Višja Sodišča: Opinions issued on January 2009

January 28, 2009

Sodba nº III Kp 146/2008 of Kazenski oddelek, January 28, 2009

Obdolženčevo grdo ravnanje nad staršema je še vedno izvršitveno ravnanje v smislu nasilniškega obnašanja, kot je opredeljeno v 1. odstavku 296. člena KZ-1, vendar opis ne vsebuje nadaljnjega elementa tega kaznivega dejanja, to je nastanka posledice storilčevega izvršitvenega dejanja pri oškodovancu, v konkretnem primeru, da naj bi bil vsak od staršev z obdolženčevim grdim ravnanjem nad njima, spravljen v podrejen položaj. Posledica obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki pa je opisana v deja...

Sklep nº I Kp 1529/2008 of Kazenski oddelek, January 28, 2009

Dejstvo, da v novem zakoniku kot kaznivo dejanje ni več določeno samostojno kaznivo dejanje grdega ravnanja, kot je bilo opredeljeno v 146. členu KZ, ne pomeni, da tako dejanje ni več kaznivo. Grdo ravnanje se pojavlja kot izvršitveno ravnanje oziroma kot zakonski znak v kaznivem dejanju ogrožanja varnosti (135. člen KZ-1), nasilja v družini (191. člen KZ-1) ter v kaznivem dejanju nasilništva (296. člen KZ-1). V vsakem konkretnem primeru pa je treba presoditi tudi, ali dejanje po opisu morda ...

Sklep nº I Cp 4261/2008 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Če se ugotovi točen dan, ko je na podlagi poizvedb pogrešanec najverjetneje umrl oziroma tisti dan, ki ga najverjetneje ni preživel, velja ta dan za dan smrti. Če pa se ta dan ne da dognati, velja zakonita fikcija, da je smrt nastopila prvi naslednji dan po poteku rokov pogrešanosti iz 82. člena ZNP.

Sodba nº VSL I Cp 3286/2008 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Kdor z zlorabo solastninske pravice povzroči nevzdržno solastninsko skupnost, zaradi katere drugi solastniki ne morejo nemoteno souporabljati nepremičnine, ter je iz tega razloga prisilno izseljen, ni upravičen do plačila uporabnine.

Sodba nº I Cp 3716/2008 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Nedopustno je, da stranka (predvsem tožnik, ki sam odloča o času vložitve tožbe) računa s tem, da bo šele med pravdo zbrala dokaze, ki bi jih morala predložiti oziroma predlagati do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

Sodba nº II Cp 3208/2008 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Stroški odgovora na pritožbo so za pravdo potrebni tedaj, ko stranka z odgovorom na pritožbo lahko spremeni procesni položaj.

Sklep nº II Cp 4710/2008 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Samo pomotni vpis zemljiškoknjižno sodišče popravi po uradni dolžnosti; druge napake v zemljiškoknjižnem postopku, čeprav so očitne, je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.

Sklep nº I Kp 697/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 28, 2009

Ker iz dopisa zasebnega tožilca ne izhaja, da namerava zaradi smrti pooblaščenke v kazenskem postopku nastopati sam, temveč očitno s pooblaščencem, sodišče prve stopnje glavne obravnave ne bi smelo razpisati in nanjo povabiti le zasebnega tožilca. Statut Odvetniške zbornice Slovenije v 73. členu določa, da če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov, prevzemnik odvetniške pisarne pa je...

Sklep nº I Kp 818/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 28, 2009

Oškodovanec nima pravice zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok, v katerem bi po zavrženju ovadbe lahko začel kazenski pregon. Ob pogojih iz drugega odstavka 61. člena ZKP sme oškodovanec zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, da bi nadaljeval kazenski pregon le, če se brez svoje krivde ni udeležil glavne obravnave, na kateri je državni tožilec odstopil od pregona, pa tudi v takšnem primeru zgolj odsotnost z dela zaradi bolezni, ne da bi bile navedene okoliščine, ki so preprečev...

Sodba nº I Kp 538/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 28, 2009

Oškodovanka ima pravico, da jo v kazenskem postopku zastopa odvetnik, obdolženec pa je dolžan plačati stroške pooblaščenca oškodovanke, ker je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, storjenega na njeno škodo.

Sklep nº I Kp 576/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 28, 2009

Vsi pisni dokazi, ki jih sodišče izvede, morajo biti spisu priloženi, zato bo sodišče prve stopnje oba spisa oziroma njune fotokopije kazenskemu spisu priložilo.

Sodba nº I Kp 624/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 28, 2009

Glede pritožbene navedbe, da obdolženec kot direktor in lastnik družbe ne more kazensko odgovarjati, je potrebno pojasniti, da je poslovna goljufija tista goljufija, pri kateri storilec ali več storilcev na področju gospodarskega poslovanja goljufa osebe znotraj gospodarskega subjekta ali pa v poslovanju z drugimi gospodarskimi subjekti in fizičnimi osebami goljufa osebe v teh gospodarskih subjektih ali fizične osebe same. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je glavna značilnost povzročitev ...

Sodba nº I Kp 959/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 28, 2009

Pritožba upravičeno navaja, da bi bilo obdolžencu s sodbo pravilno naložiti, da mora v bodoče preživnino za sina redno plačevati, ker je to zakonska dolžnost starša, preživljanje otroka je obveznost, ki je ni mogoče odložiti oziroma ne izvrševati zgolj zato, ker roditelj trenutno ni v rednem delovnem razmerju.

Sklep nº I Kp 974/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 28, 2009

Drugi odstavek 87. člena ZKP določa, da velja izjava, vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči pred pretekom roka. Vloga je pravočasna, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo pošlje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku pritožbenega roka, kot v obravnavanem primeru.

January 27, 2009

Sklep nº I Cp 80/2009 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 27, 2009

Zaradi pomanjkanja ustreznega predloga zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno po uradni dolžnosti odločiti o izbrisu v korist nasprotnih udeležencev vknjižene predkupne pravice in je tako odločilo o zahtevku, ki ni bil postavljen.

Sodba nº I Cp 2084/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 27, 2009

Pravno priznano premoženjsko škodo iz naslova vzdrževanja groba predstavlja tista škoda, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, skratka tista škoda v obliki izdatkov, ki svojcu nastajajo v obdobju po smrti pokojnega oziroma v bližnjem časovnem obdobju, saj takrat okolica glede na običajno ravnanje ljudi od žalujočega svojca pričakuje, da bo intenzivno izkazoval skrb za grob pokojnega svojca z obiski, prižiganjem sveč, urejanjem, krasitvijo, in podobno. Od pojm...

January 23, 2009

Sklep nº I Ip 1569/2008 of Višje sodišče v Mariboru, 11 oddelek, January 23, 2009

Tako se pokaže, da glede na pomembnost navedenega 10 minutnega časovnega intervala sodišče prve stopnje ni povsem pravilno in dosledno upoštevalo predpisov o izvedbi javne dražbe in zapisnik ni v celoti sestavljen tako, da bi omogočal nadzor in oceno nad pravilnostjo postopka, ko ni natančno zabeleženo, kdaj je bila dana zadnja, sporna ponudba, kar bi omogočalo natančno oceno, ali je bila dana pravočasno ali prepozno. Kršitev teh predpisov, ki jo pritožba izrecno uveljavlja ima lahko vpliv na...

January 22, 2009

Sklep nº II Kp 30/2009 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 22, 2009

Kaznivo dejanje zatajitve po 215. členu KZ je t.i. trajajoče kaznivo dejanje, ki je dokončano s prenehanjem protipravnega stanja.

January 21, 2009

Sodba nº I Cp 3823/2008 of Civilni oddelek, January 21, 2009

Konkludentno ravnanje dolžnika, ko nekaj na račun spornega dolga plača, je treba razlagati kot priznanje, da je (bil) nekaj dolžan plačati. Gre za priznanje dejstva, ki ima po izrecnih določbah OZ vpliv na (ne)zastaranje, nima pa procesnih učinkov pripoznave (niti dela) zahtevka. Dolžnik ima pravico dokazovati, da je plačal iz drugih razlogov (npr. mirne rešitve spora, v konkretnem primeru poskus preprečitve izgube t.i. zavarovančevih bonitet). Delnega plačila ni mogoče razlagati kot nedvoumn...

Sodba nº II Cp 3307/2008 of Civilni oddelek, January 21, 2009

Pogoj za denarno odškodnino so dovolj intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine, ki jih trpi oškodovanec zaradi kršitve njegove osebne integritete. Tožnik v tožbi (niti pozneje) svojih duševnih bolečin ni določno zatrjeval. Potemtakem njegova tožba ni bila sklepčna in že zato ni upravičen do zahtevanega pravnega varstva.

Sodba nº II Cp 4392/2008 of Civilni oddelek, January 21, 2009

V primeru, ko stranki sklenjene najemne pogodbe s konkludentnimi ravnanji izkazujeta soglasje ustvariti partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, torej da takšna ravnanja kažejo na svobodno odločitev moškega in ženske, da živita skupaj v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, to še ne pomeni, da sklenjena najemna pogodba postane nična, pač pa, da se takšna pogodba ne izvršuje v času trajanja zunajzakonske skupnosti.

Sklep nº I Cp 3679/2008 of Civilni oddelek, January 21, 2009

Ko toženec vloži nasprotno tožbo, ki izpolnjuje pogoje iz 183. člena ZPP, jo sodišče praviloma obravnava skupaj s tožbo v istem postopku (načelo ekonomičnosti). Lahko pa pravdi razdruži (300. člen ZPP), kar je sodišče prve stopnje tudi storilo s sklepom z dne 8. 6. 2006, opr. št. P 71/2004-16. Celo ko o razdružitvi ne bi izdalo posebnega sklepa, ne bi zagrešilo niti relativne bistvene kršitve postopka. Sodišče samo presodi, ali bo nasprotno tožbo obravnavalo skupaj s tožbo ali ne. Če jo obrav...

Sodba nº in sklep I Cpg 922/08 of Gospodarski oddelek, January 21, 2009

Sklic skupščine je pravica manjšinskih delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo (vsaj) 20-ino osnovnega kapitala, če navedejo namen in razloge zanj ter upravi posredujejo pisno zahtevo. V taki situaciji uprava mora sklicati skupščino (1. odstavek 296. člena ZGD-1) in ne gre za diskrecijsko pravico uprave, ali bo skupščino sklicala ali ne. Če namreč zahtevi manjšinskih delničarjev ne sledi, imajo slednji sodno varstvo za uveljavitev pravice do sklica skupščine (3. odstavek 296. člena ZGD-1)...

Sklep nº I Cp 1827/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 21, 2009

Tožena stranka, ki je v pravočasnem odgovoru na tožbo predlagala, naj sodišče „tožbo zavrne“, je odgovor obrazložila v smislu določbe prvega odstavka 278. člena ZPP, po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Zato ni mogoče šteti, da je njen odgovor na tožbo neobrazložen in zato ni bil vložen.

Sodba nº I Cp 1835/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 21, 2009

Pri obeh tožnikih je v njuni osebnostni strukturi mogoče prepoznati posledice zlorab, saj imata oba težave pri vzpostavljanju medčloveških odnosov v smislu pomanjkanja zaupanja v ljudi, težave pri vključevanju v družbo in težave s spolno identiteto, kar se kaže pri spolnem kontaktu in v partnerskih odnosih. Pri obeh tožnikih je v bodoče pričakovati večje ali manjše težave in osebnostne specifičnosti ki jih je moč pripisati zlorabam s strani toženega. Nekatere med njimi se bodo vgradile v njij...

January 20, 2009

Sklep nº I Cp 1574/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 20, 2009

Glede na to, da tožnik v predmetnem postopku uveljavlja plačilo škode, ki mu je nastala zaradi nezakonite odpovedi pogodbe z dne 28.4.2005, je pri ugotavljanju izgubljenega dobička nujno upoštevati celotno dvoletno obdobje, v katerem naj bi se ta pogodba izvrševala, in je potrebno ugotoviti, kakšno prikrajšanje, če sploh kakšno, je v tem času nastalo v premoženju tožnika.

Sodba nº I Kp 941/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 20, 2009

Glede na okoliščino, ko je dne 01.11.2008 veljavni Kazenski zakonik – KZ-1 ukinil stransko kazen izgona iz države, je bilo ob upoštevanju drugega odstavka 7. člena tega zakona potrebno spremeniti izrek o kazenski sankciji tako, da se stranska kazen izgona tujca iz države ne izreče. Gre za kršitev kazenskega zakona v škodo obdolžencev, ki je nastala po izreku prvostopne sodbe, vendar jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti v skladu z 2. točko prvega odstavka 383. člena ZKP. G...

January 16, 2009

Sklep nº I Ip 4/2009 of Višje sodišče v Mariboru, 11 oddelek, January 16, 2009

Za utemeljen odlog izvršbe morata biti v smislu materialne določbe 71. člena ZIZ kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvi, da mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, drugi pogoj pa je podan bodisi ob obstoju enega od taksativno naštetih primerov v prvem odstavku citirane določbe oziroma še v primeru, če je v smislu drugega odstavka citirane določbe podan posebno upravičen razlog, pri čemer mora tudi v zadnjem primeru ...

Sklep nº I Ip 43/2009 of Višje sodišče v Mariboru, 11 oddelek, January 16, 2009

Upnik je v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ poleg verjetnosti obstoja terjatve moral izkazati verjetno tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma v smislu tretjega odstavka 270. člena ZIZ te nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa, kot je razvidno iz podanega predloga ...

January 15, 2009

Sodba nº I Cpg 585/2008 of Gospodarski oddelek, January 15, 2009

Po določilu 2. odst. 188. čl. OZ pri odločanju o tem, koliko znaša delež vsakega od solidarnih dolžnikov, sodišče ne odloči le glede na težo posledic, ampak tudi glede na krivdo vsakega dolžnika. Tožbeni zahtevek na delno povrnitev škode bi bil neutemeljen le v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da njenemu zavarovancu ni mogoče pripisati nobene krivde za nezgodo.

Sklep nº I Cpg 654/2008 of Gospodarski oddelek, January 15, 2009

Tožena stranka je tožbenemu zahtevku nasprotovala, sklicujoč se na neizkazane okoliščine iz 3. točke 12. člena Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje, ki naj bi bili sestavni del zavarovalne pogodbe. Navedena določila omejujejo dopustnost uveljavljanja odkupa zavarovanja zgolj na štiri taksativno določene življenjske primere. V 4. točki istega člena pa je določitev drugih razlogov, pod katerimi je dopusten odkup zavarovanja, prepuščeno zavarovalnici. Po mnenju pritožbenega sodišča pa pom...

January 14, 2009

Sklep nº I Cp 2020/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 14, 2009

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik postal lastnik gospodujoče nepremičnine šele na podlagi pravnomočne sodbe. Tožnik je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe ...

Sodba nº I Cpg 968/2008 of Gospodarski oddelek, January 14, 2009

Prevoz, ki ga je opravila tožeča stranka, ima vse elemente, ki jih ne sme imeti občasni prevoz, zato ga ni mogoče opredeliti za občasni prevoz potnikov v smislu določbe 35. člena ZPCP-1. S tem pa se izkaže, da sklenitev prevozne pogodbe za prevoz uporabnikov prevoznih storitev nima dopustne pravne podlage. Tožeča stranka na podlagi naročila tožene stranke po določbah ZPCP-1, ki ima naravo prisilnega predpisa, ni imela pravice opravljati javnega prevoza potnikov na način, kot ga je opravljala....

Sklep nº II Cp 4731/2008 of Civilni oddelek, January 14, 2009

V pravdah zaradi motenja posesti je razpravljanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih izključeno na podlagi 426. čl. ZPP in 1. odst. 33. čl. SPZ ter omejeno le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.

Sodba nº I Cpg 653/2008 of Gospodarski oddelek, January 14, 2009

Sodbo, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). S pritožbo tožena stranka uveljavlja kršitev določbe 455. člena ZPP. To pa ni razlog, iz katerega bi se sodba v postopku v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijala. V obravnavanem sporu bi pritožbeno sodišče kršitev določbe 455. člena ZPP lahko pres...

Case nº VSM I Cp 1887/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 14, 2009

V skladu s tretjim odstavkom 133. člena OZ je v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje. Vprašanje, ali so običajne meje presežene, je pravno vprašanje, pravni standard običajne meje pa mora v vsakem konkretnem primeru napolniti sodišče. Pri tem so mu izsledki izvedenskega mnenja lahko v pomoč, ne sme pa sodišče na izvedenca tega vprašanja prelagati. Sodi...

January 13, 2009

Sklep nº I Kp 1159/2008 of Kazenski oddelek, January 13, 2009

Državni tožilec je po smrti „obsojenca“ upravičen vložiti zahtevo za spremembo pravnomočne odločbe - „priglasitve okrajnega ljudskega odbora“, na podlagi katerega je bilo po 28. členu ZKIK osebi odvzeto premoženje.

Sklep nº I Cp 2057/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 13, 2009

Ker je tožeča stranka med pravdo spremenila svoj naslov in tega ni sporočila sodišču prve stopnje do glavne obravnave, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko ji je vročitev sodnih pisanj opravljalo s pritrditvijo na sodno desko. Zato se tudi utemeljeno šteje, da je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena in ko je to predlagala navzoča prvotožena stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno odredilo mirovanje postopka, zaradi česar so nastopili pravni učinki tega procesnega inštituta v...

Sodba nº I Cp 1810/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 13, 2009

Tožeča stranka glede na podano zahtevo za denacionalizacijo ne more zahtevati varovanja tistega dela zahtevka, ki se nanaša na odškodnino na način, da uveljavlja ničnost kupne pogodbe v zvezi z nepremičninami 401/8 in 401/9 in na pravilnost odločitve prve stopnje zato tudi nima vpliva dejstvo, da je sporna pogodba sicer bila sklenjena po tem, ko je bil že uveden denacionalizacijski postopek.

January 08, 2009

Sodba nº in sklep I Cpg 608/2007 of Gospodarski oddelek, January 08, 2009

Obstoj stranke je opredeljen s firmo družbe, ki se tudi vpiše v sodni register (1. odstavek 47. člena v zvezi z 12. členom ZGD.

Sodba nº I Cpg 865/2008 of Gospodarski oddelek, January 08, 2009

Če je tožena stranka na podlagi izpodbijanih asignacij prišla do poplačila svojih terjatev na podlagi računov, ki jih je izstavila prodajalcu na podlagi sklenjene pogodbe z dne 05. 11. 2001, to pomeni, da je šele s poplačilom obveznosti do tožene stranke prodano blago v tej vrednosti prešlo v premoženjsko sfero kupca. To pa samo po sebi pomeni, da je šlo za sočasno izpolnitev obeh pogodbenih strank, saj je v trenutku izvršitve nakazila toženi stranki stečajni dolžnik oziroma njegov pravni pre...

January 07, 2009

Sodba nº I Cp 3058/2008 of Civilni oddelek, January 07, 2009

AO-plus zavarovanje krije samo škodo zaradi poškodb, utrpelih v prometni nesreči.

Sodba nº I Cp 4097/2008 of Civilni oddelek, January 07, 2009

Ob določanju višine verzijskega zahtevka je treba uporabiti obogatitveno načelo.

Sklep nº I Cpg 1127/2008 of Gospodarski oddelek, January 07, 2009

Ker revident po prenehanju tožene stranke ni vstopil v procesni položaj, kakršnega je imela le ta ob prenehanju, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima več. Zato je revizija postala nedovoljena.

Sklep nº I Cp 2233/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 07, 2009

Izvedenec se mora pri priglasitvi materialnih stroškov iz tretjega odstavka 41. člena Pravilnika odločiti, ali jih bo priglasil v pavšalnem znesku 15 % od nagrade, ali pa po dejanskih računih.

Sklep nº I Cp 1842/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 07, 2009

Za razsojo predmetne zadeve bo treba ugotoviti in razjasniti naslednja dejstva:

Sklep nº I Cp 1936/2008. of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 07, 2009

Pobot terjatev – 311. in 312. člen Obligacijskega zakonika – OZ. Načelo ne ultra alterum tantum za obresti ni veljalo pred 01.01.2002.

Sklep nº I Cp 1768/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 07, 2009

Z zavrnitvijo dokaza po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke, konkretno oftalmologa, je sodišče prve stopnje kršilo določbo drugega odstavka 254. člena ZPP, saj je tožnik obrazloženo ugovarjal izvedenskemu mnenju v zadevi sodelujočega izvedenca J.Z. dr. med. in določno opozoril na neskladja v njem ter je za svoje navedbe predložil dokaze. Zato sodišče prve stopnje ni moglo zavrniti tako obrazloženega dokaznega predloga zgolj z utemeljitvijo, da je izvedenec svoje delo opravil korekt...

Sodba nº I Kp 574/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek, January 07, 2009

Prvostopenjsko sodišče obdolženki ni kršilo niti zgoraj navedenih določb ZKP, kot tudi ne določb Ustave. Pritožba ne pove, kateri so tisti nejasni razlogi, ki bi naj tudi bili v pretežni meri s seboj v nasprotju. Preizkus, ki ga je opravilo sodišče druge stopnje pa je pokazal, da ima izpodbijana sodba jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih in da ti s seboj niso v nasprotju. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče obdolženki sodilo v nenavzočnosti, ni kršilo pravice do obrambe, saj utemeljeno ni...

January 06, 2009

Sodba nº I Cp 2173/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 06, 2009

Izhajajoč iz določbe 131. člena Obligacijskega zakonika – OZ je dokazno breme za obstoj in povzročitev škodnega dogodka (povzročitev prometne nesreče kot nedopustno ravnanje zavarovanca tožene stranke) na strani tožeče stranke.

Sklep nº I Cpg 695/2008 of Gospodarski oddelek, January 06, 2009

Po pravilih ZPP je dokazovanje prosto, dokazna sredstva pa niso omejena. Sodišče je dolžno oceniti vse dokaze za ugotovitev določenega dejstva. Preverjanje obstoja kapitalskih družb in njihovih preoblikovanj z vpogledom v sodni register je potrebno le izjemoma, v primerih, ko obstajajo kakšne okoliščine, ki vzbujajo dvom, da obstajajo ali da so takšne, kot trdijo, da so.

Sodba nº I Cp 1228/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 06, 2009

Zmotno je tudi nadaljnje stališče pritožbe, da bi tožena stranka lahko izpodbila pravno domnevo iz tretjega odstavka 256. člena OZ, če bi jo sodišče prve stopnje zaslišalo kot stranko. Določba tretjega odstavka 256. člena OZ določa, da se pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih razpolaganjih šteje, da je dolžnik vedel, da s takšnim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali, da bi mu moralo biti znano, kar pomeni, da za...

Sodba nº in sklep I Cp 2102/2008 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, January 06, 2009

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tretji (K.) zoper tožnika vložil tožbo 16.7.1991 ter da je bila tožniku vročena (pri čemer datum ni opredeljen); sedanji toženec je bil pozvan, naj vstopi v pravdo kot stranski intervenient (v tožbi tožnik kot datum navaja 21.10.1991), vendar tega ni storil; pravda med tožnikom in K. je bila pravnomočno končana glede vrnitve kupnine za avtomobil 4.6.1992 (v preostalem delu zahtevka pa 3.11.1992); predmetna tožba je bila vložena 28.10.1992. Iz navedenih...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners