Višja Sodišča: Opinions issued on September 2008

September 30, 2008

Sodba nº I Cp 455/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 30, 2008

Prvotoženec je bil že s pridobljeno lokacijsko informacijo seznanjen s tožničino namero odkupa nepremičnin, ki so predmet tega spora, in zato povsem utemeljeno ni podal zahtevka za izdajo potrdila v smislu 87. člena ZureP -1. Nepremičnine namreč po tej informaciji ni več nameraval prodati drugotožencu in tretjetoženki in torej za overitev svojega podpisa na že sklenjeni pisni prodajni pogodbi med njimi ni potreboval potrdila, saj je nepremičnine ponudil v odkup tožnici dne (tožnica prejela da...

Sklep nº I Cp 1294/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 30, 2008

V skladu z določbo 138. člena ZD izjave o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva le razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. Razveljavitev lahko ob navajanju teh razlogov uveljavlja le s posebno tožbo in ne v okviru zapuščinskega postopka.

Sodba nº I Cp 1351/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 30, 2008

Tožnik je v nezgodi utrpel raztrganino v predelu desnega kolenskega sklepa ter prelome osnovnih členkov drugega, četrtega in petega prsta leve noge, v posledici teh poškodb pa telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter duševne bolečine zaradi skaženosti. Potem, ko toženka temelju tožbenega zahtevka ni ugovarjala in se je protivila le uveljavljani višini odškodnine, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku v tej zvezi tožniku iz naslova...

Sodba nº I Cp 809/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 30, 2008

Pogodba o upravljanju stanovanjske hiše, ki jo sklenejo solastniki z upravnikom, obvezuje tudi tiste solastnike, ki pogodbe niso podpisali, če so jo podpisali solastniki, katerih solastni deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.

Sklep nº I Cp 1736/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 30, 2008

Zahteve za povrnitev stroškov kazenskega postopka ni mogoče uvrstiti med spore iz civilnopravnih razmerij po 1. členu ZPP, ker se o teh stroških odloča v okviru kazenskega postopka.

Sklep nº I Ip 1049/2008 of Višje sodišče v Mariboru, 11 oddelek, September 30, 2008

Upnikova terjatev je tako imenovana judikatna terjatev, ki sicer res zastara v desetih letih, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno imelo v vidu pravna pravila člena 392 Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR, upoštevna še za to razmerje v skladu s členom 1060 Obligacijskega zakonika – OZ v povezavi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, z uporabo pravnih učinkov v tem členu obdelanega pretrganja zastaranja, kar v danem primeru pomeni, da se je pretrgalo s sprožitvijo izvršil...

Sklep nº I Ip 958/2008 of Višje sodišče v Mariboru, 11 oddelek, September 30, 2008

Sodišče prve stopnje je tako ob ugotovitvi, da upnik v določenem mu roku vloge ni dopolnil skladno naloženemu mu po sklepu z dne 18.3.2008, predlog za izvršbo, upoštevaje zakonska določila četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pravilno zavrglo. Upnik bi moral, v kolikor je kazalo, da vloge v določenem mu roku ne bo mogel ustrezno dopolniti, predlagati podaljšanje tega roka in s čemer bi se lahko izognil situaciji, na katero je bil v sklepu o popravi opozorjen, in kakršna ...

September 25, 2008

Sklep nº I Ip 251/2008 of Višje sodišče v Celju, 11 oddelek, September 25, 2008

Za opravo nadomestnih dejanj je mogoče predlagati in dovoliti izvršbo le na način, kot tega določa ZIZ v členu 225.

Sodba nº Cp 83/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 25, 2008

Zavrnitev dokaznega predloga mora biti obrazložena. Zaradi nepotrebnosti oziroma nerelevantnosti dokaza se dokazni predlog zavrne samo, če bi se z njim dokazale trditve o dejstvih, ki ne bi mogle spremeniti odločitve sodišča oziroma če gre za dokazovanje dejstev, ki so že dokazana.

Sklep nº I Ip 239/2008 of Višje sodišče v Celju, 11 oddelek, September 25, 2008

Kadar ima upnik pooblaščenca je potrebno sodna pisanja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja vročati upniku po pooblaščencu.

Sodba nº Cp 1315/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 25, 2008

Pogodba o dobavi blaga (knjig), sklenjena po telefonu, je pogodba sklenjena na daljavo, ki jo ureja ZVPot.

Sklep nº I Cp 2900/2008 of Civilni oddelek, September 25, 2008

V skladu z določbo 268. člena ZIZ ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi. Da bi sklep o zavarovanju imel tak učinek, mora vsebovati vse, kar mora vsebovati predlog za izvršbo, med drugim tudi sredstvo zavarovanja oz. izvršbe. Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja pa so v ZIZ navedena taksativno (za nedenarne terjatve v petnajstem do dvajsetem poglavju) in ne primeroma, kar velja za vrste začasnih odredb.

September 24, 2008

Sklep nº Cp 861/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 24, 2008

Zahtevek na gradbenem področju mora biti tak, da ga je mogoče izvršiti v tehničnem in gradbenem smislu. Pomanjkljiv je zahtevek: „omogočiti dostop po novih stopnicah“.

Sodba nº in sklep Cp 1335/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 24, 2008

Vojaške vaje same po sebi ne pomenijo nevarne dejavnosti, so pa lahko podlaga za krivdno odgovornost tožene stranke, če so pri izvajanju vaje podane takšne opustitve, ki so v vzročni zvezi z nastalo škodo. Temeljni očitki, na katerih je sodišče prve stopnje gradilo krivdno odgovornost tožene stranke, so pomanjkljiva skrbnost pri načrtovanju in organizaciji usposabljanja vojakov v konkretnem primeru, malomarna presoja pogojev za izvajanje konkretnih vojaških vaj ter vztrajanje pri nadaljevanju...

Sklep nº I Ip 316/2008 of Višje sodišče v Celju, 11 oddelek, September 24, 2008

Izvršilni stroški, ki so nastali pred pristopom k nepremičninski izvršbi, ne sodijo med stroške, za katere ZIZ predvideva prednostno poplačilo.

Sodba nº in sklep I Cpg 891/2007 of Gospodarski oddelek, September 24, 2008

Pravna razlaga, da je šlo za pogodbeni izstop iz d.o.o., se namreč izključuje z vložitvijo tožbe na prenehanje družbe in izključitvijo družbenika iz družbe. Tožeča stranka je kot eden od pravnih naslednikov aktivno legitimirana zahtevati delitev premoženja iz sodnega registra izbrisane družbe. Toženec se je ves čas branil pred tožbenim zahtevkom tožeče stranke, ni pa uveljavljal svoje terjatve v pobot terjatvi tožeče stranke. Smiselne razlage postavljanja pobotnega ugovora sodišče druge stopn...

Sklep nº I Ip 1403/2008 of 11 oddelek, September 24, 2008

Ni mogoče enačiti nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, s tisto, ki jo utrpi dolžnik. Po dolžniku zatrjevana nenadomestljiva škoda namreč res ne more biti tista škoda, ki je posledica same izvršbe, saj izvršba teče prav zaradi tega, ker dolžnik prostovoljno ne izpolni obveznosti. Drugače pa je pri tretjih, tretji lahko utrpi nenadomestljivo škodo zaradi same izvršbe.

Sklep nº I Cp 590/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 24, 2008

Določilo drugega odstavka 461. člena ZOR, ki je veljalo v času sklenitve v tej pravdi obravnavanega sporazuma, je odvetniku in pooblaščencu prepovedovalo dogovor, da si izgovori delež zneska, prisojenega njegovemu naročitelju. Čeprav je bila določba umeščena med določila, ki so urejala prodajno pogodbo, ni bilo dvoma o tem, da je navedeno določilo pomenilo prepoved, ki se je nanašala na določanje nagrade za opravljanje naročila z izrecno sankcijo ničnosti.

Sodba nº I Cp 227/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 24, 2008

100. člen ZOR razlago spornih določil v korist druge pogodbene stranke ne predvideva le v primeru po eni pogodbeni stranki „vnaprej natisnjene vsebine pogodbe“, ampak tudi v primeru, ko je bila pogodba „kako drugače pripravljena ali predlagana od ene pogodbene stranke“.

Sodba nº in sklep I Cp 1496/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 24, 2008

Sodišče prve stopnje ni vezano na v tožbi zatrjevano pravno podlago tožbenega zahtevka (tretji odstavek 180. člena ZPP), zato bi moralo utemeljenost tožbenega zahtevka preizkusiti tudi z vidika omenjene pravne podlage, vendar le, v kolikor bi tožnica za tako pravno kvalifikacijo pravočasno podala ustrezno konkretizirano oziroma substancirano pravotvorno dejstveno podlago skupaj z dokazi zanjo.

September 23, 2008

Sklep nº I Cp 1527/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 23, 2008

Neupoštevanje napotil višjega sodišča, danih v predhodnem sklepu o razveljavitvi, glede na posledično nepravilnost odločitve že samo po sebi predstavlja procesno kršitev po prvem odstavku 362. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.

Sodba nº I Cp 1140/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 23, 2008

Sodišče je v celoti verjelo tožniku, da je ta osebno vročil sprejem ponudbe toženki. Iz izpovedbe tožnika in njegovih navedb v vlogah namreč izhaja, da je izročil toženki sprejem ponudbe isti dan kot upravni enoti in da so mu tam svetovali, naj osebno vroči toženki sprejem ponudbe.

Sklep nº I Cp 1035/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 23, 2008

Materialna imuniteta izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo, ki jo je tožeča stranka naperila zoper toženo stranko kot sodnico.

Sklep nº I Cp 882/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 23, 2008

Primarni kriterij za urejanje meje je po določbi prvega odstavka 77. člena SPZ močnejša pravica. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). Močnejša pravica je največkrat lastninska pravica, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na podlagi katerega izmed pravno veljavnih načinov (priposestvovanje, dogovor o poteku meje) ali publicijanska (bonitarna) lastnina. Sodišče mora tako najprej ugotoviti staro mejo, oprto na pravi...

Sklep nº I Cp 803/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 23, 2008

Oporoka je res strogo obličen enostranski pravni posel za primer smrti, vendar je lahko tudi samo delno veljavna, oziroma neveljavna samo v tistem delu, ki ne izpolnjuje pogojev obličnosti.

September 18, 2008

Sklep nº Cp 568/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 18, 2008

Nepravdno sodišče lahko o delitvi premoženja odloča le v primeru, če med udeleženci ni spora o delitvi. Na pravdo se praviloma napoti udeleženec, katerega pravica se šteje za manj verjetno.

Sodba nº Cp 1260/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 18, 2008

V konkretnem primeru je bilo vozilo v teku in se je premikalo, tožnik, ki je bil edini voznik tega vozila pa je pokrival tovor na vozilu in pri tem zaradi premikanja vozila padel na tla in se poškodoval. Glede na takšne okoliščine in ob dejstvu, da se je nesreča zgodila na nekategorizirani cesti, je tožena stranka na podlagi AO-plus zavarovanja odgovorna za nastalo škodo.

Sodba nº Cp 844/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 18, 2008

Kadar sodišče na glavni obravnavi preloži glavno obravnavo, ni potrebno, da stranko vabi z vabilom, saj 115. čl. ZPP določa, da kadar sodišče narok preloži, takoj naznani kraj in čas glavne obravnave.

Sklep nº I Ip 128/2008 of Višje sodišče v Celju, 11 oddelek, September 18, 2008

Dolžnika bi morala kot dokaz predlagati, da naj upnik predloži najemno pogodbo, za katero zatrjujeta, da je bila sklenjena in da je pri upniku.

Sklep nº I Cpg 215/2007 of Gospodarski oddelek, September 18, 2008

Odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje namreč izhaja iz obveznosti države, da jamči za pravno in dejansko varnost. Podlaga dolžnosti do povračila te škode po 26. členu Ustave je obveznost nosilca oblasti, da v razmerju do posameznikov, ko odloča o njihovih pravicah in obveznostih ali kako drugače posega v družbena dogajanja, ravna v okviru pristojnosti in v skladu s pooblastili, opredeljenimi v zakonu in ustavi, ter ob spoštovanju ustavno zajamčenih pravic vseh prizadetih. V ...

Sklep nº I Kp 359/2008 of Kazenski oddelek, September 18, 2008

Višje sodišče opozarja, da obvezne sestavine izreka oprostilne sodbe določata 3. in 4. odstavek 364. člena ZKP, ki pa ne vsebujeta zahteve, da mora biti v izreku naveden tudi zakonski razlog za oprostitev iz 358. člena ZKP. Ta razlog se navaja po ustaljeni sodni praksi, vendar ni podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, če je sodišče v izreku obtoženca oprostilo obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, v obrazložitvi pa je navedlo razloge, ki kažejo na oprostitev po 1. točki citirane določbe...

Sodba nº in sklep I Kp 56/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, September 18, 2008

Ker je obdolženec v svoji pritožbi izrecno navedel, da ne priznava pritožbe, ki bi jo zoper prvostopno sodbo vložil njegov zagovornik postavljen po uradni dolžnosti odvetnik, zaradi česar je bilo potrebno šteti, da je bila zagovornikova pritožba v nasprotju s šestim odstavkom 367. člena ZKP vložena proti obdolženčevi volji, jo je pritožbeno sodišče v skladu s 390. členom ZKP kot nedovoljeno zavrglo.

Sodba nº I Kp 508/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, September 18, 2008

Besedilo prvega odstavka 289.člena ZKP se po pomenu razteza tudi na dejanja pred razpisano glavno obravnavo.

September 17, 2008

Sklep nº I Ip 29/2008 of Višje sodišče v Celju, 11 oddelek, September 17, 2008

Objektivni rok se šteje od zadnjega izvršilnega dejanja, če postopek ni že prej ustavljen.

Sodba nº Cp 1208/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 17, 2008

Dejanski zaključek sodišča prve stopnje o tem, da so bila vsa dogovorjena dejanja pri ureditvi služnostne trase izvedena po navodilih in v navzočnosti tožnika, ima oporo v izvedenih dokazih, zato je pravilen tudi materialni pravni zaključek, da nista toženca kakorkoli protipravno ali škodno delovala in zato ni njune odškodninske odgovornosti in nista dolžna opraviti zahtevanih del.

Sklep nº I Kp 355/2008 of Kazenski oddelek, September 17, 2008

Določba 63. člena Ustave RS ureja predvsem specifični vidik svobode izražanja in vsebuje izrecno prepoved le določenih vsebin izražanja – namreč spodbujanja k neenakopravnosti, razpihovanja sovraštva in nestrpnosti ter spodbujanja k nasilju in vojni. Prepovedi iz 63. člena Ustave pravzaprav varujejo ustavno vrednoto enakosti, človekovega dostojanstva in demokratične ter pravne države. Stališče sodišča prve stopnje, da sta objekt varstva pri kaznivem dejanju po 300. členu KZ le italijanska in ...

Sklep nº II Cp 3197/2008 of Civilni oddelek, September 17, 2008

Vprašanje je torej, ali je po SPZ mogoče posestno varstvo služnosti na podlagi splošnih pravil o posestnem varstvu. Odgovor v pravni teoriji je pritrdilen. SPZ za priznavanje položaja posesti namreč ne zahteva izvrševanja oblasti na celotni stvari, ampak zadošča že delna oblast nad stvarjo. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno delno oblast. Ta pravni temelj pa je pri odločanju o posestnem varstvu seveda nepomemben, ...

Sodba nº I Cp 1042/2008 of Civilni oddelek, September 17, 2008

Sodišče prve stopnje je tožnici za nastalo škodo zaradi posega v njeno spolno integriteto, ki je kot del telesne integritete tudi ustavnopravno varovana pravica (35. člen Ustave RS), pravilno prisodilo enotno odškodnino na podlagi 202. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in zato ni bilo dolžno specificirati odškodnine za vsako posamezno obliko škode, kot to zmotno meni pritožba. Zakonodajalec je namreč v 202. členu ZOR predvidel pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih du...

Case of Civilni oddelek, September 17, 2008

Pri odločanju o zahtevku na objavo odgovora mora sodišče tehtati med ustavnimi pravicami iz 39. in 40. čl. Ustave RS. Določbo 42. člena ZMed je treba razlagati tako, da je objava odgovora dopustna v tistih primerih, ko gre za tako pomembno informacijo o javnih zadevah in/ali tako pomemben odgovor nanjo, da javni interes terja objavo odgovora oziroma, kadar objavo odgovora zahteva država, ko gre za tako pomembno informacijo, da javni interes terja / opravičuje poseg (države) v svobodo izražanj...

Sodba nº II Cp 756/2008 of Civilni oddelek, September 17, 2008

Ker so bila zemljišča v državni lasti, na stavbah pa je bilo mogoče pridobiti lastninsko pravico, tudi ni več veljalo temeljno načelo stvarnega prava superficies solo cedit (načelo povezanosti zemljišča in objekta), po katerem so nepremičnine zgolj zemljišča, vse, kar je na, nad ali pod nepremičnino, pa je sestavina nepremičnine. Po povojnih predpisih sta bila zemljišče in stavba vsak zase nepremičnina in se je v zemljiški knjigi za stavbo odprl poseben zemljiškoknjižni vložek. V Zakonu o pro...

Sodba nº II Cp 203/2008 of Civilni oddelek, September 17, 2008

Če oškodovanec vloži samostojno odškodninsko tožbo v času, ko je v teku kazenski postopek za dejanje iz istega življenjskega dogodka, se odškodninski zahtevek ne more naknadno šteti za zastaranega iz razloga, ker je bil kazenski postopek kasneje ustavljen.

Sklep nº I Cp 3135/2008 of Civilni oddelek, September 17, 2008

Prvostopenjsko sodišče je napačno štelo, da je začel rok 30 dni iz 2. tč. 396. čl. ZPP teči z dnem, ko je bila pritožnici odločba vročena na način, predpisan v 141. čl. ZPP. Vročitev je bila torej fiktivna. Za začetek roka za vložitev predloga za obnovo postopka v takem primeru ne more biti odločilen dan, ko se šteje, da je opravljena vročitev, za katero stranka zatrjuje, da ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP. Rok je lahko pričel zato teči šele tedaj, ko je tožena stranka dejansko iz...

Sodba nº I Cpg 125/2008 of Gospodarski oddelek, September 17, 2008

Tožena stranka je pojasnila, da se je v zadevi Pg 87/2003 priglasila kot stranski intervenient na strani tam tožene stranke (sedaj v obravnavanem sporu tožeče stranke), da pa se s stališčem tožene stranke ni strinjala. Kadar pa si pravdna dejanja stranke in stranskega intervenienta na njeni strani nasprotujejo, velja po izrecni določbi 4. odstavka 201. člena ZPP dejanje stranke in ne stranskega intervenienta. Ker je stranski intervenient nasprotoval temelju tožbenega zahtevka družbe S. d.o.o....

Sodba nº in sklep I Cp 1408/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 17, 2008

Odškodninska odgovornost ladjarja in ustanovitelja - lastnika za delovno nezgodo (ladja je vpisana v register v drugi državi, pri čemer je ladjar tuja gospodarska družba, registrirana v tretji državi, njen ustanovitelj in lastnik pa je slovenska d.o.o., na sedežu katere se je sklenila pogodba o zaposlitvi) se presoja po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.

September 16, 2008

Sklep nº I Cp 740/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 16, 2008

Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 19. člena ZDen). Ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za javno kategorizirano cesto, ki predstavlja javno dobro, se sporni parceli vsaj v tistem delu, po katerem poteka javna cesta, ne bi smeli vrniti v naravi. Ker sodišče prve stopnje z omenjenimi podatki ob odločanju o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ni razpolagalo, ni v zadostni meri razisk...

Sodba nº I Cp 603/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 16, 2008

Ugotovitev, da se je toženka zavezala vrniti posojilo v sedmih letih ne pomeni, da so posamezni obroki posojila samostojne terjatve (anuitete), za katere bi veljal triletni zastaralni rok (tako se je opredelilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbah II Ips 185/2001 z dne 8.11.2001 in II Ips 377/2002 z dne 15.1.2003). Obroki posojila ne pomenijo posameznih delov neke celote, temveč je pri njih na več delov razdeljena sama obveznost, zato tudi niso občasne terjatve temveč navadna obročna odplačila, z...

Sodba nº I Kp 773/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, September 16, 2008

Stanje zožene zavesti ni sopomenka za močno razdraženost iz prvega odstavka 128. člena KZ in ne njen nujni pogoj. Močna razdraženost je afektno stanje z intenziteto, ki je lahko nižja od intenzitete tega stanja pri zoženi zavesti.

September 11, 2008

Sodba nº Cp 1451/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 11, 2008

Tožnik na podlagi čl. 190 OZ utemeljeno zahteva od tožene stranke vračilo zneska, ki ga je tožnik plačal na podlagi regresnega zahtevka, ker je uspel dokazati, da za škodo ni odgovoren in njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastalo nezgodo.

Sklep nº Cp 106/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 11, 2008

Sodišče mora zamudno sodbo obrazložiti enako, kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prikrajšano mu je le ugotavljanje dejanskega stanja.

Sodba nº I Cpg 624/2008 of Gospodarski oddelek, September 11, 2008

Tožeča stranka je dejansko posojilo družbi M. tudi nakazala, zato ni šlo med tožečo stranko in družbo M. za sklenitev navidezne pogodbe v smislu 66. člena tedaj veljavnega ZOR. Tožeča stranka je izrecno privolila v prevzem dolga družbe M. d.o.o. na pravnega prednika tožene stranke. Direktor pravnega prednika tožene stranke je namreč tožeči stranki na njeno zahtevo izročil dve izjavi, v katerih je potrdil popoln prevzem obveznosti vračila kredita po posojilni pogodbi, sklenjeni med tožečo stra...

Sodba nº I Kp 549/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, September 11, 2008

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo obdolženčevemu predlogu za izrek enotne kazni. Predloga, da naj prvostopno sodišče odloči tudi o tem kje bo kazen prestajal, pa obsojenec, kot to sam navaja tudi v pritožbi, ni niti podal.

September 10, 2008

Sklep nº Cp 420/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 10, 2008

Zaključek o tem, ali je podan pravni standard redno šolanje, mora temeljiti na upoštevanju vseh okoliščin primera.

Sklep nº II Ip 275/2008 of Višje sodišče v Celju, 11 oddelek, September 10, 2008

Ker upnik v roku enega leta po objavi izbrisa dolžnika iz sodnega registra ni predlagal nadaljevanja izvršilnega postopka zoper njegove družbenike, je sodišče njegov prepozno vložen predlog pravilno zavrglo.

Sodba nº Cp 1221/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 10, 2008

Sporazum v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do M.Š., v korist katere je pokojni izročevalec izgovoril določene oskrbne in preživninske pravice, predstavlja pogodbo v korist tretjega. Tožnica M.Š. ni bila stranka pogodba, zato ima kot upravičenka pravico zahtevati le izpolnitev obveznosti, ne pa tudi razveze sporazuma.

Sklep nº Cp 1300/2007 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 10, 2008

Pravna podlaga za urejanje stroškov postopka v nepravdnem postopku sta določbi čl. 35 ZNP, ki na splošno ureja stroške za vse nepravdne postopke in 126 ZNP, ki ureja skupne stroške v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja. Čl. 35 ZNP daje sodišču možnost različne odločitve o stroških postopka, saj je v nepravdnem postopku odločilen predvsem interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Iz tega razloga velja splošno pravilo, da vsak udeleženec dokončno sam trpi svoje st...

Sklep nº I Cp 2919/2008 of Civilni oddelek, September 10, 2008

Zaznamba vrstnega reda je razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice, ki ni opravljen v korist

Sodba nº II Cp 725/2008 of Civilni oddelek, September 10, 2008

Izolirana uporaba določbe drugega odstavka 376. člena ZOR bi morda utegnila povzročiti situacijo, zaradi katere bi bil tožnik v bistveno slabšem ali protiustavnem položaju v primerjavi z drugimi oškodovanci, ker zaradi samega izbrisa ne bi mogel uveljavljati kakšne od svojih pravic ali te ne bi mogel uveljavljati uspešno. Vendar je v skladu z določbo 383. člena ZOR zastaranje zadržano ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.

Sodba nº in sklep II Cp 27/2008. of Civilni oddelek, September 10, 2008

Tožnik s trditvijo, da je bil nezakonito izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar je ugotovilo Ustavno sodišče RS, uveljavlja t.i. zakonodajno protipravnost. Redna sodišča niso pristojna za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, takšna presoja je pridržana Ustavnemu sodišču RS, ki pa jo je glede Zakona o tujcih opravilo.

Sodba nº in sklep I Cp 136/2008 of Civilni oddelek, September 10, 2008

S pravnoposlovno odsvojitvijo nepremičnine, ki je bila del skupnega premoženja, preneha skupna lastnina, ne glede na to, ali se je to zgodilo z vednostjo drugega partnerja ali mimo nje.

Sodba nº I Cpg 1147/2007 of Gospodarski oddelek, September 10, 2008

Pogodbeni stranki sta izrecno omejili pravico uporabe kupca le na uporabo objekta, ne pa zemljišča, ker obseg uporabe zemljišča še ni bil določen z geodetskimi izmerami. Tako se pokaže, da sama pogodba z dne 04. 09. 1980 kljub določilu 1. odstavka 7. člena ZPN sploh ni mogla biti podlaga za vpis pravice uporabe kupca na zemljišču parc. št. 445/1, k.o. T.. Zato je nepravilno nadaljnje sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je tožena s tem, ko je na podlagi ZLNDL dosegla vpis lastninske pravice...

Sodba nº I Cp 2048/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 10, 2008

Zmotno je tudi stališče, ki ga pritožba ves čas ponavlja, da gre namreč zaradi spremembe namembnosti iz konjskega hleva v stanovanje sedaj za novo stvar. Nesporno je, da je bila zgradba po nacionalizaciji obnovljena, spremenjena je bila njena namembnost, vendar pa zaradi obnovitvenih in adaptacijskih del ne gre za novo stvar, saj se obnavlja in adaptira lahko le obstoječa stvar. S tem se lahko seveda bistveno poveča njena vrednost, ne nastane pa z adaptacijo nova stvar.

September 09, 2008

Sodba nº I Cp 516/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 09, 2008

Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da predstavlja opravilo zamenjave strešne kritine prenovo in izboljšavo v smislu določila tretjega odstavka 31. člena SZ, veljavnega v času spornega razmerja med pravdnima strankama (SZ - Uradni list RS, št. 18/91 s spremembami), ter da bi posledično temu za izvedbo takšnega opravila bilo potrebno pridobiti soglasje vseh solastnikov. Prvostopno sodišče je pravilno obravnavalo opravilo zamenjave strešne kritine kot opravilo v zvezi z upravljanjem, vzdržev...

September 04, 2008

Sklep nº Cp 421/2008 of Višje sodišče v Celju, Civilni oddelek, September 04, 2008

Dokler je med udeleženkama sporna velikost deležev, nepravdno sodišče ne more odločiti o delitvi solastne stvari.

Sodba nº in sklep I Cp 2992/2008 of Civilni oddelek, September 04, 2008

Spleti portal ni časopis, gre za drug medij in ne le za internetno različico časopisa in bi moral tožnik, če je želel doseči prepoved objave tudi na spletnem portalu, to izrecno navesti v predlogu.

Sklep nº I Cpg 607/2008 of Gospodarski oddelek, September 04, 2008

Podatki o davčnih zavezancih so dostopni pri Davčnem uradu Republike Slovenije. Iz tega seznama je mogoče ugotoviti, da je pooblaščenka tožene stranke davčna zavezanka (čemur pritožnik niti ne oporeka). To dejstvo je zatrjevala pooblaščenka tožene stranke v predloženem stroškovniku, saj je zahtevala povrnitev 20 % DDV. Ker je na navedeni spletni strani državnega organa (DURS) vsakomur omogočen vpogled v podatke - sezname davčnih zavezancev, spada zatrjevano dejstvo o podatku o zavezancu za pl...

Sodba nº I Kp 721/2006 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, September 04, 2008

Kot je znano, je pravica do sojenja v navzočnosti, eno izmed temeljnih jamstev v kazenskem postopku iz druge alineje 29. člena Ustave RS, ki je v področnem zakonu udejanjena, med drugim tudi z izjemnostjo sojenja v odsotnosti oziroma, ko je to dovoljeno pod posebej določenimi pogoji. Ti morajo biti tolmačeni ozko in preizkušeni z upoštevanjem posebnosti vsakega posameznega primera, kajti šele na takšni podlagi je mogoče ugotoviti, ali se je obdolženi po pravilnem vabljenju s svojim ravnanjem ...

September 03, 2008

Sodba nº I Cpg 863/2007 of Gospodarski oddelek, September 03, 2008

Dogovor o ari je realen kontrakt, torej je sklenjen šele tedaj, ko je ara izročena. Pomen are je v utrditvi pogodbene obveznosti pogodbenih strank, kar izhaja iz pravnih posledic neizpolnitve pogodbe v primeru, ko je ara dana, določenih v 1. in 2. odstavku 80. člena ZOR (možnost pogodbi zveste stranke obdržati prejeto aro ali vrnitev dvojne are, če je aro prejela pogodbi nezvesta stranka). Drugače povedano, svojo utrditveno funkcijo ara lahko izpolni le, če je plačana, vsak drugačen dogovor o...

Sodba nº I Cpg 649/2008 of Gospodarski oddelek, September 03, 2008

Ob vložitvi tožbe se je tožeča stranka označila tako s firmo in sedežem tuje pravne osebe, kot še z imenom in naslovom podružnice v Ljubljani. Zato je za ugotovitev, da se lahko postopek, ki je bil prvič na prvi stopnji končan s podružnico, lahko pravilno nadaljuje z gospodarsko družbo kot tožečo stranko, zadostovalo, da je pooblaščenka predložila sodišču ustrezno pooblastilo družbe, ki je bila v tožbi poleg podružnice označena kot tožeča stranka.

Sodba nº I Cpg 694/2007 of Gospodarski oddelek, September 03, 2008

Glede na to, da se s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, kot pove že samo poimenovanje pogodbe, uredijo medsebojna razmerja med lastniki, s pogodbo o upravljanju pa razmerje med lastniki in upravnikom, je logično, da mora glede prve pogodbe obstajati soglasje volj vseh solastnikov, medtem ko za pogodbo o upravljanju oziroma posle v zvezi z rednim upravljanjem, kamor sodi tudi določitev upravnika, ZTLR dopušča v 15. členu soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo več kot polovico vre...

Sodba nº I Cp 2557/2007 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, September 03, 2008

Glede na dejstvo, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, katere zastopnik je drugotoženec, je povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni podana njegova pasivna legitimacija za tožnikovo škodo, saj so obveznosti pravilnega izvajanja del v domeni delodajalca in ne njegovega zastopnika, zato ne more biti podana njegova osebna odgovornost kot fizične osebe, saj v kolikor je tožniku odrejal dela, je storil to kot zaposlen pri prvotoženi stranki in ne kot fizična os...

September 02, 2008

Sodba nº I Cpg 186/2008 of Gospodarski oddelek, September 02, 2008

S pogodbo o upravljanju ni mogoče določiti različnega kriterija delitve stroškov za različne kategorije lastnine. Narava pogodbe o upravljanju terja glede pravic in obveznosti povsem enakovreden položaj vseh solastnikov, ne glede na to, ali so pogodbo o upravljanju podpisali ali ne.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners