stopnji krivdne vsakega od imetnikov motornih vozil. Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da sta k nastanku prometne nesreče pripomogla oba udeleženca, ve...

Sklep nº II Ip 743/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, September 26, 2007

Sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki jih odmeri sodišče v teku izvršilnega postopka, ni sklep o stroških v smislu tarifne številke 2/3 Zakona o sodnih taksah, zato upnik ni dolžan plačati odmerjene sodne takse.

Sklep nº Cp 1095/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 26, 2007

Odtujitev in obremenitev nepremičnin je dopustna le v sorazmerju z višino zavarovane terjatve.

Sklep nº II Ip 611/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, September 26, 2007

Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za ustavitev izvršbe na nepremičnino dolžnice iz razloga, ker zemljiškoknjižno sodišče ni opravilo zaznambe izvršbe in zemljiške hipoteke, saj se v obravnavanem primeru vodi izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo.

Sklep nº II Ip 708/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, September 26, 2007

Če je bila upniku v skladu s prej veljavnim besedilom I. odstavka 88. člena ZIZ dana možnost, da ponovni rubež dolžnikovih premičnin predlaga v roku enega leta od dneva prvega rubeža, mu te pravice ni mogoče odvzeti iz razlogov, da bi glede na spremenjeno besedilo tega določila ZIZ (z novelo ZIZ-C) ponovni rubež moral predlagati v roku treh mesecev od uveljavitve ZIZ-C.

Sklep nº Kp 124/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, September 26, 2007

1. Tako je v citirani sodbi sicer na primeru drugega društva in druge izvršitvene oblike pojasnjeno, kdaj se bo opravljanje prevozov s strani društva, štelo kot gospodarska dejavnost, in sicer le tedaj, kadar bo šlo za storitev, ki se opravlja na trgu in s katero se konkurira drugim gospodarskim subjektom. V tem kontekstu je zato potrebno tudi razumeti obrazložitev izpodbijane sodbe, ko razlaga, da pri prodaji nepremičnin R.K. ni šlo za nastop na trgu nepremičnin s pridobitnim namenom oz. za ...

Sklep nº I Ip 3124/2007 of Civilni oddelek, September 26, 2007

V konkretnem primeru teče izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova – sodbe, s katero je določena obveznost dolžnika. Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil prostovoljno v paricijskem roku 15 dni, je bil upnik primoran sprožiti predmetni postopek. Sicer drži, da je v predlogu za izvršbo predlagal izvedbo del po družbi G. d.o.o., in da je bila le-ta določena tudi v sklepu o izvršbi, vendar pa je tu potrebno upoštevati dejstvo, da sta stranki predmetnega postopka upnik in dolžnik, ne ...

Sklep nº I Ip 3371/2007 of Civilni oddelek, September 26, 2007

Dne 7.4.2007 je pričel veljati ZFPPod-B, ki v 1. odstavku 4. člena določa, da se vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, začeti na podlagi ZFPPod, v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, ki na dan uveljavitve tega zakona še niso končani, z dnem uveljavitve tega zakona ustavijo. Nato pa je z dnem 21.4.2007 začel učinkovati sklep Ustavnega sodišča RS, št. U-I-117/07-7 z dne 20.4.2007, ki je v 2. do 4. točki izreka določal, da se do končne odloči...

Sodba nº II Cp 7263/2006 of Civilni oddelek, September 26, 2007

Po prepričanju pritožbenega sodišča je prvi toženec kriv za tožnikovo škodo 60 %, tožnik pa 40 %. Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da sta tožnik in prvi toženec pred nesrečo skupaj popivala in da je, preden se jima je vozilo pokvarilo, celo vozil tožnik ter da se je strinjal s tem, da se naprej odpelje s prvim tožencem, ki je bil vinjen, brez vozniškega dovoljenja, vzvratno, z vozilom, ki ni dopuščalo normalne vožnje. Vse to vodi do visokega deleža sokrivde, ki ga nosi za lastno ...

Sodba nº in sklep I Cp 2490/2007 of Civilni oddelek, September 26, 2007

Borzno posredniška hiša objektivno odgovarja za unovčenje delnic. Zastaranje začne teči tedaj, ko je oškodovanec zvedel za škodo in ne takrat, ko bi lahko izvedel za škodo.

Sodba nº I Cp 7459/2006 of Civilni oddelek, September 26, 2007

Prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da so bile tožnikove duševne bolečine blažje in da niso bile dolgotrajne, da tožnik ni izgubil avtoritete in ugleda v službi, da zadeva na njegovo profesionalno (managersko) integriteto ni vplivala in da tožniku pri opravljanju dela ni bilo posebej neprijetno. Ne gre prezreti nespornega dejstva, da se tožnikova izjava ni razširjala vse vprek, na primer preko medijev, pač pa le znotraj podjetja, katerega predsednik uprave je bil tožnik. V tem smislu je še toli...

September 25, 2007

Sodba nº in sklep I Cp 465/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Šlo je za nevarno delo na višini, za škodo od take dejavnosti pa odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, ne glede na krivdo. Vsled ravnanja opustitve, ko tožnik tudi sam ni poskrbel za svojo varnost, nosi del odgovornosti za nastanek škode.

Sklep nº I Ip 609/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Odločba št. U-I-300/2004 ima za posledico, da je tudi za tista obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ treba za čas po 1.1.2002 uporabljati 376. člen OZ, ki določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. Glede 376. člena OZ je bil dan tudi predlog za oceno njegove ustavnosti in tudi v zvezi s tem vprašanjem je Ustavno sodišče RS že odločilo (odločba št. U-I-267/06) in sicer, da 376. člen OZ ni v neskladju z Ustavo. Dolžnik v rednem ...

Sklep nº Cp 665/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Sodišče je izdalo začasno odredbo v zavarovanje upnikove nedenarne terjatve. Pritožbi priložene listine pa izkazujejo, da je tožnik vložil tožbo zaradi plačila odškodnine 21.614,42 EUR za škodo, ki mu je nastala do sedaj zaradi toženkinega odklanjanja prenosa lastninske pravice na parcelah. Le podrejeno je uveljavljal zoper toženko zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe. Odškodninska tožba torej ne opravičuje tistih razlogov, zaradi katerih je sodišče prve stopnje začasno odredbo izdalo....

Sodba nº I Cp 1306/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Upravni organ v trenutku, ko je o tožbi odločalo sodišče prve stopnje, o usodi pogodbe še ni odločil, zato tožnik ne more v tej pravdi uspeti z zahtevkom na razveljavitev prodajne pogodbe in sklenitev take pogodbe z njim. Njegov položaj predkupnega upravičenca in v zvezi s tem spoštovanje določil ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči ter o prednostnem vrstnem redu kupcev po 23. čl. ZKZ, je v fazi presoje pred upravno enoto.

Sklep nº I Cp 267/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

V razlastitvenem postopku mora sodišče določiti odškodnino, saj se lastninska pravica v postopku razlastitve lahko odvzame ali omeji le proti plačilu odškodnine (2.odst. 18.čl. Zakona o stavbnih zemljiščih – ZSZ).

Sodba nº I Cp 1543/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Neutemeljene so trditve v pritožbi, da je tožnik znal voziti, kljub temu, da vozniško dovoljenje formalno ni bilo veljavno. Vožnja v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja ni dovoljena. Poleg tega pa tudi citirani zavarovalni pogoji vežejo zavarovalne pravice izključno na veljavno vozniško dovoljenje.

Sklep nº I Ip 498/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

V obravnavni zadevi ni bilo pravne podlage za ustavitev izvršbe na podlagi 88.čl. ZIZ, ki govori o neuspešnem, ne pa o neopravljenem rubežu, kot je bilo v konkretnem primeru. Po oceni pritožbenega sodišča je utemeljen upnikov očitek, da bi potem, ko je sodišče ugotovilo, da dolžnikov naslov ni pravilen, moral biti upnik s strani sodišča pozvan, da v določenem roku sodišču predloži nov naslov dolžnika.

Sklep nº Cp 572/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Za prava neuke stranke obveznost gotovo izhaja iz 12.čl. ZPP (načelo pomoči prava neuki stranki), v konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča ne gre za tako situacijo. Tožnik je imel v postopku praktično ves čas pooblaščenca, ki je odvetnik - po njem je vložil predmetno tožbo in pooblaščenec je bil tudi vabljen na prvi narok za glavno obravnavo, res pa se pooblaščenec naroka za glavno obravnavo ni udeležil, niti ni poslal nobenega pojasnila v zvezi s svojim izostankom. Se je pa tožni...

Sodba nº I Cp 1748/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

V času obravnavane nezgode (27.5.1997) veljavni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) je določal pravico zavarovalnice do povračila izplačanega zneska, s katerim je poravnala škodo iz prometne nesreče oškodovancem, od sklenitelja pogodbe oz. tudi od odgovorne osebe, med drugim tudi v primeru, če je voznik upravljal vozilo pod vplivom alkohola. Kdaj se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, pa so določali splošni pogoji, med drugim tudi, če odkloni preizkus alkoholiziranosti. To, d...

Sodba nº Kp 307/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, September 25, 2007

Zaradi osebne spremenjenosti obtoženca v posledici razvoja sindroma odvisnosti od alkohola in alkoholnega psihoorganskega sindroma, vpliva odnosov v družini ter čustveno nasičenost situacije, katere ni načrtoval, je v celoti sprejemljiv zaključek, da je obtoženec dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. V okviru te je ravnal z direktnim naklepom kar dokazuje uporabljeno sredstvo, moč zamaha in dejstvo, da oškodovancu - očetu ni pomagal.

Sodba nº Kp 172/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, September 25, 2007

Da je bil v preiskavo na CFP poslan prav zaseženi izvijač, kljub različnim a nebistvenim navedbam barve njegovega ročaja, dokazuje tudi dejstvo, da kak drug izvijač ni bil zasežen in zato do zamenjave ni moglo priti. Verjeti je oškodovanki, da je v trgovini bil prav obtoženec, saj sam pove, da jo je spraševal po risalnem papirju, kar ta potrjuje. Zato ob dejstvu, da oškodovanka obtoženčevega brata pozna, je tej verjeti, da je obtoženca prepoznala kot storilca na pokazanih ji fotografijah na p...

Sklep nº I Cp 139/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo le na vsebino aneksa in navedbo tožene stranke v točki V tožbe, s katero je tožeča stranka utemeljevala zahtevek proti pogojno toženi stranki in navedla, da je toženec odstopil pravice in obveznosti iz vseh pogodb, sklenjenih s tožečo stranko, vendar do prenosa lastninske pravice še ni prišlo in aneks ne more biti podlaga za tak prenos, do drugih zatrjevanih dejstev in predlaganih in izvedenih dokazov pa se ni opredelilo, ker je očitno štelo, da daje do...

Sklep nº I Cp 1269/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Tožbeni zahtevek tožeče stranke je nedoločen oziroma nedoločljiv. Ker je osnovna enota v pravnih razmerjih na nepremičninah zemljiška parcela, kot to izhaja iz 1. tč. 2. odst. 11. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in je njen identifikacijski znak oznaka katastrske občine v kateri se nahaja in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru (5. tč. 1. odst. 3. čl. ZZK-1), bi morala tožeča stranka v tožbenem zahtevku nepremičnino označiti s tem identifikacijskim znakom s katerim je ...

Sklep nº Cp 860/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Stranke postopka niso upravičene podajati predloge za kaznovanje po 11.čl. ZPP. Določbe o kaznovanju namreč predstavljajo disciplinska pooblastila pravdnega sodišča, ki temeljijo na izvirni pristojnosti sodišča.

Sklep nº I Ip 470/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 25, 2007

Preizkus stroškovne odločbe je mogoč, glede na v spis predložen stroškovnik iz katerega jasno izhaja katere stroške in v kakšni višini je sodišče prve stopnje priznalo. Slednji pa so priznani v skladu z veljavno odvetniško in taksno tarifo. S tem je preizkus mogoč.

Sodba nº I Cpg 689/2006 of Gospodarski oddelek, September 25, 2007

Pooblastilo po zaposlitvi predstavlja izjemo od splošnega pravila, po katerem izjava volje, ki jo poda pooblaščenec brez izrednega pooblastila, nima učinkov za zastopanega. Že iz tega razloga je treba določilo 80. čl. OZ tolmačiti restriktivno. Pooblaščenci po zaposlitvi ne smejo prenašati pooblastil na tretje osebe.

Case nº VSL I Cpg 739/2006 of Gospodarski oddelek, September 25, 2007

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je delodajalcu dolžan povrniti izplačano nadomestilo plače za zmanjšani delovni čas invalidu II. kategorije, ki ni dejansko pričel z delom na drugem, primernem delovnem mestu zato, ker je zbolel (nastopil bolniški stalež).

Sodba nº I Kp 1320/2006 of Kazenski oddelek, September 25, 2007

V zvezi s tem je potrebno ugotoviti, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ-A, Ur. l. RS, št. 23/99), ki je začel veljati 24.9.1999, opredelil kot storilca kaznivega dejanja po 1. odst. 183. člena KZ, v kolikor je izvrševal takšna spolna dejanja, ki so bila izvršena nad osebo mlajšo od 15 let, če je tudi obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve. To pa pomeni, da je novela KZ-A vnesla nov in bistveni konstitutivni znak kaznivega...

September 21, 2007

Sklep nº IV Cpg 63/2007 of Gospodarski oddelek, September 21, 2007

Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treb...

Sklep nº IV Cpg 63/2007 of Gospodarski oddelek, September 21, 2007

Določbe 17. čl. ZJRS in 1. člena navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco, je treba upoštevati skladno naslovu zakona (o javni rabi slovenščine) in temeljnimi pravili in obveznostmi pri javni rabi slovenščine (2. točka ZJRS). Tudi skrb Republike Slovenije pri pravilni uporabi 4. člena navodila, ki se nanaša na fantazijske dodatke, je treb...

Sklep nº I Cpg 16/2006 of Gospodarski oddelek, September 21, 2007

Izpolnitev z asignacijo bi lahko bila običajna le tedaj, če bi bili že ob sklenitvi te pogodbe opredeljeni vsi elementi kasnejših izpolnitev stečajnega dolžnika. Pravni prednik drugotožeče stranke in tožena stranka bi se morali že v tej pogodbi dogovoriti, da bo M. d.o.o. svoja plačila opravil preko konkretnega asignata, asignat pa bi takšno pooblastilo moral sprejeti. Terjatev asignatarja (tožene stranke) bi v takem razmerju obstajala neposredno do asignata (B. oziroma M.In. d.o.o.), zoper n...

September 20, 2007

Sklep nº I Ip 525/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 20, 2007

Izvršilnega naslova v izvršilnem postopku ni mogoče kakorkoli spreminjati ali dopolnjevati.

Sodba nº Cp 1770/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 20, 2007

Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju o trajanju in intenzivnosti primarnega in sekundarnega strahu, sodišče 1. stopnje z zavrnitvijo zahtevka za to obliko škode ni storilo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, temveč je zmotno uporabilo materialno pravo po določbi 179. čl. OZ. Dejansko stanje o trajanju in intenzivnosti prestanega strahu predstavlja okoliščine za pravno priznano škodo.

Sklep nº I Ip 517/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 20, 2007

Opustitev predložitve dokazila o plačilu varščine izvršitelju in sodišču je manjšega pomena in bi bilo nesmotrno vztrajati pri ustavitvi izvršbe, ki bi jo upnik lahko ponovno začel, zato lahko sodišče v primeru, če upnik k vloženi pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe vendarle predloži dokazilo o plačilu varščine, torej pod pogojem, da je bila varščina plačana, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe oz. V. dostavka 38.a člena ZIZ.

Sklep nº I Cp 420/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 20, 2007

Začeta redna likvidacija nad dolžnikom ni ovira za dovolitev izvršbe.

Sodba nº Cp 753/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 20, 2007

Izdatek preživninskega zavezanca v zvezi z odplačevanjem potrošniškega posojila ne predstavlja obveznosti, ki bi lahko vplivale na višino njegove preživninske obveznosti do otroka.

Sklep nº I Ip 613/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 20, 2007

Ustavno sodišče RS se je s presojanjem učinkov njihove odločbe opr. št. U-I-300/04 v izvršilnem postopku, v katerem je bil pravnomočni izvršilni naslov izdan pred uveljavitvijo OZ, že večkrat ukvarjalo. Pri tem je zastopalo stališče, da je s pravnomočno sodbo odločeno o dolžnikovi obveznosti plačila zamudnih obresti po temelju, da pa o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti s sodbo še ne more biti pravnomočno odločeno, ker trenutek plačila obveznosti ni znan oz. določen vnaprej, pač pa o...

Sklep nº Cpg 129/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Da pa bi registrsko sodišče lahko ugotovilo nastop izbrisnega razloga, zakon v 26. členu zavezuje osebe, ki pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti lahko ugotovijo, da je izbrisni razlog nastopil, da o tem obvestijo sodišče.

Sodba nº I Cpg 299/2006 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Zakon o pravdnem postopku razmerja med glavnim dolžnikom in porokom ne šteje niti za materialno, niti za formalno sosporništvo, saj drugače posebno opravilo v 194. členu ZPP sploh ne bi bilo potrebno. Tako razmerje dejansko predstavlja zakonito sosporništvo.

Sklep nº II Ip 663/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu. 4.odst. 107.čl. ZIZ izrecno določa, da dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.

Sklep nº II Ip 763/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

S pritožbenim stališčem, da mora biti v konkretnem primeru predstavljeno in pojasnjeno kaj predstavlja nenadomestljivo pa tudi težko nadomestljivo škodo, se pritožbeno sodišče v načelu strinja. Zmotno pa je pritožnikovo stališče, da je to dolžno storiti sodišče.

Sklep nº II Ip 660/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Upoštevajoč dejstvo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-117/07 (Ur.l. RS, št. 58/2007), ugotovilo, da sta 1. in 3.čl. ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, 2. in 4.člen omenjenega zakona pa razveljavilo, je naknadno po izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla pravna podlaga, na kateri je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev.

Sklep nº Cpg 187/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Po 2. odst. 512. čl. ZGD-1 je pravilen, ne glede na obliko, vsak tisti način, iz katerega je jasno razvidno, da so ostali družbeniki odločali o (konkretni) odklonitvi zahteve (npr. skupščina, dana izjava ostalih družbenikov predlagajočemu družbeniku, ipd.).

Sklep nº II Ip 664/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Izpodbijani sklep je bil utemeljeno izdan, vendar je zatem odpadla pravna podlaga, na kateri je bil sprejet, saj je Ustavno sodišče RS s sklepom z dne 20.4.2007, opr.št. U-I-117/07-7 (ki je začel učinkovati 21.4.2007 – 5. tč. izreka) odločilo, da ustavitve postopkov iz 1. odst. 4. čl. ZFPPod-B nimajo pravnih učinkov.

Sodba nº Cpg 119/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

V primeru dvostranskih pogodb velja načelo enake vrednosti dajatev, zato se za izpodbijano dejanje šteje vsako dejanje stečajnega dolžnika, ki ga ni mogoče opredeliti kot vnaprejšnjo ali sočasno izpolnitev.

Sklep nº II Ip 662/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Učinek razveljavitve se ne razteza zgolj na upnike z že pridobljeno pravico, temveč tudi na upnike, ki so imeli v teku postopek, v katerem so uveljavljali svojo terjatev do izbrisane družbe oz. do družbenikov take družbe. Takšno pričakovano pravico je imel v konkretni zadevi tudi upnik J. d.o.o., zato se mora tudi ta postopek končati po določbah ZFPPod-A.

Sklep nº Cpg 227/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Po mnenju pritožbenega sodišča ZZ v XIII. poglavju, kjer je urejeno prenehanje zavoda, ne predvideva postopka prostovoljne (redne ali skrajšane oblike) likvidacije zavoda v skladu z določbami ZGD-1, kot to pravno zmotno razloguje pritožnik. ZZ namreč ni določil, da lahko zavod kot pravna oseba sam izvede postopek (prostovoljne) likvidacije, niti ni določil pravil oz. pogojev za izvedbo takšnega postopka. Ker omenjeni zakonski predpis ni določil, kdo izvede likvidacijo zavoda, jo mora izvesti ...

Sklep nº Cpg 209/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Glede na to, da so bila v pritožbi navedena nova dejstva oz. predložene nove listine, mora sodišče prve stopnje šteti takšno pritožbo tudi kot predlog za nadomestitev izpodbijanega sklepa (čl. 37/2 ZSReg). Takšna procesna pooblastila ima zgolj prvostopno sodišče (registrsko sodišče), ki pa ob preizkusu predloga za nadomestitev izpodbijanega sklepa lahko odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom samo, če predlogu v celoti ugodi (čl. 37/4 ZSReg).

Sodba nº I Cpg 1108/2006 of Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Določilo 376. čl. OZ lahko uporablja pojma

Sodba nº in sklep I Cpg 413/2007 of Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Prekluzija novih dokazov iz 2. odstavka 286. člena ZPP predstavlja procesno omejitev v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka. Ta omejitev pa ima za stranko lahko učinke samo pod predpostavko, da ne uspe izkazati, da novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Ker se je tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala, da je za okoliščine, o katerih naj bi izpovedala predlagana priča, izvedela šele po zaključku glavne obravnave, bi sodišče prve stopnje lahko...

Sklep nº I Cpg 770/07 of Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Tretjim osebam, ki nimajo soglasja imetnika blagovne znamke, ima slednji pravico prepovedati uporabo znaka na poslovni dokumentaciji, če bi tretji (kršitelj) uporabil znak na poslovni dokumentaciji za označevanje svojega blaga ali storitev. Enako velja za oglaševanje. Tretja oseba brez soglasja imetnika blagovne znamke ne sme za svoje blago in storitve, ki bi bile označene z blagovno znamko imetnika blagovne znamke le tega uporabljati v oglaševalske namene.

Sodba nº I Cpg 543/2007. of Gospodarski oddelek, September 20, 2007

Edini zaključek, ki je možen, je, da sta obe pravdni stranki šteli nakazilo na depozitni račun notarke dne 22.1.2004 kot plačilo kupnine. Rok za plačilo kupnine se je namreč po pogodbi iztekel dne 24.1.2004. Ker je bil rok za plačilo kupnine bistvena sestavina pogodbe, je po 1. odst. 104. člena OZ pogodba razvezana po samem zakonu, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v tem roku. To bi pomenilo, da je bila v času plačila kupnine, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, torej 27.2.2004, ...

September 19, 2007

Sklep nº I Cp 1166/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 19, 2007

Dejstvo, da je bila pritožba zoper isto odločbo vložena v dveh vlogah, s strani stranke same in pooblaščenca, ne more biti podlaga za dvakratno odmero takse.

Sklep nº Cp 1159/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 19, 2007

V vmesni sodbi mora sodišče ugotoviti obstoj terjatve, na katero se vmesna sodba nanaša (neporavnana terjatev). Če sodišče obstoja terjatve ne ugotovi, potem v nadaljnjem sojenju ne bi bilo možno več o ničemer odločati.

Sklep nº II Ip 669/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, September 19, 2007

Sklep o izvršbi se mora dolžniku, ki je samostojni podjetnik (torej fizična oseba), vročiti osebno v skladu s I. odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podpis na vročilnici (brez morebitnih pripomb podpisnika ali vročevalca), dokazuje pravilnost vročitve.

Sklep nº I Cp 98/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 19, 2007

Ker je glede na izvršilni naslov dolžnica dolžna dopustiti poplačilo terjatve le na svoji nepremičnini, ne more biti izvršba dovoljena tudi na njene premičnine.

Sodba nº Cp 1429/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 19, 2007

Ker tožnik ni dokazal, da je bilo ravnanje toženke oz. njenega pokojnega moža protipravno oz. nedopustno, toženka ne more biti odgovorna za njeno škodo.

Sodba nº Cpg 225/2006 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, September 19, 2007

Sodišče prve stopnje je po temeljito izvedeni dokazni oceni (v skladu z 8. členom ZPP) zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj tožeče stranke svoje trditve, da je med pravdnimi strankami (oz. med pravnim prednikom tožečih strank in toženo stranko) obstajalo razmerje prodajne pogodbe, niso dokazale.

Sklep nº Kp 255/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, September 19, 2007

Po določbi 76.čl. ZKP morajo biti vloge strank razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če temu ni tako, sodišče vložnika pozove, da vlogo ustrezno popravi ali dopolni in kolikor tega ne stori, sodišče takšno vlogo zavrže. Zavrženje vloge pa ni zgolj posledica dejstva, da vložnik svoje vloge ni popravil ali dopolnil, temveč predvsem tega, da vloga ni sposobna obravnave. Rečeno drugače, če vložnik vloge, ki je razumljiva in sposobna obravnave na poziv sodišča ne...

Sklep nº I Ip 3165/2007 of Civilni oddelek, September 19, 2007

Iz dolžničinih prilog je razvidno, da je dolžnica preživnino za upnika plačevala preko poštnih nakaznic, in kot naslovnika navajala upnika. S tem pa je svojo preživninsko obveznost izpolnjevala na drugačen način, kot je bilo določeno s prvo sodbo, saj je namesto na hranilno knjižico denar nakazovala preko poštnih nakaznic na upnika in njegovo sestro, kar pa nikakor ne more vplivati na dejstvo, da je upnica svojo obveznost izpolnjevala. Prva sodba sicer res določa plačevanje preživnine na hran...

September 18, 2007

Sodba nº Cp 759/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 18, 2007

Za obstoj obogatitvenega zahtevka morajo obstajati določeni pogoji, in sicer poleg prikrajšanja osiromašene stranke in nasprotnikovega okoriščanja, še dejanje oziroma dogodek, ki je povzročil premik premoženja in vzročna zveza med prikrajšanjem ter povečanjem premoženja ter odsotnost privolitve tistega, ki je prikrajšan. Če kakšen od teh pogojev ne obstaja, tudi zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve ni.

Sklep nº I Cp 45/2007 of oddelek, September 18, 2007

Pri zahtevku za plačilo odškodnine iz istega historičnega dogodka zoper isto stranko na podlagi objektivne odgovornosti (v obravnavanem primeru primarni zahtevek) in na podlagi subjektivne odgovornosti (podrejeni zahtevek) gre za identična zahtevka in bi moralo sodišče v okviru trditvene podlage tožbe odločati tako o objektivni kot o subjektivni odgovornosti tožene stranke.

Sklep nº I Cp 511/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 18, 2007

Sodišče odloži izvršbo glede predmeta, če tretji obstoj pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine ali če obstoj svoje pravice opira na splošno znana dejstva. Nobena od naštetih listin ne predstavlja javne listine ali zasebne listine z naravo javne listine, ki bi s potrebno zanesljivostjo dokazovala lastninsko pravico tretjega na predmetu izvršbe. Prav tako pa se tretji zgolj s predložitvi...

Sodba nº in sklep I Cp 1212/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 18, 2007

1. Prodajalka se je v „predkupni pogodbi“ zavezala prodati stanovanje veliko 44,60 m², ki je v delilnem načrtu označeno z modro barvo, kupcu (tožniku) in z dovoljenjem prepisa lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime kupca prosto bremen. Po 1. odst. 31. čl. ZZK mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Take listine pa tožeča stranka nima, saj nepremičnina v pogodbi ni označena z identifikac...

Sodba nº I Cp 632/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 18, 2007

Ker tožnica zahteva sklenitev prodajne pogodbe, zaradi česar gre za spor iz premoženjskih razmerij fizičnih oseb, je podana sodna pristojnost. Vendar kljub temu se po mnenju pritožbenega sodišča v pravdnem postopku ne more odločati o tem katera izmed oseb, ki so sprejele objavljeno ponudbo, ima močnejšo prednostno predkupno pravico in s tem pravico do sklenitve pravnega posla. To pristojnost ima upravna enota, kot to jasno določa 22.čl. ZKZ.

Sodba nº Kp 310/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, September 18, 2007

Ker se v opisu dejanja trdi, da je obdolženčevo izvršitveno dejanje povzročilo prestrašenost in ogroženost ne le v družini, temveč tudi v javnosti, okoliščina, da je družina že pred obravnavanim kaznivim dejanjem razpadla, ni odločilo.

Sodba nº in sklep Kp 209/2007 of Višje sodišče v Celju, Kazenski oddelek, September 18, 2007

Oškodovanec sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, ker pa jo izpodbija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, je njegovo pritožbo šteti za nedovoljeno, ker jo je vložila oseba, ki do nje ni upravičena, in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.

Sklep nº Cp 607/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 18, 2007

Obe trditvi tožene stranke zahtevata izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi (zaslišanje predlagane priče in strank, ugotavljanje tržnih razmer), na podlagi katerega bo sodišče lahko odločilo v sporu med strankama z dokaznim standardom prepričanja. Ta pa se, kot je to obrazložilo v tej fazi postopka zavarovanja, z začasno odredbo ne zahteva.

Sodba nº in sklep I Cp 269/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 18, 2007

Sodišče prve stopnje svoje odločitve ne bi smelo opreti na prilogo 4 k mnenju brez ustrezne dopolnitve mnenja. Tako kot druge dokaze, tudi dokaz z izvedencem izvaja sodišče, ki mora jasno opredeliti nalogo izvedencu in tudi zahtevati pojasnila glede izvida in mnenja, če le-to ni povsem jasno. Sodišče bi moralo, ko je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen glede delov parcel in ne za celotni parceli, mnenje pa ne vsebuje natančne identifikacije teh delov in nobenih izmer, to razčistiti in...

Sklep nº I Ip 473/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 18, 2007

Seznam dolžnikovega premoženja omogoča upniku, da bo lahko predlagal druga, dodatna, učinkovita izvršilna sredstva in predmete izvršbe.

Sklep nº I Cp 231/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, September 18, 2007

Sodba je bila izdana v postopku izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja. Vendar pri tem ne gre za vzpostavitev poplačilne pravice v smislu 1. odst. 128. člena SPZ, torej za ugotovitev obstoja zastavne pravice na nepremičnini S.K. v korist zavarovalnice. S sodbo je namreč slednja pridobila le pravico predlagati izvršilni postopek za poplačilo svoje terjatve na nepremičninah, ki niso več v dolžnikovem premoženju. Šele z izdajo sklepa o izvršbi in ob njegovi zaznambi v zemljiški knjigi pa bo ...

Sodba nº I Kp 436/2007 of Kazenski oddelek, September 18, 2007

Določba 303. čl. KZ določa, da to kaznivo dejanje stori, kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Pri tem je irelevantno, kdaj bi se napad izvršil. Za obstoj kaznivega dejanja namreč zadostuje že sama grožnja z napadom. Kljub temu da je bila obdolženčeva grožnja usmerjena v čas, ko oškodovanec ne bo več uradna oseba, je glede na zgoraj navedeno, obdolženec izpolnil vse zakonske znake tega kaznivega dejanja....

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners