Višja Sodišča: Opinions issued on January 2008

January 31, 2008

Sodba nº Cp 642/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2008

V sistem organiziranega odvoza odpadkov so se dolžni vključiti lastniki „bivalnih objektov“.

Sodba nº Cp 1837/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2008

Skoraj dva meseca staro zdravniško potrdilo ne izkazuje toženčeve nesposobnosti udeležiti se glavne obravnave. Toženec je imel možnost vsa dejstva in dokaze navesti pisno v ugovoru in pripravljalnih vlogah, katerih dokazov ni mogel predlagati in katerih dejstev navesti, pa v pritožbi tudi ni konkretiziral.

Sklep nº I Ip 751/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2008

Postopek izvršbe pravnomočnega in izvršljivega plačilnega naloga je popolnoma ločen in zato tudi neodvisen od rezultata kazenskega postopka. Zaradi tega oprostilna oz. Zavrnilna kazenska sodba v ničemer ne spreminja, odpravlja ali razveljavlja v drugem sodnem postopku ugotovljeno obveznost plačila dolga dolžnice nasproti upniku. Glede na to, da dolžnica ni zatrjevala dejstev, ki bi izvršbo na podlagi izvršilnega naslova preprečevala, je tak ugovor neobrazložen.

Sklep nº Cp 1487/07 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2008

Po določbi čl. 86 ZZK-1 odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, skladno z čl. 88 ZZK-1 pa po zaznambi sklepa o izvršbi, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke za denarno terjatev upnika.

Sodba nº Cp 397/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2008

V primeru kolizije interesov med tožnikom, ki zatrjuje, da je dolgo časa v dobri veri užival sporno nepremičnino, misleč,da je njegova, in med toženko, ki je pred sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla z zemljiškoknjižnim lastnikom preverila stanje v naravi in ugotovila, da parcela deluje zapuščeno, nato pa se vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica, je treba dati prednost toženki. Slednja je namreč v dobri veri zaupala v podatke iz zemljiške knjige, dejansko stanje nepremičnine v naravi pa...

Sklep nº Cp 609/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2008

S priposestvovanjem je mogoče služnost pridobiti le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Za pravilno uporabo materialnega prava glede priposestvovanja služnosti je potrebno ugotoviti tudi kako se je izvrševala služnostna pravica vožnje z motornimi vozili, v kakšnem obsegu in kako dolgo, saj lahko le na podlagi teh dejstev sodišče ugotovi, kakšna služnost vožnje z motornimi vozili je bila priposestvovana – za kmetijsko rabo, stanovanjsko rabo, rabo...

Sklep nº I Ip 674/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2008

Načelno je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da lahko sodišče dovoli izvršbo samo za izterjavo tistega, kar je upniku priznano s pravnomočno sodno odločbo. Vendar pa je kljub sklicevanju na določbe ZIP, prvostopenjsko sodišče spregledalo določbo II. odstavka 20a. člena ZIP, po kateri je lahko sodišče v primeru, če so v izvršilnem naslovu določeni tudi stroški postopka, na predlog upnika naložilo dolžniku tudi plačilo zamudnih obresti od tako določenih stroškov. Sicer je od uveljavit...

Sodba nº Cp 457/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2008

Tožnik, ki se ni privezal z varnostnim pasom in je prisedel k vinjenemu vozniku, je prispeval k škodi.

Sklep nº Cp 57/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 31, 2008

Tudi če izvedenec ni opravil celotne naloge, ki mu jo je naložilo sodišče pa je v konkretnem primeru vseeno upravičen do povračila stroškov in plačila za delno opravljeno delo.

Sklep nº Cpg 336/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 31, 2008

Vročilnica namreč predstavlja javno listino, za katero velja, da izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1.odst. 224.čl. ZPP).

Sklep nº Cpg 312/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 31, 2008

V primeru izbrisa po skrajšanem postopku je likvidacijski postopek nadomeščen z notarsko overjeno izjavo članov, da prevzemajo morebitne obveznosti do upnikov. Zato zakonodajalčev namen ni bil tak, da bi se moral tudi ob izostanku premoženja, terjatev in upnikov izvesti postopek rednega prenehanja po določilih 402. do 424.čl. ZGD-1.

Sklep nº Cpg 190/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 31, 2008

Zakon ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi, ne določa npr. da za vpis deklaratorne narave zadošča zgolj izpolnitev formalnih pogojev oz. predpostavk. In ker takšnega določila v njem ni, je treba soglašati s pritožnico v delu, v katerem zatrjuje, da morajo biti tudi za vpis spremembe družbenika, za katerega ni sporno, da gre za deklaratoren vpis, izpolnjene tudi materialne predpostavke.

Sklep nº Cpg 269/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 31, 2008

ZLNDL (glede na konkretna zatrjevanja tožeče stranke, da so bile omenjene zemljiške parcele v družbeni lastnini in v uporabi tožeče stranke) predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na tovrstnih nepremičninah, pri čemer gre za originaren način pridobitve lastninske pravice. V skladu z 2. in 3. čl. ZLNDL so lastninsko pravico pridobile fizične oziroma pravne osebe, ki so ob uveljavitvi zakona na nepremičnini imele pravico uporabe, oziroma njihovi pravni nasledniki. Da bi tož...

Sklep nº II Ip 1003/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 31, 2008

Ker v spisu ni izkazano, da bi bil pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika pritožnici vročen, tudi, upoštevaje določbe 65 a. čl. ZIZ, pritožničine vloge ni bilo mogoče zavreči.

Sklep nº I Cpg 88/2007 of Gospodarski oddelek, January 31, 2008

V skladu s 14. členom ZPP je sodišče v primeru, da tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano zgolj na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Pravdno sodišče pa v ničemer ni vezano na odločitev sodišča v prekrškovnem postopku niti glede pravnomočne odločitve o obstoju prekrška, kaj šele na odločitev o ustavitvi postopka zaradi poma...

Sklep nº I Kp 106/2008 of Kazenski oddelek, January 31, 2008

Del opisa obdolžencu očita, da je neupravičeno in brez privolitve snemal drugega in s tem občutno posegel v njegovo zasebnost, kar naj bi povzročilo njegovo javno prepoznavnost, kar pa iz konkretnega opisa kaznivega dejanja ni razvidno. Zgolj slikovno snemanje določene osebe brez njene privolitve še ne predstavlja protipravnega ravnanja, ampak mora biti poseg v zasebno sfero takšen, da vsebina posnetka prizadene posameznika ter izdaja karkoli iz njegovega osebnega življenja oziroma ga žali al...

Sodba nº I Cpg 44/2008 of Gospodarski oddelek, January 31, 2008

Načeloma je treba pogodbe vzdržati v veljavi. Le izjemoma, če ni mogoča nobena druga sankcija, je treba presojati, ali so izpolnjeni pogoji za ničnostno sankcijo. Pri trditvah tožeče stranke se je treba omejiti na to, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev sklenjena za ceno 20.000,00 EUR, kar je pravno pomembno za odločitev v tem sporu glede sklepčnosti tožbenih navedb, na podlagi katerih bi lahko bilo mogoče materialno sklepanje o ničnosti omenjene pogodbe. Le zaradi morda (preniz...

January 30, 2008

Sklep nº I Ip 879/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 30, 2008

Vrednost točke je določena v neto znesku.

Sklep nº Cpg 266/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, January 30, 2008

Niti ZJRS niti kak drug zakon ne nalaga v sodni register že vpisanim subjektom (subjektom vpisa) uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je določba čl. 33 ZJRS, po kateri se dovoli vpis že registrirani pravni ali fizični osebi, ki želi po uveljavitvi ZJRS vpisati v sodni register ali drugo uradno evidenco spremembo svoje firme oz. imena, če ta sprememba vsebuje uskladitev preimenovanja z določbami čl. 17 ZJRS.

Sodba nº I Kp 928/2007 of Kazenski oddelek, January 30, 2008

Proizvodnja prepovedanih drog je tudi gojenje rastline, saj se s tem pridobivajo substance, ki imajo psihotropne učinke. Odraslo rastlino konopljo je mogoče uporabljati brez nadaljnje predelave kot mamilo. Z ekspertizo Centra za forenzične preiskave pa je bilo tudi ugotovljeno, da konoplja vsebuje vse kanaboidne komponente, katerih količnik, to je THC, je tudi večji od 1. Gojenje rastline zaradi uporabe kot mamilo in prodaje pa pomeni proizvodnjo mamila.

Sklep nº I Ip 4393/2007 of 11 oddelek, January 30, 2008

Po določbi tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Predlog, podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe, je pravočasen.

Sklep nº II Ip 4038/2007 of 11 oddelek, January 30, 2008

ZIZ v drugem odstavku 88. člena predvideva, da se rubež zaključi v roku treh mesecev od dneva prvega neuspešnega poskusa rubeža, in upniku ne daje roka treh mesecev za predlog ponovnega rubeža od vsakokratnega neuspešnega rubeža.

Sodba nº I Cp 1916/2007 of Civilni oddelek, January 30, 2008

Tožeča stranka je, kljub temu, da je bila s strani izvajalca opozorjena na pretečo neskladno gradnjo, vztrajala pri gradnji po lastnih gradbenih predlogih. Njeno zavračanje plačila po končni gradnji nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.

Sodba nº I Kp 7/2008. of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 30, 2008

Za opredelitev tuje hiše po 226. členu KZ ni odločilno, ali je že dokončana, ampak je odločilen namen njene uporabe, ki je vsekakor vezan z bivanjem (hiša je stavba za bivanje). Čeprav KZ namen bivanja zahteva v zvezi z „drugo stavbo“ in ne za hišo.

January 29, 2008

Sodba nº Cp 947/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 29, 2008

Sama nacionalizacija ni bila odvisna od vprašanja na kakšni pravni podlagi (s pravnim poslom, dedovanje in drugim) je tuj državljan postal lastnik premoženja, ki je nacionalizirano, kar jasno izhaja iz časovnega zaporedja veljavnosti posameznih predpisov na različnih območjih Republike Slovenije v okviru tedanje Jugoslavije.

Sodba nº I Cp 395/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 29, 2008

V rizično sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepričakovana, nepravilna in celo nerazumna dejanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da je bilo tako ravnanje objektivno predvidljivo.

Sklep nº I Cp 1009/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 29, 2008

Sodišče je nepravilno zavrnilo predlagan dokaz z zaslišanjem prič, ker ne bi mogle prepričljivo potrditi dogovora pravdnih strank o menjavi deviz, kar smiselno pomeni, da dokaza ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel.

Sodba nº in sklep Cp 929/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 29, 2008

Tožnik je za izbrisno tožbo lahko aktivno legitimiran, če je na stvari, ki je bila predmet vpisa, pred vpisom pridobil lastninsko pravico. Tožnik je zatrjeval, da je lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobil na podlagi zakona, konkretno na podlagi določbe 116. člena Stanovanjskega zakona iz leta 1991 (SZ).

Sklep nº I Cp 22/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 29, 2008

Namen procesne omejitve prostega razpolaganja z zahtevki po 3. odst. 3. čl. ZPP je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava zaradi kogentnih zapovedi oziroma prepovedi ne bi mogle doseči.

Sklep nº I Ip 692/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 29, 2008

Po določbi 7. odst. 38. čl. ZIZ je treba povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo oz. je znana njihova višina (subjektivni rok), rok 30 dni pa je določen kot skrajni oz. objektivni rok.

Sklep nº I Kp 1233/2007 of Kazenski oddelek, January 29, 2008

Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje in so v njem konzumirana kazniva dejanja po 169. čl. KZ (razžalitev), 146. čl. KZ (grdo ravnanje), 142. čl. KZ (prisiljenje) in po čl. 145 KZ (ogrožanje varnosti). Ker so izvršitvena dejanja po 1. odst. 299. čl. KZ našteta alternativno, za obstoj kaznivega dejanja zadostuje, da storilec uresniči le eno od predvidenih oblik, če pa uresniči več oblik tega kaznivega dejanja, gre za navidezni stek in je podano le eno kaznivo dejanje. Pole...

Sodba nº I Kp 737/2007 of Kazenski oddelek, January 29, 2008

Čeprav je sodišče ugotovilo, da je šlo pri obeh obtožencih za hipno odločitev, ne pa za vnaprej načrtovano ravnanje, pa glede na ugotovitev, da je prvoobtoženi prvi udaril oškodovanca s steklenico od zadaj po glavi, nato pa je z agresijo začel tudi drugoobtoženi, ki je oškodovanca udaril v obraz, ko je še stal, nato pa sta ga oba skupaj pretepala, sta oba obtoženca sostorilca pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe, čeprav je izkazano, da je vreznine povzročil le prvoobtoženi....

Sodba nº in sklep I Kp 750/2007 of Kazenski oddelek, January 29, 2008

Kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji je načeloma opredeljeno kot splošno kaznivo dejanje, kar pomeni, da ga lahko zagreši vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava. Ker pa je to kaznivo dejanje lahko izvršeno le s preslepitvijo pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in opcijami, je krog potencialnih storilcev dejansko zožen na osebe, ki dajejo vrednostne papirje v promet oziroma ki trgujejo s temi papirji. Člen 236 KZ neposredno ne odkazuje na uporab...

Sklep nº I Cpg 1008/2007 of Gospodarski oddelek, January 29, 2008

Ni mogoče soglašati s stališčem, da pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic (1. odst. 248. člena ZGD-1), nima za posledico, da se na tak način pridobljene delnice štejejo za lastne delnice družbe. Z vidika ekonomskega učinka pridobitve na premoženje družbe je te delnice mogoče povsem enačiti z lastnimi delnicami (ki jih je družba sama pridobila). - Dejstvo, da pridobitev delnic ni neveljavna, še ne pomeni, da pridobljenih delnic ni mogoče šteti za la...

January 25, 2008

Sklep nº Cp 1320/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 25, 2008

6 % prispevek za pokojninsko zavarovanje pri izplačilu nagrade in stroškov sodnemu izvedencu iz cenitve ima pravno podlago v 2. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem zavarovanju, saj se sodni izvedenci in cenilci ne uvrščajo med osebe, ki bi opravljale to delo kot samostojno dejavnost. Funkcija sodnega cenilca je med določbami o zavarovanju za posebne primere umeščena v „drugo pravno razmerje“, za katera se vzpostavi zavarovanje po 2. odst. 27. čl. ZPIZ-1, prispevek 6 % od bruto zneska prejemni...

Sklep nº Cp 572/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 25, 2008

Pravice oseb, ki ne pridejo na narok, čeprav so bile v redu povabljene, obravnava sodišče po podatkih, s katerimi razpolaga.

Sodba nº Cp 684/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 25, 2008

Res je, da po čl. 252 ZPP sodišče vodi dokaze izvedencev, vendar pa ni bila dolžnost sodišča, da ponovno zasliši izvedenca P., če je verjelo izvedbi izvedenca B. Sodišče prve stopnje je razumno obrazložilo, zakaj je verjelo temu izvedencu, zato bi lahko le tožeča stranka predlagala soočenje izvedenca po II. odst. 254. čl. ZPP.

January 24, 2008

Sklep nº Cp 1170/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 24, 2008

Obstoj pravdne oz. procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora samo (po uradni dolžnosti) poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine (ne)sposobnosti.

Sodba nº Cp 549/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 24, 2008

V primeru, kadar upravičen predlagatelj po čl. 110/2 in 3 ZUreP-1 služnostne pogodbe v javno korist z lastniki zemljišč, ki jih takšna služnost bremeni, ne sklene ali noče skleniti, lahko lastnik zemljišča na podlagi obligacijskih pravil o kontrahirni dolžnosti (17. čl. OZ) zahteva od upravičenca le, da mu v določenem roku ponudi sklenitev pogodbe pod pogoji iz čl. 110 ZUreP-1.

Sodba nº in sklep Cp 575/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 24, 2008

Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravdnih strank, na katero je v pravdi vezano, pravilno uporabilo materialno pravo. V kolikor pa pritožba meri na uporabo instituta spregleda pravne osebnosti po čl. 6 ZGD oz. čl. 8 ZGD-1, bi morala konkretne trditve, vključno z dokazi za takšne trditve, tožeča stranka, v skladu s procesnimi pravili (286. čl. ZPP), navajati že pred sodiščem prve stopnje).

Sodba nº Cpg 244/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 24, 2008

2. odst. 283. čl. ZGD med drugim določa, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino. V obravnavanem primeru iz družbene pogodbe izhaja, da ima tožena stranka poslovodni odbor, ki ga sestavljajo trije člani. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je v primeru, kakršen je obravnavani, skupščina pravilno sklicana tedaj, ko je o njenem sklicu odločil poslovodni odbor z navadno večino. Ko je to storjeno pa zadošča, da družbenike o sklicu obvesti kdorkoli izmed poslovodij....

Sklep nº II Ip 926/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 24, 2008

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega smiselna uporaba prihaja v poštev tudi v izvršilnem postopku (15. čl. ZIZ), izhaja iz načela proste presoje dokazov (8. čl. ZPP). To pomeni, da ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je določeno dejstvo mogoče dokazovati le na določen način oz. le z določenimi dokaznimi sredstvi (npr. plačilo le z listinami).

Sodba nº Cpg 147/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 24, 2008

Pri terjatvi tožeče stranke, to je terjatvi za plačilo uporabnine oz. odškodnine za čas od dne, ko bi poslovni prostor po pogodbi moral biti izročen, gre namreč za terjatev za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo. Tako zastaranje pa začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja.

Sodba nº Cpg 217/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 24, 2008

Sklenjena, kot rečeno med pravdnima strankama, ni bila nobena pogodba, ne prodajna ne najemna, kar velja tudi glede računalniške opreme, ki je bila vezana na videomat. To pomeni, da v nobenem primeru tožnik iz tega naslova ne more zahtevati od tožene stranke vrednosti te opreme. Lahko bi zahteval le vrnitev opreme v naravi, kar pa v predmetni pravdi ni storil, ali pa odškodnino, če opreme res ni mogoče več vrniti, česar tudi ni zahteval.

Sodba nº I Cpg 837/2006 of Gospodarski oddelek, January 24, 2008

Institut „culpa in contrahendo“ je pojem, širši od vsebine odgovornosti za pogajanja, saj se z njim označujejo vse pravice in obveznosti, ki so povezane s sklenitvijo pogodbe, in ne le tiste, ki se navezujejo na nepoštena pogajanja.

Sklep nº I Cpg 918/2006 of Gospodarski oddelek, January 24, 2008

Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov je skladno s pogodbo o upravljanju naloga upravnika, ta pa ne more svoje naloge v primeru odsotnosti pogodbe o upravljanju med etažnimi lastniki ali sodnega sklepa z enakim učinkom opraviti tako, da upoštevajoč zgoraj omenjeno metodologijo točkovanja sam določi velikost deležev etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov upravljanja v ožjem smislu.

Sodba nº I Cpg 1153/2007 of Gospodarski oddelek, January 24, 2008

Tako bi vzrok za vrnitev v prejšnje stanje lahko bil tudi zastoj v prometu, ki bi bil nenaden, nepričakovan. Običajne zastoje, ki jih je mogoče pričakovati in ki niso dalj časa trajajoči, pa stranka, zlasti njen odvetnik, mora upoštevati pri predvidevanju časa, ki ga bo potrebovala za pot do sodišča.

Sodba nº I Cpg 843/2007 of Gospodarski oddelek, January 24, 2008

Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je tožena stranka s tem, ko je odločitev o predlogu za razširitev dnevnega reda prepustila v odločitev skupščini, omogočila obravnavanje dodatnih točk dnevnega reda (ob predpostavki podanega potrebnega soglasja večine navzočih delničarjev). Zato ni moč govoriti o zlorabi instituta razširitve dnevnega reda s strani uprave tožene stranke in samovoljnem odločanju uprave o dopolnitvah predlaganega dnevnega reda.

Sodba nº I Cpg 1109/2006 of Gospodarski oddelek, January 24, 2008

S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odstavek 45. člena ZOR v zvezi s 1060. členom OZ). Neizpolnitev predpogodbe se zato kaže v opustitvi podati izjavo volje, k izjavi katere se je sklenitelj v predpogodbi zavezal in na podlagi katere bo sklenjena glavna pogodba. Ker pa sklenitev (vsake) pogodbe predpostavlja ponudbo in sprejem le-te, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je sklenitelju predpogodbe mogoče očitati neizpolnitev predpogodbe, če (1) ni p...

January 23, 2008

Sodba nº Cp 1074/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 23, 2008

Če delavec po končanem delu na poti domov povzroči prometno nesrečo, delodajalec ne odgovarja za njegovo ravnanje, saj slednje ni v zvezi z delom.

Sklep nº Cp 1111/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2008

Za ugotovitev kdo so dediči ni odločilen sklep o dedovanju, ker gre za odločbo deklarativne narave. Če pa je zapuščinski postopek končan, se iz njega vidi, kdo so dediči.

Sklep nº Cp 1254/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 23, 2008

Ker je bila tožba v tej zadevi vložena 5.2.2002, bi moralo sodišče prve stopnje pogoje za izdajo zamudne sodbe presojati po prvotnem (nenoveliranem) ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).

January 22, 2008

Sklep nº Cp 683/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 22, 2008

Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

Sklep nº Cp 842/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 22, 2008

Smisel postopka ureditve meje je ureditev meje med dvema različnima lastnikoma. V postopku ureditve meje sodišče mejo uredi na podlagi močnejše pravice. Ker gre v obravnavani zadevi za istega lastnika, o močnejši pravici ni mogoče govoriti in je postopek ureditve meje zato že pojmovno izključen.

Sklep nº Cp 1098/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 22, 2008

ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejale drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1. Določba 267. člena SPZ pa se ne nanaša na izpolnjevanje formalnih pogojev za vpis (ali je označba nepremičnin in imetnikov stvarnih pravic identična kot po stanju v zemljiški knjigi), ampak vsebinskih, to je na vprašanje, ali listina, ki je podlaga za vpis, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo kot oblični razpolagalni pravni posel za prenos...

Sklep nº I Ip 731/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 22, 2008

V skladu z 10. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je upnik dolžan povrniti izvršitelju tiste stroške, ki se v skladu s predpisi, ki to področje urejajo, štejejo za izvršilne stroške. Navedeni člen v 1. odst. izrecno ne določa, da med stroške spadajo tudi stroški za prisotnost delavcev in tovornjaka, vendar spregleda, da v omenjenem členu ti stroški niso taksativno našteti. V 2. odst. 10. čl. Pravilnika o tarifi je določeno, da...

Sklep nº I Cp 227/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, January 22, 2008

Sodišče mora upoštevati potrebe zemljišča, ki pot potrebuje (gospodujočega zemljišča) in tudi, da se zemljišče, po katerem naj bi nujna pot potekala (služeče zemljišče) čim manj obremeni.

Sklep nº I Cpg 677/2006 of Gospodarski oddelek, January 22, 2008

Institut „delničarske“ tožbe iz 25.h člena ZPPOLS ni v nikakršni zvezi s korporacijskopravno ureditvijo položaja delničarjev v ZGD, pač pa ga je treba razlagati izključno v povezavi s pravnimi pravili, ki so urejala lastninsko preoblikovanje podjetij in varstvo družbene lastnine.

Sklep nº I Kp 1058/2007 of Kazenski oddelek, January 22, 2008

Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da ima fotokopija javne listine po veljavni sodni praksi v izjemnih primerih, ko dokazuje neko odločilno dejstvo, lahko značaj javne listine. Neoverjena fotokopija originalne javne listine namreč nima značaja javne listine, saj je ni izdal za to pooblaščeni izdajatelj. Lahko pa pridobi lastnost listine v smislu določbe 7. odst. 126. člena KZ, če rabi za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja.

Sklep nº I Kp 1114/2007 of Kazenski oddelek, January 22, 2008

Tožilec spremeni obtožnico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtožbi v korist ali v škodo obtoženca, vendar se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek. Sprememba opisa dejanja ima lahko za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja po strožjem ali milejšem kazenskem zakonu. Obtožbe pa seveda ni mogoče spremeniti tako, da bi bil obtoženec obtožen za povsem drugo kaznivo dejanje ali da bi bila namesto obtoženca za isto dejanje obtožena druga...

Sodba nº I Cpg 914/2006 of Gospodarski oddelek, January 22, 2008

Dogovor strank o predčasni odpovedi najemnega razmerja, sklenjenega za določen čas, je dopusten. S takšnim dogovorom se smeta stranki dogovoriti za krajši odpovedni rok od enega leta. Takšen dogovor bi bil nedopusten le iz razlogov nemoralnosti, npr. če bi močnejša pogodbena stranka določilo o predčasni odpovedi izvršila z namenom, da obide kogentno zakonsko določilo iz 24. člena ZPSPP.

Sodba nº I Cp 808/2007. of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 22, 2008

Zaradi zgoraj opisanega materialnopravno napačnega ravnanja sodišča prve stopnje, ko je le-to fazo fizične delitve stvari kar preskočilo in prešlo na civilno delitev, je ostalo pravno relevantno dejansko stanje (v zvezi z možnostmi fizične delitve stvari) nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem naj sodišče prve stopnje upošteva „hierarhijo“ načinov delitve, kot jo predvideva 70. člen SPZ, prvenstv...

January 18, 2008

Sklep nº PRr 2/2008 of Višje sodišče v Celju, 10 oddelek, January 18, 2008

Razlogi predlagatelja se smiselno nanašajo na dvom o nepristranosti razpravljajoče sodnice, ostali navedeni razlogi pa ne dajejo podlage za zaključek, da je očitno, da se bo pri drugem stvarno pristojnem sodišču lažje izvedel postopek in tudi niso takšne narave, da bi jih bilo mogoče šteti za tehtne razloge, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranosti sojenja.

Sodba nº I Cpg 99/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 18, 2008

Po 285. čl. ZPP je predsednik senata dolžan poskrbeti tudi za to, da se ponudijo in dopolnijo dokazila. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje, v skladu z določbami o materialnem procesnem vodstvu, pred odločitvijo o zadevi stranki pozvati, da jo predložita.

Sklep nº II Ip 967/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 18, 2008

Dne 31.12.2007 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 126/2007 objavljen nov Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z veljavnostjo od 15.1.2008. Rok, ko je bilo mogoče ponovno začeti postopke za uveljavitev terjatev upnikov je pričel teči z dnem uveljavitve tega zakona.

Sodba nº Cpg 184/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 18, 2008

Tožena stranka v pritožbi napada ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa glede na izrecno določbo 1.odst. 458.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni dovoljeno.

Sklep nº Cpg 323/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 18, 2008

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 3.odst. 322.čl. ZGD-1, saj bi moral predlagatelj kot imetnik delnic nasprotnega udeleženca te delnice deponirati pri klirinško depotni družbi le tedaj, če bi šlo za še nedeponirane delnice v materializirani obliki. Ker pa so delnice nasprotnega udeleženca izdane v nematerializirani obliki in se kot take itak nahajajo v deponiji pri klirinško depotni družbi (ki jih vodi v imenu in za račun izdajatelja, to je nasprotnega udeleženca), ne more bi...

Sodba nº Cpg 182/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 18, 2008

Navedbe tožeče stranke v pritožbi pomenijo napad na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, po izrecni določbi 1.odst. 458.čl. ZPP pa se sodba izdana v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodba nº Cpg 189/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 18, 2008

Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo pravno podlago za svojo odločitev. Upoštevalo je določilo 63.čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Sklep nº Cpg 204/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 18, 2008

Sodišče prve stopnje ni ravnalo napačno in ni napačno uporabilo materialnega prava, ko je upoštevalo tak obračun tožeče stranke, pri katerem je tožeča stranka zneske, ki jih je tožena stranka plačala, poračunala najprej kot plačilo glavnice, zahtevala pa še preostanek glavnice in zamudne obresti od te glavnice ter zamudne obresti od prepozno plačanih zneskov. Res se po 288.čl. OZ, če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, ...

Sklep nº Cpg 156/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 18, 2008

Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, vendar le, če ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa je v konkretni zadevi sodišče že razpisalo narok za glavno obravnavo in narok tudi že oklicalo, šele potem pa je tožena stranka vložila ugovor krajevne nepristojnosti, ki je torej očitno prepozen.

Sklep nº Cpg 311/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, January 18, 2008

Vložitev predloga za začetek postopka prisilne poravnave je procesna ovira (negativna procesna predpostavka) za začetek stečaja, pri čemer zakon ne določa nobenih posledic, ki bi vplivale na vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Bistvo določbe 2. odst. 5. čl. ZPPSL je v tem, da daje postopku prisilne poravnave relativno prednost pred stečajnim postopkom.

January 17, 2008

Sklep nº Cp 1828/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 17, 2008

Iz 1. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi opr. št. I dne 1. 7. 2002 v tč. 1 in 3 izreka sklepa. Navedeni izvršilni sklep prvostopnega sodišča pa ne vsebuje 1. in 3. točke izreka, ampak je iz 1. odstavka izreka razvidno, pod tč. a, kolikšno glavnico dolguje toženec, pod tč. b, kolikšne so zakonske zamudne obresti (glavnice in dnevi zapadlosti posameznih glavničnih zneskov) in pod tč. c, koliko znašajo odmerjeni stroški izvrš...

Sodba nº Cp 1871/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 17, 2008

Upoštevaje zakonsko podlago čl. 200 ZOR pripada oškodovanki takšna denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki naj ji omogoči satisfakcijo, zadoščenje, s prisojenim zneskom pa ima oškodovanka možnost, da si z njim pridobi zadovoljstvo in kolikor je mogoče ublaži trpljenje zaradi razžalitve. Da pa bi prisojena denarna odškodnina ustrezala pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, mora tako sodišče pri odločanju upoštevati ne le okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in njihovo tra...

Sklep nº Cp 547/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 17, 2008

Upnik v zapuščinskem postopku ni stranka postopka razen kadar zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, saj so stranke lahko le osebe, ki svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago. Upnik pa svojo praico opira na upniško-dolžniško razmerje na drugi pravni podlagi.

Sklep nº I Ip 783/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 17, 2008

Določba čl. 182/I ZIZ jasno določa, da mora predkupni upravičenec uveljavljati predkupno pravico takoj po končani javni dražbi, torej na naroku, na katerem se je javna dražba opravila.

Sklep nº I Ip 605/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 17, 2008

Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustniku in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustnikove dolgove. Odstop dednega deleža v nadaljevanju zapuščinske obravnave v razmerju do upnika nima več vpliva, saj gre že za fazo delitve dediščinske skupnosti, ki se upnika ne tiče.

Sodba nº Cp 579/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 17, 2008

Ara je realni kontrakt. Da bi pogodba o ari bila veljavno sklenjena, mora biti tudi izročen denarni znesek, ki je predmet are, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Ne zadošča le obljuba ene stranke, da bo aro dala. Sam podpis zapisa pogodbe o ari je torej nerelevanten, če tožeča stranka ni zatrjevala drugačnega dogovora. Ker ara ni bila izročena, pogodba o ari ni sklenjena. Zato tudi ob razlagi spornega 2. stavka 6. točke Splošnih pogojev, za kakršno se zavzema tožeča stranka, tj. da je plači...

Sodba nº Cp 586/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 17, 2008

Tožeča stranka je terjatev proti tožencu pridobila na podlagi cesije. Ob cediranju kreditne terjatve na tožečo stranko, je banka prenesla na tožečo stranko tudi obrestno terjatev. Tožeča stranka je kot cesionar v celoti vstopila v pravni položaj prvotnega upnika. Če je bil torej toženec kot kreditojemalec v zamudi nasproti kreditojemalcu (cedentu), je v zamudi tudi proti tožeči stranki (cesionarju).

Sklep nº Cp 1441/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 17, 2008

Tožeča stranka, ki v kazenskem postopku ni priglasila premoženjskopravnega zahtevka, sme v pravdi zahtevati vrnitev zneska od tožene stranke, ki ji je bil s kazensko sodbo izrečen ukrep odvzema sprejete nagrade (odvzem premoženjske koristi). Poplačilo iz odvzete vrednosti pa lahko zahteva le ob izpolnitvi pogojev iz III. odst. 97. člena KZ.

Sklep nº I Ip 658/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 17, 2008

Če je bila izvršba, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pravnomočno ustavljena zaradi neuspešnosti, dovolitev izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine kot izvršilnega naslova, ne pomeni ponovnega odločanja o že razsojeni stvari.

Sklep nº I Cpg 775/2007 of Gospodarski oddelek, January 17, 2008

Iz obrazloženega izhaja, da sodišče prve stopnje vse do vročanja sodbe ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj se pisanja vročajo na naslov njenega zakonitega zastopnika. Z dopustitvijo ponovnega vročanja sodbe na drugem kraju od tistega, na katerem so se do tedaj veljavno opravljale vročitve sodnih pisanj, bi sodišče tožeči stranki dalo možnost, da v dodatnem roku vloži pravno sredstvo. Takšno postopanje pa bi po presoji pritožbenega sodišča pomenilo neenako obravnavanje strank v postopku in...

Sklep nº I Ip 4362/2007 of 11 oddelek, January 17, 2008

Upnika sta lastnika le 48/100 predmetne nepremičnine, kar pomeni, da izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov ne moreta zahtevati. Prav tako pa ne moreta zahtevati izselitve iz 48/100 nepremičnine, dokler le ta ni razdeljena (primerjaj 70. člen SPZ) oziroma dokler ni jasno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžničin delež, katerega je dolžna izseliti in prostega oseb in stvari izročiti kupcema.

January 16, 2008

Sklep nº I Ip 707/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 16, 2008

V predlogu za odlog izvršbe mora tretji nenadomestljivo škodo konkretizirati in navesti dokaze, na podlagi katerih je to nenadomestljivo škodo mogoče ugotoviti.

Sklep nº I Ip 759/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 16, 2008

Če v sklepu rok za popravo vloge ni določen, ga ni mogoče zamuditi in vlogo zavreči zaradi zamude roka za popravo.

Sklep nº I Ip 557/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, January 16, 2008

Če je stranka vlogo dopolnila, sodišče pa dopolnitve ne vloži v spis, ni razlogov za zavrženje vloge.

Sodba nº Kp 424/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, January 16, 2008

Vsaka povzročitev nevarnosti z enim od izvršitvenih dejanj, naštetih v 1. odst. 317. čl. KZ še ne pomeni avtomatično tudi konkretnega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja velike vrednosti. Konkretnost te nevarnosti mora namreč biti podana že sama po sebi, ne pa šele ob spletu dodatnih okoliščin, ki tudi sicer v primerljivih primerih in izkustveno gledano, nikoli ne nastopijo.

Sklep nº II Cp 3249/2007 of Civilni oddelek, January 16, 2008

Ko banka razdre pogodbo, lahko zahteva od uporabnika naj izprazni sef in ji izroči ključ. Če ta tega ne stori, pa lahko banka zahteva da se sef sodno odpre, ugotovi njegova vsebina in najdene stvari izročijo v depozit sodišču ali zaupajo v hrambo banki.

Sodba nº II Cp 5167/2007 of Civilni oddelek, January 16, 2008

Notranje neugodje nosilca kršene pravice do sojenja v razumnem roku je pogoj za pravico do pravičnega denarnega zadoščenja.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners