Višja Sodišča: Opinions issued on March 2008

March 27, 2008

Sklep nº I Ip 1087/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 27, 2008

Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 2. odst. 88. čl. ZIZ pravilno ustavilo izvršbo, saj upnik v roku 3 mesecev od dneva neuspelega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža. Predlog, da dolžnik predloži seznam premoženja (31. čl. ZIZ) pa je vložil po preteku 3 mesecev, ko je bil izpolnjen pogoj za ustavitev izvršbe po čl. 88/2 ZIZ.

Sklep nº I Ip 1028/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 27, 2008

Ker teče izvršba samo na nepremičnine dolžnika, ki so (po čl. 104/4 ZPPSL), z začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika (zaradi načela koncentracije in prirejenosti upnikov v stečajnem postopku), postale del stečajne mase, njihova prodaja v predmetnem izvršilnem postopku ni več možna in so posledice stečaja povzročile nastop okoliščine, ki predstavlja oviro za nadaljevanje predmetne izvršbe. Zato bo sodišče moralo upnika pozvati, da poda predlog za uspešno nadalj...

Sklep nº I Ip 1020/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 27, 2008

Dolžnikovo sklicevanje na dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, in so nastopila po izvršljivosti odločbe, bi prvostopenjsko sodišče moralo presojati kot ugovor po izteku roka po 3. odstavku 61. člena ZIZ in ne po 3. odstavku 58. člena ZIZ.

Sklep nº Cp 789/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 27, 2008

Notarski zapis, ki terjatev upnika do dolžnice opredeljuje kot „dolžnost plačila 20.000 DEM“, ne predstavlja takšnega izvršilnega naslova po 2. točki 2. odst. 17. čl. ZIZ, ki bi upniku omogočal uspešno predlaganje in dovolitev prisilne izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve.

Sklep nº I Ip 1087/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 27, 2008

Sodišče prve stopnje je na podlagi II. odst. 88. čl. ZIZ izvršbo ustavilo, saj upnik v roku 3 mesecev ni predlagal ponovnega rubeža, niti v tem času ni predlagal, da sodišče po 31. čl. ZIZ naloži dolžniku, da predloži seznam premoženja.

Sodba nº Cp 1076/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 27, 2008

Objektivna odgovornost je izjema, opredelitev nevarne stvari ali dejavnosti po čl. 173 ZOR predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno vsebinsko napolniti v vsakem konkretnem primeru. Tako se izkaže, da stopnice, na katerih se je poškodoval, ne predstavljajo nevarne stvari.

Sklep nº II Ip 162/2008 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, March 27, 2008

Ker dolžnik sklepu o izvršbi, kolikor se ta nanaša na izterjavo 2.745,79 EUR s pp, sploh ni ugovarjal, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je sklep o izvršbi razveljavilo tudi za neizpodbijani del, nepravilna.

Sklep nº II Ip 168/2008 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, March 27, 2008

Nobena določba ZST-ja ne določba obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe.

March 26, 2008

Sklep nº Cp 238/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 26, 2008

Če vložnik revizije nima opravljenega pravniškega državnega izpita, jo mora vložiti preko odvetnika.

Sodba nº Cp 962/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 26, 2008

Ker je tožnik že v tožbi zatrjeval, da ima (kot posledico) močne glavobole, je s tem zatrjeval obstoj telesnih bolečin kot bodočo škodo in zato sodišče prve stopnje ni odločalo o zahtevku, ki ni predmet spora. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je moral tožnik zaradi posledic poškodbe nekatere aktivnosti popolnoma opustiti, temveč le, da jih opravlja težje, da je njegova sposobnost opravljanja teh zmanjšana, je za to obliko škode določilo previsoko denarno odškodnino.

Sodba nº I Cp 306/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 26, 2008

Ni mogoče pritrditi pritožbi, da se D.V. vstopu v postopek ni mogel upirati, to pa zato, ker se je postopek vodil že proti dvema drugima tožencema kot domnevnima pravnima naslednikoma izbrisane družbe.

Sklep nº I Cp 1200/2008 of Civilni oddelek, March 26, 2008

Solastninska pravica se nanaša na celotno nepremičninsko izvrševanje lastninskih upravičenj vsakega solastnika pa je omejena s solastninsko pravico drugega solastnika. Navedene pravice in omejitve dajejo (posamezniku) solastniku avtonomen ter hkrati soodvisen položaj do drugih solastnikov. Soodvisnost solastnika do objekta lastninske pravice in cilji, ki jih zasleduje zakonska določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, da se s priznanjem predkupne pravice solastniku odpravljajo solastne skupnos...

Sklep nº I Ip 274/2008 of 11 oddelek, March 26, 2008

Dolžnikov dolžnik lahko v breme prejemka, ki ga izplačuje dolžniku, prejme raznovrstne sklepe: sodne sklepe o izvršbi (128. do 143. člen ZIZ), upravno izplačilne prepovedi (135. člen ZIZ) in sklepe o davčni izvršbi (159. do 165. člen Zakona o davčnem postopku, Ur. l. RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2). Pri tem pa se v primerih, ko razpoložljiva sredstva dolžnika (to so sredstva z upoštevanjem z zakonom določenega zneska, ki mora dolžniku ostati za njegovo preživljanje oziroma za preživ...

Sklep nº I Ip 406/2008 of 11 oddelek, March 26, 2008

Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj se na ta način prepreči podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine. Pristop sodišče opravi na podlagi zakona, brez predloga strank, gre torej za institut prisilne narave. Na podlagi zakona je sodišče o pristopu le dolžno obvestiti upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba (četrti odstavek 171. člena ZIZ). Pri sklepu o pristopu gre torej za sklep, ki se nanaša na procesno ...

Sklep nº I Ip 383/2008 of 11 oddelek, March 26, 2008

Izvršilno sodišče pri izvrševanju odločbe o stikih ne sme (ponovno) ugotavljati, ali so v izvršilnem naslovu določeni stiki v korist otroka, saj bi s tem poseglo v izvršilni naslov in ga spreminjalo. Pri izvrševanju odločbe o stikih tudi ni mogoče slediti vsakokratnim željam otroka, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje. Končni cilj določitve stikov je zdrav in vsestranski razvoj otrokove osebnosti in ta cilj gotovo pretehta nad morebitnim trenutnim zadovoljstvom devetletnega otro...

Sklep nº I Ip 644/2008 of 11 oddelek, March 26, 2008

Po presoji pritožbenega sodišča nemožnost vzpostavitve prejšnjega stanja v primeru prodaje nepremičnine, ne more predstavljati škode v smislu 71. člena ZIZ. Ob stališču, da je nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja nenadomestljiva škoda ali težko nadomestljiva škoda iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, bi moralo sodišče predlogu za odlog, ki bi se opiral na ta razlog (in bi izpolnjeval še enega od dodatnih pogojev iz 1. do 9. točke 71. člena ZIZ), vedno ugoditi. Pri vsaki izvršbi na nepremičn...

Sodba nº II Cp 3211/2007 of Civilni oddelek, March 26, 2008

Čeprav je pogodba o preužitku izrazito osebne, zaupne narave, si pogodbenik ne more kasneje samovoljno premisliti. Pogodba ga zavezuje, razvezati pa jo je mogoče le v izjemnih primerih.

March 25, 2008

Sklep nº I Ip 110/2008 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 25, 2008

Pritožnik izhaja iz napačne predpostavke, da se na podlagi določbe 171. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršilni postopki, katerih predmet je izvršba na isto nepremičnino, združijo. To ne drži. Izvršilni postopki ostanejo samostojni postopki, kar pomeni, da odlog izvršbe v enem postopku ne vpliva na tek ostalih postopkov.

Sklep nº II Cp 327/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 25, 2008

Upnik je predlagal izvršbo na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, s katerim je bila za potrebe upnikove nepremičnine ustanovljena nujna pot za hojo in vožnjo z vsemi vrstami vozil v širini cca. 3 metre in dolžnini cca. 5,6 metrov po skrajnem severnem vogalu dolžnikove parcele št. 5406/2, k.o. B. Ta sklep je konstitutivne narave, pravica stvarne služnosti nujne poti je ustanovljena z njegovo pravnomočnostjo. Upnik v tem izvršilnem postopku uveljavlja terjatev, za katero nima izvršilnega naslov...

Sodba nº in sklep I Cp 1558/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 25, 2008

Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da toženka kot starejša gospa napake na ostrešju ni mogla odkriti, da gre za skrito konstrukcijsko napako, ki se ob normalnem pregledu ne opazi ter da je zanjo izvedela šele po ogledu izvedenca, kar predstavlja tudi nedopustno širjenje na prvi stopnji podane trditvene podlage (337. čl. ZPP).

Sodba nº in sklep I Cp 134/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 25, 2008

1. Vlaganja enega solastnika v solastno nepremičnino brez izrecnega dogovora, da se bodo zaradi vlaganj spremenili solastniški deleži, ne morejo predstavljati pravne podlage za pridobitev lastninske pravice.

Sklep nº I Kp 340/2008 of Kazenski oddelek, March 25, 2008

Denarna kazen, ki jo senat lahko izreče procesnemu udeležencu na glavni obravnavi zaradi motenja reda, ko žali drugega udeleženca, predstavlja disciplinsko kazen in ne kaznovanje zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Subjektivni znak prizadete osebe se za izrek te kazni ne zahteva, temveč je od ocene senata odvisno, ali ravnanje procesnega udeleženca pomeni motenje reda.

March 21, 2008

Sodba nº I Kp 255/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, March 21, 2008

Skupna značilnost spolnih napadov iz XIX. poglavja KZ je, da storilec na telesu žrtve ali brez njegovega dotikanja zadovoljuje spolni nagon. Po prevladujočem stališču teorije in sodne prakse, opredeljuje pojem „spolno dejanje“ v smislu zakonskega znaka poleg fizičnega načina izvršitve dejanje tudi storilčev namen zadovoljitve spolnega nagona. Po tem merilu pa se spolno dejanje tudi razlikuje od drugih podobnih dejanj, ki niso spolno motivirana, kar je pomembno za pravilno pravno opredelitev p...

March 20, 2008

Sklep nº I Ip 1052/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Predlog upnika za odlog izvršbe je potrebno smiselno šteti tudi za predlog za podaljšanje roka za doplačilo predujma, in sicer do zaključka odloga izvršbe, saj bi bilo ob vloženem predlogu za odlog izvršbe vztrajanje pri plačilu predujma neživljenjsko in samo sebi namen. V primeru odloga izvršbe, predlaganega s strani upnika, namreč ostaja odprto vprašanje, ali se bo izvršba sploh nadaljevala, nesmiselno pa bi bilo, da bi predujem ves ta čas ležal na računu sodišča.

Sklep nº Cp 1247/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Sodišče obravnava vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino in na pravico do zapuščine, zato mora ugotoviti vsa odločilna dejstva glede obstoja ali neobstoja dedne pravice vdove po zapustniku in ugotoviti tudi ali so ta odločilna dejstva sporna med vdovo in potomci zapustnika. Zgolj dejstvo, da je življenjska skupnost med preživelim zakoncem in zapustnikom trajno prenehala, ne zadošča za sklep, da zakonec nima dedne pravice po zapustniku.

Sklep nº Cp 947/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Ker izvedenec naloženega dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, izvedenec nima pravice do nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja, čeprav ga je izdelal, temveč ima pravico samo do povrnitve materialnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja.

Sodba nº Cp 891/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Za ugoditev tožbenemu zahtevku mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati vsa relevantna dejstva v skladu z materialnim pravom.

Sklep nº I Ip 1103/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa sicer pravilno navedlo, da upnik stroškov, ki so mu nastali z neuspešno premičninsko izvršbo ni priglasil takoj, vendar pa je izvršilni postopek ves čas tekel, opravljala so se izvršilna dejanja, upnik pa je glede na dva neuspela rubeža, sodišču predlagal, da z nadaljnjim rubežem premičnin počaka, nato pa, ko je dolžnik dolg odplačeval obročno dne 15.05.2007 predlagal ustavitev rubeža premičnin in nadaljevanje z drugimi sredstvi izvršbe....

Sklep nº Cp 222/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Zgolj pavšalne navedbe, da upniku nastaja težko nadomestljiva škoda, ki bo nastala dolžniku zaradi izdaje začasne odredbe, ne bo večja od tiste, ki bi nastala upniku zaradi njene neizdaje, in navedbe, da na strani dolžnika začasna odredba ne bo povzročila škode oz. bo ta neznatna, ne zadostujejo za ugoditev predlogu. Navedbe morajo biti namreč tako konkretizirane in podprte z relevantnimi dokazi, da si sodišče lahko ustvari jasno sliko, kakšna škoda nastaja predlagatelju, in tako oceni, ali g...

Sklep nº I Ip 1119/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Ker je iz zaznamkov sodišča na predlogu priloženem stroškovniku mogoče povsem jasno razbrati, katere stroške je sodišče upniku priznalo, je izpodbijano odločitev o stroških, ki so upniku nastali z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, mogoče preizkusiti. Zato bistvena kršitev določb izvršilnega postopka, ki jo zatrjuje upnik v pritožbi, v konkretnem primeru ni podana.

Sklep nº I Ip 825/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-117/07 z dne 21.06.2007 razveljavilo določbo I. odstavka 4. člena ZFPPod-B, na kateri temeljita izpodbijana sklepa, in hkrati odločilo, da se vsi sodni in upravni postopki, ki tečejo zoper družbenike izbrisanih družb, nadaljujejo po ureditvi, kot je veljala do uveljavitve ZFPPod-B. V tem primeru gre za razmerji, ki sta nastali pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, o katerih pa do dneva učinkovanja ustavne odločbe ni bilo pravnomočno odločeno, za...

Sklep nº Cp 1183/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Posest stvari in posest pravice (po ZTLR) sta dve obliki posesti. Posest stvari je dejanska oblast nad stvarjo (premično ali nepremično), medtem ko je za posest pravice značilno, da gre za trajno relativno stanje, v katerem nekdo dejansko izvršuje vsebino pravice, sposobno za posest (B. Sajovic, posest, Ur. l. RS Ljubljana 2000, stran 88) – na primer kot posest služnostne pravice ali pa tudi soposest. Od posesti pravice se torej bistveno razlikuje posest stvari, gre za drugo vrsto posesti, ki...

Sklep nº I Ip 929/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Čeprav bi res lahko organizacija za plačilni promet upniku po nasprotni izvršbi odtegnila še kakšen znesek in ga nakazala dolžniku po nasprotni izvršbi, kar pa se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, ni nobenega dvoma, da je upnik po nasprotni izvršbi za preplačilo v višini 1,052.041,80 SIT vedel že 22.06.2004, saj je bil o prometu na računu dnevno obveščan s strani svoje banke. Zato je trimesečni subjektivni rok za nasprotno izvršbo začel teči 23.06.2004 in se je iztekel 23.09.2004....

Sklep nº I Ip 929/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 20, 2008

Čeprav bi res lahko organizacija za plačilni promet upniku po nasprotni izvršbi odtegnila še kakšen znesek in ga nakazala dolžniku po nasprotni izvršbi, kar pa se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, ni nobenega dvoma, da je upnik po nasprotni izvršbi za preplačilo v višini 1,052.041,80 SIT vedel že 22.06.2004, saj je bil o prometu na računu dnevno obveščen s strani svoje banke. Zato je trimesečni subjektivni rok za nasprotno izvršbo začel teči 23.06.2004 in se je iztekel 23.09.2004....

Sodba nº I Cpg 886/2007 of Gospodarski oddelek, March 20, 2008

V skladu s 1. odstavkom 17. člena Obligacijskega zakonika (OZ) bi bila tožena stranka dolžna s tožečo stranko skleniti pogodbo o nakupu nepremičnin le, če bi ji to nalagal zakon in ne podzakonski akt.

Sklep nº I Ip 4416/2007 of 11 oddelek, March 20, 2008

Za zakonske zamudne obresti davčnih terjatev ne velja ureditev prenehanja teka zamudnih obresti od obligacijskih terjatev, da zamudne obresti prenehajo teči, ko dosežejo znesek glavnice. Gre za posebno ureditev, ki odstopa od splošno uveljavljene, saj je prav pravočasna izpolnitev obveznosti, zlasti ko gre za davčno obveznost, prvenstveni cilj zamudnih obresti. Davki so temeljni vir sredstev za uresničevanje nalog države. Niso samo sredstvo fiskalne politike države, temveč tudi sredstvo ekono...

Sklep nº I Cpg 132/2008 of Gospodarski oddelek, March 20, 2008

Dogovor o „popustu“ pri obračunavanju nesporno opravljenega dela popravila dvigal in semeringa je bil sklenjen pod odložnim pogojem - sklenitvijo nove pogodbe med pravdnima strankama o izdelavi dvigal v Kopru (smiselno 2. odst. 74. člena ZOR).

March 19, 2008

Sklep nº R 16/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 19, 2008

Za vse zahtevke po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je pristojno okrajno sodišče, ne glede na vrednost zahtevka.

Sklep nº II Ip 1189/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, March 19, 2008

Tudi v primeru, ko sodišče zavrne upnikov predlog za izvršbo, je upnik dolžan plačati sodno takso po III. odst. tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah, saj je bilo sodno dejanje, to je izdaja sklepa o predlogu za izvršbo, opravljeno.

Sklep nº Cp 225/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 19, 2008

Krivdni odpovedni razlog mora biti časovno opredeljen, navedena mora biti tudi frekvenca kršitev. Če se očitajo kršitve hišnega reda, mora biti priložen.

Sklep nº I Ip 931/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 19, 2008

Novi dolžnik bi moral dokazati, da je bil v izbrisani družbi pasiven družbenik.

Sklep nº I Ip 116/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 19, 2008

Slabo finančno stanje dolžnika ni ugovorni razlog, ki bi v skladu s 55. čl. ZIZ preprečeval izvršbo.

Sklep nº I Ip 931/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 19, 2008

Nov dolžnik – družbenik izbrisane družbe bi moral ugovarjati in dokazati, da je bil v izbrisani družbi zgolj pasiven družbenik.

Sklep nº II Ip 1203/2007 of Višje sodišče v Celju, Gospodarski oddelek, March 19, 2008

Ker upnik s skopimi navedbami v svojem predlogu, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja (ob upoštevanju dejstva, da je bila premičninska izvršba na njegov predlog že dvakrat odložena, dolžnik pa je med postopkom delno poravnal svoj dolg), ni z zadostno stopnjo verjetnosti dokazal, da s predlaganim sredstvom izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo.

Sklep nº Cp 158/2008 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 19, 2008

Prav zaradi ponovne vzpostavitve stikov otroka z očetom je omejitev stikov na eno uro tedensko, po prepričanju pritožbenega sodišča, premalo, saj postopno navajanje na stik zahteva daljši čas. Če so stiki prekratki, ni mogoče izpeljati postopnega prilagajanja, kajti ena ura za takšno prilagajanje ne zadošča. V eni uri ni možno kvalitetno izpeljati stik, ki bi otroka vzpodbujal, da bi si v nadalje stikov z očetom tudi želel.

Sklep nº IV Cp 44/2008 of Civilni oddelek, March 19, 2008

Končna sodna odločitev z odvzemom pravice do stikov očetu s hčerko bi pomenila še nadaljnjo ohranitev takšnega stanja, kot je sedaj in popolnoma onemogočila komunikacijo očeta z otrokom in s tem možnost ponovne vzpostavitve stikov. Takšna odločitev ni v skladu s koristjo otroka, torej je v nasprotju z določbo 106. člena ZZZDR.

Sklep nº I Cpg 108/2008 of Gospodarski oddelek, March 19, 2008

Vsebina pogodbe ne daje podlage za materialnopravni zaključek, da gre za obojestransko odplačno pogodbo, saj se z njo tožeča stranka H. S. ni ničesar zavezala (dati ali storiti), dogovorjen je bil le način poplačila že zapadlega dolga tožeči stranki. Za uporabo določbe 121. čl. ZPPSL o možnosti odstopa od pogodbe torej ni podlage v sami vsebini pogodbe, ker se navedeno določilo nanaša le na obojestransko odplačne pogodbe.

Sklep nº I Cp 1072/2008 of Civilni oddelek, March 19, 2008

Drži, na kar opozarja pritožnica, da pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 17. 12. 1993, na podlagi katere zahteva vpis lastninske pravice, v času sklenitve po tedaj veljavnih predpisih ni izpolnjevala pogojev za vpis, zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila. Tudi na podlagi sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, od tu ZZK-1) se vknjižba pravice dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (1. točka ...

March 18, 2008

Sodba nº Cp 935/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 18, 2008

Tožnica bi morala dokazati, da je tožena stranka ob pridobitvi – vpisu lastninske pravice, vedela, da pridobiva tujo stvar, ali pa, da bi le to ob primerni skrbnosti morala vedeti. Vednost pa je podana takrat, kadar je posest drugega dobro vidna, očitna (npr. zasedeno stanovanje), ne zahteva pa se od pridobitelja, da npr. raziskuje ali morda nekdo drug izkorišča ta gozd. Uporaba 285. čl. ZPP je potrebna le, kadar je potrebno razčistiti sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje.

Sodba nº I Cp 1787/2006 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 18, 2008

Ob opisanih okoliščinah bi se moral tožnik, preden je prisedel v avtomobil, prepričati, ali je voznik trezen, saj je obstajala velika možnost, da temu ni tako. Ob le povprečni skrbnosti pa bi glede na okoliščine tudi moral ugotoviti, da je voznik pod vplivom alkohola. Če, kot zatrjuje v svojih navedbah, temu ni bilo tako, je ravnal malomarno.

Sklep nº Cp 11/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 18, 2008

V 407. členu ZGD-1 je določeno, da mora družba po vpisu začetka likvidacijskega postopka v register v svoji firmi uporabljati pristavek „v likvidaciji“. Samo to dejstvo pa, kot pravilno navaja pritožba, pomeni razlikovanje družbe, ki je v likvidacijskem postopku od drugih družb, sporočilo javnosti, da ima družba v tem postopku spremenjene cilje, da družbo vodijo drugi organi.

Sklep nº Cp 1308/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 18, 2008

Sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in

March 14, 2008

Sklep nº PRp 726/2007 of Višje sodišče v Celju, 10 oddelek, March 14, 2008

Okoliščina, da obd. potrebuje osebni avtomobil zaradi službenih obveznosti, po ustaljeni sodni praksi prekrškovnih sodišč ni take narave, da bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki bi utemeljevala uporabo omilitvenih določil ZP-1.

Sodba nº I Kp 496/2007. of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, March 14, 2008

Res je sicer, da je po splošnih pravilih za odmero kazni iz drugega odstavka 41. člena KZ mogoče povratek obravnavati tudi znotraj storilčevega obnašanja po storjenem kaznivem dejanju in ne samo znotraj njegovega prejšnjega življenja, vendar imajo v prvem primeru prednost okoliščine, ki so s tem kaznivim dejanjem neposredno povezane.

Sodba nº I Kp 169/2007. of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, March 14, 2008

Obdolženčeva redna zaposlitev in družinska obveznost sta tehtni olajševalni okoliščini, vendar ne dosegata ravni posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni.

March 13, 2008

Sklep nº I Ip 949/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 13, 2008

Upnik pred sodiščem prve stopnje ni izkazal stroškov poizvedb pri Banki Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato ni upravičen do njihove povrnitve.

Sklep nº I Ip 894/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 13, 2008

Ustavljene izvršbe ni mogoče nadaljevati z novim izvršilnim sredstvom.

Sodba nº Cp 1202/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 13, 2008

Delo na višini 8 metrov, ki vključuje gibanje po površini z omejeno nosilnostjo (stropu), je nedvomno nevarno delo (predvsem zaradi omejene nosilnosti), saj obstaja pri opravljanju takšnega dela neobičajno velika možnost nastanka škode, ki praviloma tudi ne bo majhna. Iz teh razlogov je tožena stranka objektivno odgovorna tožeči stranki za nastalo škodo. Svoje odgovornosti pa se lahko razbremeni le, če dokaže bodisi višjo silo ali pa, da je škoda nastala (izključno ali delno) zaradi dejanja o...

Sodba nº in sklep Cp 909/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 13, 2008

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo odločalo o strokovnem vprašanju in ni izvedlo (s strani tožene stranke predlaganega) dokaza z dodatnim zaslišanjem izvedenca, kršilo določbe pravdnega postopka.

Sklep nº Cp 1262/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 13, 2008

Oseba, ki ji je odvzeta prostost, se na državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil in organizacij obrača z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi preko zavoda v zaprtih kuvertah. Za osebo, ki ji je odvzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora, za dan izročitve sodišču. Ker se pri vložitvi pritožbe zoper sodbo toženec takšnega načina pošiljanja pošte ni poslužil, temveč je pritožbo očitno poslal sam, je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav...

Sklep nº I Ip 816/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 13, 2008

Če je višina posameznih neporavnanih obveznosti in datum njihove zapadlosti razvidna le iz verodostojne listine, ne pa tudi iz samega predloga za izvršbo, pa dolžnici ta verodostojna listina ni bila vročena, potem dolžnica sploh ni mogla preveriti utemeljenosti upnikovega predloga za izvršbo in obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi.

Sodba nº I Cpg 991/2007 of Gospodarski oddelek, March 13, 2008

Proti prvi toženki bi bil morda lahko utemeljen le očitek opustitve obvestila o adaptacijskih delih na poslovnih prostorih, potem ko jih je prevzela od druge toženke, kar je tožeča stranka zatrjevala v tožbi. Vendar bi temu očitku opustitve morda lahko pripisali vlogo odločilnega vzroka za vtoževano škodo le, če tožeča stranka ne bi bila kako drugače seznanjena, da se v hiši opravljajo gradbena dela. Če bi namreč bila, opustitev obvestila ne more biti v vzročni zvezi z nastalo škodo. Za varst...

Sklep nº I Cp 437/2008 of Civilni oddelek, March 13, 2008

Glede na to, da sta bili parc. št. X ter parc. št. Y sadovnjak nacionalizirani K.K. in F. K. in glede na to, da sta na parc. št. X imela pravico po 37. členu ZNNZGZ, na parc. št. Y pa pravico po 39. členu ZNNZGZ, ki je nista mogla veljavno prenesti s pravnim poslom na drugo osebo, niti tega zemljišča nista po odločbi občinskega ljudskega odbora izročila v posest občini ali komu drugemu, ki bi sezidal kakšno zgradbo ali drug objekt ali izvedel kakšna druga gradbena dela, je pravica uživanja pa...

Sklep nº I Cpg 130/2008 of Gospodarski oddelek, March 13, 2008

Predlagana začasna odredba je po vsebini deloma enaka prepovednemu (in odstranitvenemu) zahtevku tožeče stranke. Takšna (ureditvena) začasna odredba pa je dopustna le, če je jasno izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive škode, pri čemer je interes tožnika potrebno tehtati z interesi toženca, kar med drugim zahteva presojo, ali bi začasna odredba lahko bila „reverzibilna“.

March 12, 2008

Sodba nº in sklep Cp 1388/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 12, 2008

Enaka obličnost kot za pravni posel, velja za pooblastilo.

Sklep nº Cp 936/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 12, 2008

Umik tožbe je posledica delne izpolnitve tožbenega zahtevka. Tožnica se je zadovoljila z delno izpolnitvijo, zato ima pravico do povrnitve delnemu uspehu ustreznega dela stroškov pravdnega postopka (1. odst. 158. in 2. odst. 154. čl. ZP).

Sklep nº I Ip 163/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 12, 2008

Ker dolžnik ni v roku 60 dni od prejema sklepa o izvršbi predlagal, da obdrži pravico do najema stanovanja na nepremičnini (dražbeni narok se je vršil po tem roku), se je po izročitvi nepremičnine kupec dolžan izseliti iz prodane nepremičnine.

Sklep nº Cp 1028/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 12, 2008

Odpoved dedovanju je možna le na osnovi pogodbe z zapustnikom.

Sklep nº I Ip 1121/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 12, 2008

Rok za vložitev predloga za izvršitev nadomestnega dejanja po sklepu o motenju posesti je materialni rok in po 429. čl. ZPP znaša 30 dni. Tek materialnih rokov se med sodnimi počitnicami ne prekinja.

Sodba nº in sklep I Cpg 590/2006 of Gospodarski oddelek, March 12, 2008

Pritožbeno sodišče namreč ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi za dokazovanje odločilnih zatrjevanih dejstev v tem postopku tožeča stranka kot družbenica prvotožene stranke listine slednje lahko pridobila v postopku po 446. členu oziroma 447. členu ZGD. Tak postopek je sicer možen, ni pa nujen za dokazovanje dejstev z listinami, s katerimi stranka ne razpolaga. Zato so v določbah 226. do 228. člena ZPP predvidene možnosti, da se za potrebe konkretnega pravdnega postopka prid...

Case nº VSL I Cp 465/2008 of Civilni oddelek, March 12, 2008

Nepravilna vročitev sodbe ni razlog za obnovo postopka.

Sklep nº I Ip 101/2008 of 11 oddelek, March 12, 2008

Dolžnika sta v predlogu za odlog izvršbe zatrjevala le dejstva, ki pomenijo posledico izvršbe. V fazi postopka, ko je že postal pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in je le-ta s tem pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998), ni mogoče več preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika. Tudi iz tega razloga ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je izselitev dolžnika iz hiše, v kateri prebivata, nedvom...

Sklep nº I Ip 267/2008 of 11 oddelek, March 12, 2008

Kadar dolžnik v izvršilnem postopku uveljavlja pobot, je potrebno ločiti, ali uveljavlja pobotni ugovor (procesni pobot) ali ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja (materialnopravni pobot). Z izvršilnim pobotnim ugovorom, dolžnik od izvršilnega sodišča zahteva, da ugovoru ugodi in izda odločbo o pobotu, s katero pobota dolžnikov terjatev do upnika s tistim, kar ta terja od dolžnika. Takšen ugovor pobota v izvršilnem postopku ni dopusten.

Sodba nº II Cp 4696/2007 of Civilni oddelek, March 12, 2008

Določitev pravičnega zadoščenja, na podlagi 41. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je pridržana Evropskemu sodišču za človekove pravice. Citirano določilo ni pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko slovenska sodišča prisojala odškodnino zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravice do pravnega sredstva.

Sodba nº II Cp 3204/2007 of Civilni oddelek, March 12, 2008

Toženec se je do zapustnice vedel izrazito agresivno. Večkrat jo je udaril, jo lasal, kalil spanec, ko je loputal po vratih in vdiral v njeno spalnico. Takšno ravnanje ustreza pojmu grdega ravnanja, ki je razlog za razdedinjenje.

Sklep nº IV Cp 903/2008 of Civilni oddelek, March 12, 2008

Strokovna pomoč izvedenca je v postopku za ureditev stikov potrebna, kadar se izkaže, da bi odločitev lahko kvarno učinkovala na otrokove interese.

Sodba nº I Cp 345/2008 of Civilni oddelek, March 12, 2008

Ker je bil šele sklep o izvršbi podlaga za vpis (po uradni dolžnosti), se je zemljiškoknjižni postopek lahko začel in učinkoval šele od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče ta sklep prejelo, ne glede na to, da plomba, ki bi ta začetek objavila, ni bila vpisana tedaj, temveč prezgodaj, že s prejemom predloga za izvršbo.

March 11, 2008

Sodba nº I Cp 398/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 11, 2008

Določba 33.čl. SZ, ki govori o porazdelitvi bremen, povezanih s obstojem solastnine v večstanovanjski hiši, se nanaša na notranje razmerje med solastniki. Tudi določilo 68.čl. SPZ ureja samo notranje razmerje med solastniki. Zato se je potrebno pri presoji razmerij s tretjimi osebami opreti na splošna pravila civilnega prava, presojati je potrebno vsebino konkretnega dogovora z izvajalcem storitve in solastniki.

Sklep nº Cp 46/2008 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 11, 2008

ZDKG podrobno ureja dedovanje pri zakonitem dedovanju, določa pa tudi omejitve oporočnih razpolaganj. Gre za dve popolnoma različni situaciji. Pri zakonitem dedovanju je več zakonitih dedičev v popolnoma enakem položaju, zato mora za primere, ko se dediči ne morejo sami sporazumeti, zakon določiti kriterije, po katerih se določi izmed več zakonitih dedičev tistega, ki bo podedoval kmetijo. Drugače pa je pri oporočnem dedovanju. Svoboda testiranja je z ustavo zagotovljena pravica. Omejitev ust...

Sklep nº Cp 51/2008 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 11, 2008

Pravdni stranki sta v medsebojnem pravnem razmerju na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, zato toženec ni tretji v smislu 6. odstavka 357. člena OZ. Tako imenovani regresni zahtevek zavarovalnice proti njenemu zavarovancu, kakršen je predmet te pravde, temelji na določbi drugega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) in ima odškodninsko naravo.

Sklep nº Cp 800/2007 of Višje sodišče v Kopru, Civilni oddelek, March 11, 2008

Sodišče je izvršbo dovolilo na podlagi sporazuma strank o zavarovanju upnikove terjatve z zastavno pravico na nepremičninah dolžnikov po 251.c čl. Zakona o izvršilnem postopku in na podlagi štirih neposredno izvršljivih notarskih zapisov. Pritožnika zato utemeljeno opozarjata na podvajanje hipotek v primerih nekaterih od uveljavljanih terjatev.

March 07, 2008

Sklep nº Prp 669/2007 of Višje sodišče v Celju, 10 oddelek, March 07, 2008

Vloga storilca ni nerazumljiva, če je sestavljena iz treh različnih vlog, kar je razvidno iz vsebine.

March 06, 2008

Sodba nº Cp 61/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 06, 2008

Določilo „izguba ene dojke po 50. letu starosti 5%“ ni nejasno, zato ne potrebuje morebitnega dodatnega tolmačenja, ampak ga je potrebno uporabiti tako, kot se glasi.

Sklep nº I Ip 1130/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 06, 2008

Izpisek iz poročne matične knjige , predložene kupne pogodbe in priložena na ime dolžnika glaseča se dokazila o plačilih obrokov kupnine, potrjujejo verjetnost upničinih trditev, da je bilo sporno stanovanje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze stranke tega postopka in v zemljiško knjigo vpisano kot lastnina dolžnika, čeprav je glede na določila čl. 51/II in 59 ZZZDR tudi upnica pridobila na tem stanovanju kot predmetu skupne lastnine (so)lastninsko pravico do 1/2.

Sklep nº I Ip 819/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 06, 2008

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati.

Sklep nº I Ip 1034/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, March 06, 2008

Izvršilno sodišče ne more samo presojati veljavnosti izvršilnega naslova. Dejansko stanje v zvezi s tem ugotavlja samo toliko, da ugotovi, če je izvršilni naslov (še) veljaven.

Sklep nº II Ip 51/2008 of Višje sodišče v Kopru, Gospodarski oddelek, March 06, 2008

Glede preostalega dela terjatve dolžnik ni vložil ugovora po 2. odst. 61. čl. ZIZ, ampak je izpodbijal sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo; v takšnem primeru pa se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (3. odst. 62. čl. ZIZ).

Sodba nº I Cpg 490/2007 of Gospodarski oddelek, March 06, 2008

Glede na relativno naravo obligacijskih razmerij v razmerju do naročnika za pravilnost izpolnitve odgovarja podjemnik (glej 1. odst. 125. čl. OZ). Podjemnik v tem smislu naročniku odgovarja tudi za delo svojega podizvajalca (630. čl. OZ). Ker pa naročnik in podizvajalec nista v pogodbenem razmerju, naročnik od podizvajalca ne more uveljavljati zahtevkov na izpolnitev pogodbe, kakor tudi ne civilnopravnih zahtevkov zaradi kršitve pogodbe med naročnikom in podjemnikom. Ker naročnik ni stranka p...

Sodba nº I Cpg 794/2006 of Gospodarski oddelek, March 06, 2008

Obseg predmeta prenosa, to je zavarovalnega portfelja, je razviden iz zapisnika o komisijskem prenosu portfelja kot sestavnega dela pogodbe.

Sodba nº I Cpg 613/2006 of Gospodarski oddelek, March 06, 2008

Pravne posledice razveljavitve določenega zakona ureja 44. člen ZUstS in ne 43. člen ZustS.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners