Višja Sodišča: Opinions issued on February 2008

February 29, 2008

Sklep nº II Ip 62/2008 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 29, 2008

Ker je bil obravnavani postopek zoper družbenika izbrisane družbe začet pred uveljavitvijo Zakona o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B), je povsem v skladu z že citirano odločitvijo Ustavnega sodišča, da se nadaljuje in konča po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod).

February 28, 2008

Sklep nº I Ip 1145/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 28, 2008

Če upnik predlaga sodišču naložitev dolžniku predložiti seznam dolžnikovega premoženja, pri tem pa navede, da je bil s predlaganimi sredstvi izvršbe neuspešen, pa je v teku še izvršba na plačo, to še ne pomeni, da je dokazal verjetnost nepoplačila po I. odst. 31. čl. ZIZ. Vendar pa v konkretni zadevi upnik očitno ne bo poplačan niti z izvršbo na plačo, ki jo je predlagal na terjatev dolžnika kot posameznika zoper gospodarsko dejavnost istega dolžnika, organizirano v organizacijski obliki samo...

Sklep nº I Ip 768/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 28, 2008

Pogoj za izdajo odredbe, s katero sodišče dolžniku naloži, naj predloži seznam svojega premoženja, je izkazana verjetnost, da upnik ne bo mogel biti poplačan z do sedaj predlaganimi sredstvi izvršbe. Breme izkazovanja te verjetnosti je na strani upnika. Zato mora upnik v predlogu za izdajo odredbe po 31. členu ZIZ navesti dovolj konkretizirana dejstva, iz katerih je mogoče ugotoviti, da z do sedaj predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti poplačan.

Sklep nº I Ip 700/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 28, 2008

Za obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne zadostuje, da dolžnik le navaja pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo, in predloži dokaze za svoje trditve, temveč mora svoje pravno pomembne navedbe tudi argumentirati.

Sodba nº Cp 1150/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 28, 2008

Zmožnosti preživninskega zavezanca se niso spremenile, kljub temu, da mora sedaj prispevati k preživljanju še za enega otroka, ker ima sedaj višje dohodke, kot jih je imel ob zadnji določitvi preživnine za najstarejšega otroka.

Sklep nº Cp 16/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 28, 2008

Ko sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok so, po 105. členu ZZZDR, edino merilo pri odločanju koristi otrok. Preden sodišče o tem odloči, je dolžno priskrbeti mnenje CSD, upoštevati pa mora tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je tudi sam izbral in je sposoben razumeti namen in posledice tega. Takšno ravnanje sodišču nalaga 410. člen ZPP. Sodišče je svojo odločitev (še zlasti, ko odloča o tako pomembnih zadevah kot je ta) dolžno obrazložiti v skla...

Sodba nº I Cpg 861/2006 of Gospodarski oddelek, February 28, 2008

Iz besedila 4. odst. 1. člena Sporazuma izhaja, da so z njim „dokončno urejena vsa razmerja med pogodbenima strankama v zvezi s pogodbo“ ter da „pogodbeni stranki druga do druge nimata nikakršnih zahtev več.“ Logična razlaga navedenega besedila potrjuje sklep, da pogodbeni stranki nimata ne zahtevkov na izpolnitev morebitnih pogodbenih obveznosti, kot tudi ne odškodninskih zahtevkov, saj so tudi to zahtevki, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, in so torej v zvezi s pogodbo.

Sklep nº I K 257/2008 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Oškodovanec lahko z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče kazenski postopek, umakne predlog za pregon do konca glavne obravnave, vendar mora biti izjava izrecna, nedvoumna in izraz njegove aktivnosti. ZKP ne pozna fikcije umika predloga.

Sklep nº I Kp 1305/2007 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

V kolikor je bil sodnik tekom postopka izločen, ker se je seznanil z nedovoljenimi dokazi, ne more sodelovati v ponovljenem postopku, v kolikor se je le za del dokazov, s katerimi se je seznanil, ugotovilo, da so bili neutemeljeno izločeni.

February 27, 2008

Sodba nº Cpg 140/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, February 27, 2008

Neupravičena pridobitev je podana le tedaj, če je izpolnjen pogoj iz čl. 190/1 oz. 3 OZ. V tej zadevi pa ta pogoj ni izpolnjen, saj tožena stranka ni bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke, oz. ni prejela nekaj glede na podlago, ki se ni uresničila oz. je pozneje odpadla.

Sklep nº II Ip 1070/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, February 27, 2008

Izvršbe zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti na podlagi verodostojne listine, čeprav za terjatev, ki ima naravo stroškov stečajnega postopka.

Sklep nº II Ip 1080/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, February 27, 2008

Ker ta izvršilni postopek teče le zoper družbo kot dolžnico, upnikovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine,ki niso v njeni lasti, ni mogoče ugoditi.

Sklep nº II Ip 1042/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, February 27, 2008

Sodišče prve stopnje sicer res v skladu s I. odstavkom 58. člena ZIZ šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, kolikor upnik v postavljenem roku ne odgovori na ugovor, vendar pa ta domneva ne velja za ugovore materialnopravne narave, saj mora o teh sodišče prve stopnje odločati samo in pri tem presoditi njihovo utemeljenost.

Sodba nº Cp 487/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 27, 2008

Da bi tožeča stranka uspela z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnih listin, bi morala dokazati veljaven pravni naslov – pogodbo, iz katere bi izhajalo, da si je na tej parceli, ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kot izročevalka pridržala lastninsko pravico. Tožnica pa ne more, ne da bi pogodbo prej izpodbijala zaradi zmote o predmetu (ZOR čl. 111), zahtevati vpis lastninske pravice na parceli, ki pa ne izhaja iz te pogodbe.

Sklep nº I Ip 888/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 27, 2008

Sodišče mora pri odločanju o ugovoru dolžnika o poplačilu terjatve upoštevati pri ugotavljanju višine terjatve iz naslova zamudnih obresti vsa pravila, ki urejajo višino obresti.

Sklep nº II Ip 4414/2007 of 11 oddelek, February 27, 2008

Ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja tako imenovano teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da je za pravni položaj pravne osebe treba uporabiti pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. Prav tako ZMZPP tudi sposobnost biti stranka tuje pravne osebe veže na pravo njene pripadnosti. Po avstrijskem pravu družba z omejeno odgovornostjo za razliko od našega pra...

Sklep nº I Ip 251/2008 of 11 oddelek, February 27, 2008

Zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine. Smejo sicer opravljati tudi nekatera procesna dejanja, zlasti lahko vlagajo pritožbe zoper sklepe, ki jih sodišče izdaja na poti do poplačila (sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, s...

Sklep nº I Ip 4016/2007 of 11 oddelek, February 27, 2008

Notarska hipoteka prinaša določene prednosti v primerjavi z navadno (klasično) hipoteko na podlagi pravnega posla, predvsem v načinu in postopku uresničevanja prednostne poplačilne pravice. Upnik ima v tem primeru namreč že izvršilni naslov za neposredno izvršbo, v primeru navadne hipoteke na podlagi pravnega posla pa mora izvršilni naslov še pridobiti in to na podlagi tožbe, s katero bo od dolžnika, ki hkrati ni osebni dolžnik, zahteval da dopusti prodajo zastavljene nepremičnine (hipotekarn...

Sklep nº I Ip 3925/2007 of 11 oddelek, February 27, 2008

Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima na podlagi določbe 268. člena ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Besedilo citiranega člena je jasno, prav tako tudi njegov namen. Začasne odredbe so nujni okrepi za varstvo pravic, zato imajo že same po sebi učinek sklepa o izvršbi in ne izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi morala stranka šele zahtevati izvršbo. Na njegovi podlagi tako ni mogoče še enkrat dovoliti izvršbe z izdajo sklepa o izvršbi, temveč lahk...

Sodba nº in sklep II Cp 652/2008 of Civilni oddelek, February 27, 2008

Redno sodišče ni pristojno za odločanje o izpolnitveni obveznosti iz dokončnega upravnega akta.

Sodba nº II Cp 2252/2007 of Civilni oddelek, February 27, 2008

Ni mogoče pridobiti lastninske pravice, če je bil graditelj od vsega začetka slaboveren, lastnik zemljišča pa se je gradnji upiral.

February 26, 2008

Sodba nº Cp 1329/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 26, 2008

Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo v izreku izpodbijane sodbe omejiti tek zamudnih obresti v skladu z odločbami Ustavnega sodišča do višine glavnice.

Sklep nº Cp 1344/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 26, 2008

Tožnica ima v skladu z določbami materialnega prava pravico zahtevati že solastnino na skupnem premoženju.

Sodba nº I Cp 1314/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 26, 2008

Kadar zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje plačuje delodajalec, tedaj zavarovanje krije del njegove odgovornosti, zato oškodovanec ne more imeti pravice iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega.

Sodba nº in sklep Cp 1336/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 26, 2008

1. Tožena stranka je na izvedensko mnenje res podala ugovore, vendar je na te ugovore izvedenec odgovoril s pisno dopolnitvijo in z izpovedjo. Drugotožena stranka ob prejemu dopolnitve mnenja pripomb ni podala, prav tako pa se ni udeležila zaslišanja izvedenca, na katerem bi lahko razčistila svoje dileme, kar lahko pomeni le, da je izvedenec na njene prejšnje ugovore odgovoril. Pripombe, podane šele v pritožbi, so zato prepozne.

Sklep nº Cp 1081/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 26, 2008

Pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambo. Predlagatelj je predlagal zaznambo lastninske pravice. To pa bi bilo mogoče predlagati samo kot vknjižbo, ki je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev ali prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. čl. ZZK-1). Torej ne gre za vpis pravnega dejstva.

Sodba nº in sklep I Cpg 1113/2006 of Gospodarski oddelek, February 26, 2008

Tožbene trditve, da je nepremičnina po samem zakonu postala last Republike Slovenije, ne omogočajo zaključka, da je bila s sporno vknjižbo na tej nepremičnini kršena kakšna pravica (zlasti lastninska) tožeče stranke, ampak kvečjemu lastninska pravica Republike Slovenije. Zato tožeča stranka za izbrisno tožbo na tej trditveni podlagi ni aktivno legitimirana.

February 21, 2008

Sklep nº I Ip 982/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 21, 2008

Odločbe disciplinske komisije odvetniške zbornice ni mogoče izpodbijati ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dejansko pravnomočna, glede na določbo II. odst. 71. čl. ZOdv, ki določa, da je takšna odločba izvršljiva, zato je potrebno šteti,da predstavlja izvršilni naslov po 17. čl. ZIZ.

Sodba nº Cp 514/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 21, 2008

Za določitev deleža krivde oz. odgovornost več poškodovalcev za oškodovančevo škodo je odločilno dejstvo, katero škodo (oz. poškodbo) je kateri poškodovalec povzročil oškodovancu. Za škodo, ki je nastala tožnici zaradi skupnega delovanja (opustitve in ravnanja) obeh toženk, odgovarjata toženki solidarno.

Sklep nº Cpg 19/2008 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 21, 2008

Po mnenju pritožbenega sodišča gre pri zapisu tega zneska (21.000.000,00 SIT - 5. odstavek 3. člena) za očitno napako. Zato je kot najvišji znesek, do katerega je po 6.tč. 2.čl. Odredbe skupaj z možnimi povišanji stečajni upravitelj upravičen, potrebno upoštevati znesek 24.628.488,00 SIT oziroma 102.772,86 EUR.

Sodba nº Cpg 260/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 21, 2008

Tožnik svojega predloga za postavitev izvedenca ni umaknil, prekluzija iz 1. odst. 286. čl. ZPP pa se nanaša le na vprašanje pravočasnosti predloga za izvedbo dokaza. Ali sodišče predlagani dokaz izvede neposredno zatem, ko je predlog podan ali pa kasneje, je stvar procesnega vodstva sodišča. Glede na to je lahko, brez da bi zagrešilo zatrjevano kršitev določb pravdnega postopka, izvedenca imenovalo v ponovljenem postopku, potem ko je tožnik plačal predujem.

Sklep nº Cpg 6/2008 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 21, 2008

Sam zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) sicer ne opredeljuje verodostojne listine kot take, je pa ta opredeljena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ker dejansko stečajni postopek v bistvu pomeni generalno izvršbo, je povsem logično, da se pomen verodostojne listine, kot je opredeljena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, enači s tistim, ki ga lahko ima v postopku stečaja in prisilne poravnave.

Sklep nº II Ip 56/2008 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 21, 2008

Iz vloženega predloga ne izhaja, da je upnik dogovor o krajevni pristojnosti uveljavljal. V pritožbi izraženo stališče, da bi moralo upnikovo napačno ravnanje, da je predlog za izvršbo vložil pri nepristojnem Okrajnem sodišču v Novem mestu, upoštevati kot upnikovo uveljavljanje sporazuma o krajevni pristojnosti, je docela nesprejemljivo.

Sklep nº Cpg 29/2008 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 21, 2008

Ker za izdajo začasne odredbe zgolj prezadolženost, kot objektivno dejstvo ne zadošča, pač pa mora biti izkazana subjektivna in konkretna nevarnost dolžnikovega delovanja, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Sodba nº I Cp 1980/2007. of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, February 21, 2008

Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Potrebno je izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Prikrajšanje ima lahko različne izraze. Lahko predstavlja izgubo določene pravice, plačilo določenega denarnega zneska, zmanjšanje pravice na določeni stvari, povečanje dolga ali bremena,...

February 20, 2008

Sklep nº Cp 1416/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Pri umiku tožbe mora sodišče odločati o stroških postopka, ki jih je priglasila tožeča stranka, v okviru določb 158 in 154. čl. ZPP, ki se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta.

Sodba nº Cp 1053/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Če stranka samovoljno zapusti obravnavo ni mogoče govoriti o kršitvi postopka v smislu onemogočanja obravnavanja.

Sodba nº Cp 1046/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati tudi subjektivno oceno tožnika, da ne trpi hudih duševnih bolečin.

Sklep nº Cp 651/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Člen 397/II ZPP določa obvezno trditveno podlago predloga za obnovo postopka kot procesno predpostavko za njegovo obravnavanje. Ker je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi uporaba določbe 108. člena ZPP ožja, sodišče predlog za obnovo postopka, v katerem ni naveden zakoniti razlog obnove ali niso navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da je vložen pravočasno, zavrže kot nepopoln, ne da bi pred tem pozivalo stranko na dopolnitev takšnega predloga za obnovo.

Sklep nº I Ip 591/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Pri ponovnem motenju posesti se mora sodišče osredotočiti zgolj na v izvršilnem predlogu očitana motilna dejanja in ugotoviti, ali so bila res izvršena na zatrjevani datum ter kdo jih je izvršil.

Sodba nº Cp 13/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Glede na dolgo bolečinsko obdobje (15 mesecev in 10 dni stalnih telesnih bolečin različnih intenzivnosti) ter ob dejstvu, da so objektivizirane tudi bodoče bolečine, daje podlago za višjo odškodnino od prisojene.

Sklep nº I Ip 676/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Če iz izvršilnega naslova ne izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od glavnice, izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti niti od dneva, ko je bil vložen predlog za izvršbo (procesne obresti), ker upnik za izterjavo takšne terjatve nima izvršilnega naslova.

Sklep nº I Ip 676/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Če iz izvršilnega naslova ne izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od glavnice, izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti niti od dneva, ko je bil vložen predlog za izvršbo, ker upnik za izterjavo takšne terjatve nima izvršilnega naslova.

Sodba nº Cp 76/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Zaradi zamude z vračilom kupnine mora prodajalec kupcu plačati še 1/10 prejetih plačil za vsakih dopolnjenih 30 dni zamude pri vračilu.

Sklep nº Cp 1376/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 20, 2008

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo II. odst. 120. čl. ZPP in zaključilo, da je stranka predlagala vrnitev iz očitno neupravičenega razloga, zato razpis naroka ni bil potreben.

Sodba nº in sklep I Cpg 788/2007 of Gospodarski oddelek, February 20, 2008

Okoliščino, da tožeča stranka ni izročila akceptnih nalogov neposredno toženi stranki, je treba obravnavati po pravnem pravilu o posredni izjavi (64. člen ZOR), po katerem se zmota zaradi napačnega prenosa volje obravnava enako, kakor da bi stranka sama dala napačno izjavo.

Sklep nº I Cpg 45/2008 of Gospodarski oddelek, February 20, 2008

Nadaljevanje sodnega postopka po ZFPPod je možno zoper družbenike vseh tistih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra pred uveljavitvijo ZFPPod-B.

Sodba nº I Cpg 121/2008 of Gospodarski oddelek, February 20, 2008

Pritožnica s smiselnimi trditvami, da sodba na podlagi odpovedi ni zakonita, ker sodišče prve stopnje ni preložilo prvega naroka za glavno obravnavo v skladu z določbo 115. člena ZPP, uveljavlja pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi predmetni spor, ni dovoljen pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 495. člena ZPP).

Sodba nº I Cp 4095/2007 of Civilni oddelek, February 20, 2008

Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje, ali pa za neobstoječ pravni posel. Samo v primeru, če gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank.

February 19, 2008

Sodba nº Cp 64/2008 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 19, 2008

Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da lahko imajo otroci pravico, če jim to kateri od staršev ali pa oba dovolita, izbirati znamke artiklov, ki jih želijo, vendar prav gotovo v okviru zmožnosti svojih staršev, saj jim v nasprotnem primeru starši teh artiklov ne morejo zagotoviti. Starši se tudi niso dolžni zadolževati, zato, da bi ugodili takim željam svojih otrok, če lahko njihove potrebe zagotovijo z artikli drugih cenejših znamk. Tako ravnanje staršev ob pravilni vzgoji ne more iti na škod...

Sodba nº Cp 1019/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 19, 2008

V sistemu družbene lastnine za pridobitev pravice uporabe ni bil potreben tudi prenos v zemljiški knjigi in je torej Republika Slovenija pravico uporabe pridobila že na podlagi sklepa, kar hkrati pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL pravice uporabe na spornih nepremičninah ni imela tožeča stranka, ampak tožena. Tožeča stranka tako ni imela niti pravice uporabe niti lastninske pravice na spornih nepremičninah in to niti ob uveljavitvi ZLKSDL niti ob uveljavitvi ZLNDL. Ker ni bila imetnica „določene...

Sodba nº Cp 711/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 19, 2008

Ponudba iz 1. odst. 20. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) je enostranski pravni posel, ki ponudnika veže ves čas teka roka iz 4. odst. 20. čl. ZKZ, tožnik pa je v tem roku ponudbo sprejel. Res je toženka sklenila kupoprodajno pogodbo z drugim kupcem, ki je ponudbo tudi sprejel, vendar sama priznava, da pravni posel med njo in V. ne velja, ker ni bil odobren pri Upravni enoti P. Toženka iz razlogov, ki jih navaja, ni prosta, ponudba jo še vedno veže, nepremičnine mora prodati tožniku, k...

Sklep nº I Ip 635/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 19, 2008

Ni mogoče brez zadržka pritrditi sodišču prve stopnje, da gre upnici v obravnavanem primeru le dvakratni znesek glavnice, ker gre „za staro terjatev“.

Sodba nº I Cp 1839/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 19, 2008

Ob takem stanju zadeve (da je prodajalec G.B. na zemljišču po nacionalizaciji v letu 1960 imel le pravico brezplačnega uživanja, da te pravice leta 1968 na tožnico oz. njenega pravnega prednika ni mogel prenesti, ker takega prenosa ni dovoljeval Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, ki je veljal od 15.2.1968 dalje in da je tudi prodajalcu samemu leta 1976 ugasnila pravica uživanja na parc. št. 350/3 na podlagi ustrezne odločbe Skupščine Občine P.) in dodat...

Sodba nº in sklep I Cp 552/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 19, 2008

Sporna pot ni gozdna cesta, katera je javnega značaja (1. odst. 38. čl. Zakona o gozdovih (Ur.list RS št. 30/93 s spremembami in dopolnitvami)) kar je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo. Za vožnje po takšni poti kot je obstoječa, ki ni gozdna cesta pa veljajo omejitve iz 40. čl. Zakona o gozdovih, ki določa, da je vožnja v gozdovih zunaj gozdnih cest dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oz. premoženja. To pa jasno pomeni, da če vožnja po poti, ki ni gozdna cesta, ni...

Sklep nº II Cp 2937/2007 of Civilni oddelek, February 19, 2008

Ob vprašanju, ali je neko delo plagiat, je treba biti vselej pozoren na to, kolikšna je avtorjeva determiniranost z občo idejo določenega predmeta (v konkretnem primeru: s posteljo, omaro...).

February 15, 2008

Sklep nº II Ip 47/2008 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 15, 2008

Dolžnik v svoji pritožbi ugotovitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni pogoji za vstop novega upnika v izvršbo sploh ne izpodbija.

Sklep nº Cpg 148/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 15, 2008

Sodišče prve stopnje pri odmeri višine sodne takse, ki jo je tožena stranka sicer dolžna plačati, res ni upoštevalo določil 2. odst. 32.a člena ZST.

Sodba nº I Cpg 2/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 15, 2008

V obravnavanem primeru je razmerje med strankama razmerje iz prodajne pogodbe, je zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo ali je šlo v obravnavanem primeru za »prodajo po vzorcu« po 518.čl. Dokazno breme, da je šlo za tako prodajo pa je bilo na tožeči stranki.

Sklep nº Cpg 313/2007 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, February 15, 2008

Po oceni pritožbenega sodišča mora predlagatelj prekinitve registrskega postopka konkretno in določno izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Glede na to, da gre v konkretnem primeru za imenovanje dveh članov nadzornega sveta (ki ju je na skupščini delniške družbe predlagal upravičen predlagatelj in katerima predlagatelja prekinitve niti ne očitata, da ne izpolnjujeta pogojev iz...

February 14, 2008

Sklep nº Cp 137/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Ob trditveni podlagi, da sta upnica in dolžnik kot izvenzakonska partnerja v času trajanja izvenzakonske skupnosti pridobila stanovanje s kupno pogodbo, v kateri je kot kupec opredeljen le dolžnik, in zahtevku na ugotovitev, da to stanovanje predstavlja skupno premoženje, predstavlja pravno podlago za presojo verjetnega izkaza upničine terjatve do dolžnika in s tem izpolnjevanje pogoja po 1. odst. 272. čl. ZIZ, čl. 51/II in 12 ZZZDR.

Sodba nº Cp 710/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

V rednem postopku je sodišče dolžno opraviti glavno obravnavo, če je ne opravi, pomeni to bistveno kršitev določb pravdnega postopka,ki je absolutnega značaja. V postopku v sporih majhne vrednosti pa je določena izjema v čl. 450 in 454 ZPP, kar pomeni, da obravnava ni vedno potrebna.

Sklep nº Cp 619/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Pobotnica je pisna izjava upnika, da je dolžnik delno ali v celoti izpolnil svojo obveznost. Izdaja se zaradi lažjega dokazovanja in ima kot takšna naravo potrdila. Zato je kljub izdani pobotnici možno dokazovati, da obveznost ni poravnana, pri čemer izdajatelju pobotnice ni potrebno vložiti posebne tožbe, saj gre za enostransko izjavo. Odstop od kreditna pogodbe ne pomeni poziva k izpolnitvi pogodbenih obveznosti (plačilu zapadlih, neplačanih obrokov kredita), temveč uresničitev odstopnega u...

Sklep nº I Ip 799/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Če novi dolžnik ugovarja prehodu obveznosti, je sodišče dolžno o tem ugovoru odločiti na prvi stopnji s sklepom, zoper katerega ima novi dolžnik možnost pritožbe na višje sodišče.

Sklep nº Cp 8/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Tožnik ima pravni interes nadaljevati pravdni postopek le glede prerekane terjatve, katere ugotovitev pa mora izrecno zahtevati v nadaljnjem pravdnem postopku v okviru ugotovitvenega zahtevka.

Sodba nº Cp 2000/2006 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Če sodišče ni v „spoznavni krivdi“ in lahko z izvedenimi dokazi zanesljivo ugotovi pravno pomembno dejstvo, niso izpolnjeni pogoji za sklepanje o njih na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. čl. ZPP).

Sodba nº Cp 743/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Rejec psa se razbremeni odgovornosti za ugriz psa samo, če dokaže, da je poskrbel za dolžno varstvo in nadzor psa, ugriz psa pa je posledica nepredvidljivega dogodka.

Sklep nº Cp 1014/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Predlagateljica v pravdnem postopku zahteva ustanovitev stavbne pravice na delu nepremičnine in izstavitev zemljiškoknjižne listine. V tovrstnih sporih pa ne gre za stvarnopravni zahtevek na podlagi izvirne pridobitve stvarne pravice, zato zaznamba spora ni dopustna.

Sodba nº Cp 741/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Za pretrpele telesne bolečine in neugodnosti zdravljenja, za strah in zmanjšanje življenjskih aktivnosti prisodi sodišče pravično denarno odškodnino.

Sodba nº Cp 743/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Rejec psa mora poskrbeti, da v danih razmerah ni možnosti, da bi pes lahko napadel osebo, ki ima možnost priti k hiši na običajen način.

Sodba nº Cp 573/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 14, 2008

Učinki poravnave nastanejo med sklenitelji poravnave, ne morejo pa iz nje izhajati dolžnosti tudi do tretjih.

Sklep nº I Cpg 538/2007 of Gospodarski oddelek, February 14, 2008

V stanje tehnike sodijo (poenostavljeno) prejšnje patentne prijave ne glede pri tem na obseg kasneje pridobljenega patenta. Enako velja, če je informacija, ki je predmet patenta, postala dostopna javnosti na primer s trženjem produkta, ki to informacijo razodeva. Šteje se namreč, da je informacija postala dostopna javnosti, če je dostopna le eni osebi, ki jo razume in ji ni naložena dolžnost varovanja poslovne skrivnosti.

Sklep nº I Cpg 107/2008 of Gospodarski oddelek, February 14, 2008

Dogovor o odkupni pravici omejuje lastnikovo lastninsko pravico, zato ni prepuščeno pogodbeni avtonomiji strank dogovarjanje o podaljšanju roka za uveljavitev odkupne pravice. Ker je bil celoten posel prodaje delnic tožeče stranke izpeljan izven petletnega roka skladno 2. odst. 53. člena ZNVP, ni podana verjetnost terjatve tožeče stranke na razveljavitev pravnih poslov, navedenih v tožbenem zahtevku.

Sodba nº I Cpg 53/2008 of Gospodarski oddelek, February 14, 2008

Materialnopravno zmotna je interpretacija sodišča prve stopnje, s katero je določilo 1. odstavka 278. člena ZIZ razlagalo tako, da je za „opravljena dejanja“ štelo tudi izdan sklep o zavarovanju z dne 10. 05. 2004 in ga v celoti razveljavilo. V pojem „opravljenih dejanj“ sodijo zgolj neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja.

February 13, 2008

Sklep nº I Ip 747/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 13, 2008

Vsak izvršilni strošek mora biti konkretiziran kot potreben strošek, kar velja tudi za stroške detektiva, ki ga je najel upnik za potrebe izvršbe.

Sodba nº Cp 483/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, February 13, 2008

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je nosilec pravic in obveznosti od svoje ustanovitve dalje. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) določa, da se nanjo prenesejo (med drugim) le nezapadle neporavnane obveznosti s področja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (iz sklenjenih pogodb pred začetkom poslovanja Vzajemne).

Sodba nº Cpg 223/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, February 13, 2008

Stranski intervenienti, glede na določbe prej veljavnega ZPre, niso veljali za povezane osebe in niso presegli prevzemnega praga po 4. čl. prej veljavnega ZPre, ampak so takšen status oseb, ki usklajeno delujejo in bi morale dati prevzemno ponudbo, dobili šele z uveljavitvijo ZPre-1, zato zanje ne velja dolžnost dati prevzemno ponudbo in so lahko na skupščini tožene stranke dne 23.8.2006 uresničevali glasovalno pravico brez omejitev.

Sodba nº Cp 1297/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 13, 2008

Začetek teka subjektivnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)

Sklep nº Cp 1000/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 13, 2008

V tej zadevi imata obe stranki stalno prebivališče, oziroma sedež v državi članici evropske unije. Za pristojnost se v takih primerih ne uporabljajo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, ampak določbe Uredbe sveta EU, št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba Bruselj I).

Sklep nº Kp 173/2007 of Višje sodišče v Kopru, Kazenski oddelek, February 13, 2008

Čeprav so bile določbe 1., 2. in 3. odst. 49. člena ZPol kasneje z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 8.5.2003 opr. št. U-I-272/98 razveljavljene, pa so v času izdaje predmetnih dovoljenj predstavljale zakonito podlago in se je tudi preizkus zakonitosti in pravilnosti izdaje, dovoljen za uporabo navedenih ukrepov, presojal po tedaj veljavnih določbah. Ob tem pa je potrebno pojasniti, da namen preizkusa zakonitosti in pravilnosti izdanih dovoljenj ni v njegovem vsebinskem preverjanju točnosti ...

Sklep nº I Ip 934/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 13, 2008

V tem postopku gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je sodbe z dne 29.9.2006. Ob izdaji sodbe na prvi stopnji je torej že veljala odločba ustavnega sodišča RS št. U–I-300/04-25 z dne 2.3.2006, s katero je bilo odločeno, da se 1060. člen OZ ne uporablja v zvezi s 376. členom OZ. Dolžnik je v pravdnem postopku imel možnost ugovarjati, da so zamudne obresti prenehale teči, vendar tega ni storil. Zato tudi njega izvršilni naslov veže in izvršilno sodišče v tem smislu ne more posegati...

Case nº VSL I Kp 184/2008 of Kazenski oddelek, February 13, 2008

Ugovora iz 5. odst. 502a člena ZKP ni mogoče vložiti proti sklepu o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi iz 1. odst. 502c čl. ZKP, ampak samo proti sklepu o odreditvi iz 1. odst. 502a člena ZKP.

Sklep nº I Ip 3979/2007 of 11 oddelek, February 13, 2008

ZPod je v 2. odstavku 141. člena sicer določal, da ima obratovalnica lahko lastnost pravne osebe, vendar po takrat veljavnih predpisih to ni bilo obvezno. Po določbi 101. člena ObrZ je pri skupni obratovalnici, ki jo je ustanovilo več samostojnih obrtnikov, vsak soustanovitelj odgovarjal solidarno z vsem svojim premoženjem za obveznosti, ki so jih sprejeli soustanovitelji skupne obratovalnice. V času vročanja sklepa o izvršbi veljavni ZPP-77 je določal vročanje z izročitvijo pisanja osebi, po...

Sklep nº II Ip 4435/2007 of 11 oddelek, February 13, 2008

Nadaljevanje postopka na podlagi predloga upnika zoper družbenike iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe – dolžnika – na podlagi določbe 2. točke 496. člena v zvezi s šestim do osmim odstavkom 442. členom in v zvezi s 500. členom ZFPPIPP.

Sklep nº II Cp 383/2008 of Civilni oddelek, February 13, 2008

Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine in tožbeni zahtevek po plačilu zavarovalnine nimata iste pravne podlage.

Sklep nº I Cp 16/2008 of Civilni oddelek, February 13, 2008

Društvo je bilo izbrisano iz registra društev na podlagi dokončne in pravnomočne upravne odločbe. Po izbrisu iz registra društev je vložilo tožbo, sklicujoč se, da je bil izdan sklep o dovolitvi obnove postopka. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo.

Sodba nº I Cp 2048/2007 of Civilni oddelek, February 13, 2008

Kadar eden izmed solastnikov stanovanjske hiše vztraja pri dotlejšnji rabi solastne stvari, zaradi katerega je posestni delež drugega solastnika proti njegovi volji manjši od njegovega idealnega deleža, je ta upravičen do nadomestila. Nadomestilo je upravičen zahtevati od solastnika, čeprav del hiše v skladu z dotlejšnjim načinom rabe zaseda tretja oseba, drugi solastnik pa ji to s svojim vztrajanjem omogoča.

February 12, 2008

Sodba nº Cp 1299/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 12, 2008

Zmotno je stališče, da ima tožničina v zemljiški knjigi vpisana pravica zaradi načela publicitete „močnejši učinek oz. višji kvalitetni nivo“ od toženčeve nevknjižene lastninske pravice. Takšen učinek bi imela tožničina pravica samo napram tretjim osebam.

Sklep nº I Cp 1803/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 12, 2008

Veljavnost oporoke v obravnavani zadevi je bila pogojevana prav z veljavnostjo njenega preklica in to je bila tudi tožbena podlaga tožničinega zahtevka. Sodišče bi se zato s tem vprašanjem, ki je bilo v zadevi ključno, moralo ukvarjati.

Sklep nº Cp 1136/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, February 12, 2008

Ko nepremičnina (klet) sploh ni vpisana v zemljiški knjigi, zaznamba spora pri tej nepremičnini ni mogoča.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners