Višja Sodišča: Opinions issued on December 2010

December 30, 2010

Sodba nº I Cpg 1150/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 30, 2010

Trditve o tem, da je bila tožena stranka neupravičeno obogatena, tožeča stranka ni dovolj konkretizirala. Zgolj zatrjevanje, da asignacija, na podlagi katere naj bi tožena stranka prejela vtoževani znesek od tožeče stranke, ni bila sklenjena, ne zadostuje, za zaključek, da je bila tožena stranka na račun tožeče stranke neupravičeno obogatena.

Sodba nº I Cpg 657/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 30, 2010

Za gospodarske subjekte v smislu OZ se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo. Ker v navedenem določilu ni mogoče najti podlage za ugotovitev, da je odvetnik gospodarski subjekt, saj ni niti pravna oseba niti samostojni podjetnik, ga ni moč šteti za gospodarski subjekt in pogodba, ki jo sklepa s strankami, ne predstavlja gospo...

December 29, 2010

Sklep nº II Cp 3469/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 29, 2010

Iz sklepa z dne 02. 07. 2009, s katerim je sodišče prve stopnje D.V. naložilo, da mora vložiti še en izvod pritožbe, ni bilo jasno, da je D.V. vložila pritožbo poleg tiste, ki so jo vložili njeni pooblaščenci. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno v sklepu, s katerim jo je pozvalo na predložitev še enega izvoda, jasno in nedvoumno zapisati, za kakšno situacijo gre. Pooblaščenci so glede na potek dogodkov utemeljeno sklepali glede na pomanjkljive razloge v sklepu, da je treba predložiti še en iz...

Sklep nº I Cp 2152/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 29, 2010

Kot je razvidno iz povratnice v spisu, je toženka obvestilo o preklicu prejela pred narokom 11.3.2010, njen pooblaščenec, odvetnik, pa je preklic res prejel šele na dan naroka. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da ne gre za potrebne stroške.

Sodba nº II Cp 2593/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 29, 2010

Prostora, ki ga mora toženec izročiti tožeči stranki, ni opredeliti kot stanovanja v smislu predpisov, ki oziroma so urejali stanovanjska razmerja, posledično je temu za tu obravnavano pogodbeno razmerje med pravdnima strankama glede obravnavanega prostora uporabiti določbe ZOR o zakupni (najemni) pogodbi.

Sklep nº I Cp 1784/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 29, 2010

Zgolj dejstvo, da sta pravdni stranki sestra in brat in da imata skupen nabiralnik, ne dokazuje, da se toženec s sodnim pisanjem ne bi mogel seznaniti.

Sodba nº in sklep II Cp 3824/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 29, 2010

Dejanska posest in dejanski obseg uporabe solastne nepremičnine, ki ni razdeljena, nima pravnih posledic, ki bi povzročila spremembo solastniškega deleža solastnikov na nepremičnini.

Sodba nº I Cp 3486/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 29, 2010

Stroški začasnega zastopnika so pravdni stroški in je zato tožeča stranka upravičena do povrnitve založenih stroškov.

December 28, 2010

Sklep nº I Cp 3259/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 28, 2010

Tožeča stranka je še v fazi izvršilnega postopka svoj izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine dopolnila tako, da je navedla dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagala tudi dokaze za ugotavljanje teh dejstev. Res je, da tožeča stranka ni tožbe ponovno dopolnjevala v skladu s pozivom, ki pa je bil očitno glede nje izdan pomotoma, ker je bila tožba tožene stranke že popolna.

Sodba nº II Cp 4829/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 28, 2010

Zapis v predračunu, da je tožnik plačnik računa, ne dokazuje, da se je toženec zavezal plačati stroške zdravljenja F. A., temveč le, da ga je tožeča stranka obravnavala kot plačnika računa. Tudi račun, izstavljen 10.10.2005, na katerem so obračunani zdravstveni stroški za F.A. in toženca skupaj, za katerega tožnik ni dokazal, da bi bil tožencu poslan (toženec ga je dobil skupaj s tožbo 25.4.2008), ne dokazuje zaveze toženca za plačilo računa.

December 23, 2010

Sodba nº I Cpg 1326/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 23, 2010

Ob tem, ko tožeča stranka ni konkretizirano navedla, kateri elementi idejne zasnove spornega objekta niso bili vključeni in zaobseženi v obsegu pravic, ki so bile prenesene na naročnika M., ostanejo kot nekonkretizirane tudi trditve o namernih posegih toženih strank v avtorsko pravico. Tožeča stranka bi ta del dejanske podlage tožbenega zahtevka lahko utemeljila le na podanih in dokazanih trditvah, da so tudi tožene stranke vedele ali bi morale vedeti, da določen obseg upravičenj iz avtorskeg...

Sodba nº I Cp 3679/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 23, 2010

Trditve, da toženka tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila ustreznega dokazila, da je dedinja (kar smiselno predstavlja zatrjevanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja) in da je sodišče tudi glede oprave zapuščinske obravnave naredilo napačen sklep, pa, čeprav povezane z zatrjevanjem zmotne uporabe materialnega prava, predstavljajo nedopustno poseganje v ugotovljeno dejansko stanje in jih zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Sklep nº I Cp 4796/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 23, 2010

Za postopke prisilne hospitalizacije plačilo sodne takse ni predpisano, saj se po 68. členu ZDZdr stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Tako vrednosti predmeta v teh postopkih skladno z 21. členom ZodvT ni mogoče določati po določilih ZST-1. Prav tako vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, saj za takšno določitev ni objektivnih meril, in bi bilo določanje vrednosti predmeta po prostem preudarku arbitrarno....

Sklep nº PRp 1617/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, 10 oddelek, December 23, 2010

Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprlo na določbo 3. odstavka 61. člena ZP-1, po kateri se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila, s tem, ko jo je povezalo z vabilom storilcu in njegovemu pooblaščencu na zaslišanje, ki je bilo razpisano za 22. 9. 2010, katerega se storilec ni udeležil, sodišču pa je opravičilo posredoval šele 3...

Sodba nº II Cp 3614/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 23, 2010

Etažni lastnik za obratovalne stroške najemnika odgovarja subsidiarno.

Sklep nº IV Cpg 1115/2009 of Gospodarski oddelek, December 23, 2010

Pritožnik utemeljeno opozarja, da na naslovu, ki je kot njegov poslovni naslov vpisan v sodni register, posluje. To nenazadnje izkazuje uspešna vročitev sklepa o začetku postopka izbrisa v tem postopku družbi na zgoraj navedenem naslovu. S tem pa je bila uspešno izpodbita zakonska podlaga za domnevo obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, da ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru.

December 22, 2010

Sklep nº III Cpg1389/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 22, 2010

Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Meje njegove pritožbene pravovarstvene potrebe pa so njegovi zahtevki in predlogi, kot jih je postavil pred sodiščem prve stopnje.

Sklep nº I Cp 3260/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Razmerje med pravdnima ne izhaja iz pridobitne dejavnosti tožeče stranke, temveč iz neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker v konkretnem primeru na strani tožeče stranke nista podana oba, tako subjektivni kot objektivni kriterij, ne gre za gospodarski spor.

Sodba nº II Cp 3627/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Za tožečo stranko je bila pogodba sklenjena takrat, ko je prejela od toženca izjavo o sprejemu ponudbe.

Sodba nº I Cpg 1094/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 22, 2010

Pravdno sodišče je vezano na ugotovitev v kazenski sodbi, da je toženec oškodoval tožnika najmanj v višini velike premoženjske koristi oziroma škode. Ali je vezano tudi na ugotovitev, da je škoda nastala nad navedenim zneskom, pa je odvisno od trditev pravdnih strank, vrste škode in okoliščin vsakega posameznega primera.

Sodba nº in sklep I Cp 3481/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Tožeča stranka ne vtožuje vrnitve denarnih sredstev (s katerimi je tožena stranka kot pooblaščenka zapustnika nesporno razpolagala) v zapuščinsko maso, temveč vtožuje terjatev za škodo, ki naj bi pokojnemu nastala zaradi nepooblaščenega razpolaganja s sredstvi oziroma zaradi prekoračitve njegovega pooblastila s strani tožene stranke. Za naveden tožbeni zahtevek je tožeča stranka kot edina oporočna dedinja po zapustniku tudi aktivno legitimirana.

Sodba nº II Cp 3125/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Kadar je povzročena škoda s kaznivim dejanjem, je za zastaranje odškodninskega zahtevka odločilen tek zastaralnega roka po končanem pretrganju zastaranja kazenskega pregona. Od tega trenutka teče bodisi zastaralni rok za odškodninske terjatve ali relativni zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona, če je ta daljši od prvega.

Sklep nº I Cp 3304/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Tudi vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.

Sodba nº in sklep I Cp 3103/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že iz razloga, ker trditve tožencev, da jima v postopku ni bila (pravilno) vročena tožba, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog (ali obnovitveni razlog).

Sodba nº in sklep II Cp 3568/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Sodišče je pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 286. člena ZPP, ko v zvezi s trajanjem in intenzivnostjo telesnih in duševnih bolečin ter strahu ni upoštevalo dejanskih trditev, ki jih je tožnik podal po prvem naroku za glavno obravnavo.

Sklep nº I Cp 3593/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Sodišče je pravilno štelo za manj verjetno pravico tistih udeležencev postopka, ki niso zajeti v oporoki z dne 22.11.2009. Ta je od vseh štirih oporok najnovejša, zato je treba šteti, da je z njo oporočiteljica molče preklicala prejšnje.

Sodba nº I Cp 4547/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Trditveno in dokazno breme o izgubi zavarovalnih pravic je na strani zavarovanca.

Sodba nº I Cpg 818/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 22, 2010

Dejstvo, da je tožena stranka nastopala napram tožeči stranki kot kupec blaga, še ne pomeni, da ni bila tudi distributer. Temeljna značilnost novejših pogodb o distribuciji (ki so inominatne pogodbe) je prav ta, da distributer kupi blago, ki ga distribuira. Od navadnega kupca pa se loči po tem, da je trdnejše njegovo razmerje s proizvajalcem blaga oziroma naročnikom (v danem primeru s tožečo stranko).

Sklep nº II Cp 3193/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Delež tožnice na nepremičnini ni sporen. V skladu z ZZZDR se domneva, da imata zakonca na skupnem premoženju vsak polovični delež. Toženec konkretnih ugovorov v zvezi z višino deleža tožnice ni podal. Še več: skupno premoženje je bilo po ugotovitvi deležev na predlog zakoncev razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine (sodna poravnava 08. 05. 2009). Upoštevaje vse to se izkaže, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo dokazati ½ solastnega deleža na nepremični...

Sodba nº I Cpg 1210/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 22, 2010

Če tožeča stranka kot prikrajšanec zahteva denarno nadomestilo vrednosti dosežene koristi namesto vrnitve stvari, pa se toženec kot okoriščenec temu zahtevku v postopku ne upira, mu ne nasprotuje, hkrati pa zatrjuje, da s stvarjo fizično ne razpolaga, se šteje, da sam priznava, da vrnitev stvari v naravi ni mogoča. Priznanih dejstev pa ni treba niti dokazovati niti jih sodišču prve stopnje ni bilo treba obrazložiti.

Sklep nº I Cp 3256/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

V konkretnem primeru imamo opravka s primarnim in s podrednim tožbenim zahtevkom. Čeprav sta ta dva zahtevka v določeni odvisnosti, sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, gre vseeno za dva samostojna tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago.

Sodba nº I Cp 3552/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Ker gre v konkretnem primeru za pravi regresni zahtevek, ne pride v poštev določilo 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določila OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Zastaranje regresnega zahtevka Združenja začne teči po izplačilu odškodnine in zanj velja splošni, petletni, zastaralni rok.

Sklep nº I Cp 4740/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

V postopkih po ZDZdr se kot podlaga za odmero nagrade odvetniku določi vrednost predmeta v skladu z določbo 2. odst. 22. člena Z OdvT (praviloma 4.000,00 EUR).

Sodba nº in sklep II Cp 4632/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oziroma zoper njegove pravne naslednike. Ker gre dejansko (po vsebini) za spor med upnikom in pravnim naslednikom, dolžnik sploh nima lastnosti stranke v postopku.

Sodba nº II Cp 3692/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº IV Cp 4560/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Predhodni sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov in sodišče nanj ni vezano.

Sklep nº II Cp 3509/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Sodišče je ugotovilo obstoj pogodbene obveznosti tožene stranke le glede dodatne poškodbe sklepne ovojnice in kite rotatorne manšete. Ta pa je bila vzrok polovici težav, ki jih je imel tožniku po drugem izpahu rame, druga polovica pa gre na račun prve poškodbe oziroma prvega izpaha ramena. Tožnikov uspeh po temelju je bil torej le 50 %, enak pa je bil tudi njegov uspeh po višini tožbenega zahtevka.

Sklep nº I Cp 2657/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev (so)lastninske pravice ni odvisna od odločitve v nepravdnem postopku po določbah ZVEtL.

Sodba nº III Cp 2995/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Dejanje izmikanja preizkusu alkoholiziranosti mora biti hoteno na strani tistega, ki s tem izgubi zavarovalne pravice. Torej mora ta določeno dejanje storiti ali ga opustiti prav z namenom izogniti se preizkusu alkoholiziranosti.

Sklep nº I Cp 3525/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Iz povratnice v spisu je razvidno, da je vročevalec dne 20. 1. 2010 v hišnem predalčniku pustil obvestilo. Ker dolžnica pisanja ni dvignila v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, to je 5. 2. 2010. Petnajstdnevni rok za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje je potekel 20. 2. 2010.

Sodba nº II Cp 3624/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Odvzem krvi zaradi strokovnega pregleda na UBKC Ljubljana ni bil opravljen in ni bila izdelana analiza. Ostalo je nepojasnjeno, zakaj ta analiza ni bila izdelana, vendar ni mogoče očitati tožencu, da bi on moral v svojem zdravstvenem stanju hudega pretresa možganov za to poskrbeti.

Sodba nº II Cp 3276/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 22, 2010

Vtoževana terjatev ne temelji na razmerju s tožencem kot samostojnim podjetnikom, ki bi bilo v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti, pač pa na razmerju s tožencem kot fizično osebo, ki je lastnik prostora, v katerega je tožnica dobavljala toplotno energijo, kar ne utemeljuje zaključka, da gre za gospodarski spor. Sodišče prve stopnje tako ni odločalo o zadevi, za katero ne bi bilo stvarno pristojno.

December 21, 2010

Sodba nº II Cp 2498/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 21, 2010

Sodišče prve stopnje je tožečo stranko s sklepom pravilno pozvalo na dopolnitev tožbe. Tožeča stranka je bila dolžna navesti odločilna dejstva, na katera opira svoj zahtevek glede glavne terjatve, torej kaj predstavlja vtoževani znesek, da opredeli postavke po vrsti in višini in odločilna dejstva glede stranskih terjatev. Po prvem pozivu sodišča na dopolnitev tožbe, dodaten poziv na naroku ni bil potreben.

Case of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, December 21, 2010

Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku obravnava tudi ugovor osebe iz 4. točke 132. člena ZZK-1, ki do izdaje sklepa o vpisu sicer ni priglasila udeležbe, in ji sklep o dovolitvi vpisa ni bil vročen, vendar je ugovor vložila v odprtem roku za udeleženca, ki mu je bil sklep najkasneje vročen. V tem roku vloženega ugovora takšne osebe ne more zavreči samo iz razloga, ker do izdaje sklepa o vpisu ni priglasila udeležbe.

December 20, 2010

Sklep nº III Cp 3036/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 20, 2010

V pravdi se je izkazalo, da tožnica na račun obresti in izvršilnih stroškov od skupaj 145,00 EUR utemeljeno terja le 83,08 EUR, kar pomeni, da je bil tožničin uspeh v pravdnem postopku, ki je sledil izvršbi, 57,3 %, torej celo višji od tistega, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijani sodbi. To pomeni, da toženec do povračila višjih od že prisojenih nadaljnjih pravdnih stroškov ni upravičen.

Sklep nº I Cp 3660/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 20, 2010

Pri presoji zahtevka tožene stranke za povrnitev stroškov je odločilno, ali je tožeča stranka predlog za izvršbo delno umaknila takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek in ali je morebiten kasnejši umik toženi stranki povzročil stroške, ki jih je mogoče pripisati takšnemu ravnanju.

Sklep nº I Cp 2615/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 20, 2010

Tožnica dokazil ni predložila niti potem, ko je bila posebej pozvana k ustrezni dopolnitvi predloga in opozorjena na pravne posledice. Sodišče prve stopnje je zato predlog utemeljeno zavrglo, saj njegovo vsebinsko obravnavanje brez predpisanih dokazil ni mogoče.

Sklep nº I Cp 3006/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 20, 2010

Če stranka ni zadovoljna z rezultati dokazovanja, zato ne more izvedencu odrekati pravice do plačila za opravljeno delo.

December 17, 2010

Sklep nº I Cp 3558/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 17, 2010

Sodna praksa je o tem, kdaj je potrebno vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks, enotna in obstaja le ena drugačna odločba, ki stoji na stališču, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse, možno vložiti še v ugovornem roku zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče tej odločbi ne sledi, temveč do te odločbe uveljavljeni sodni praksi, ki je skladna tudi z ZST.

December 16, 2010

Sodba nº I Cpg 1455/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 16, 2010

Dolžnost obveščanja je predpisana zaradi nadzora nad eksploatacijo avtorskih del ter uresničevanja materialnih avtorskih upravičenj. Opustitev te dolžnosti obveščanja je določena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.

Sklep nº I Cpg 534/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 16, 2010

Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določbo razveljavilo. Skladno s 44. členom ZUstS se del zakona, ki ga Ustavno sodišče RS razveljavi, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, saj za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka ozirom...

Sodba nº I Cpg 1182/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 16, 2010

Ob tem, ko je bila tehnična rešitev po načrtih tožeče stranke že realizirana z izdelavo prototipa naprave, ki je vsebovala rešitev tega tehničnega problema, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi se sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem, ali so tisti, ki so bili s to rešitvijo seznanjeni, razumeli novoto izuma. Iz neizpodbitih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča tako izhaja, da je bilo s tehnično rešitvijo tožnika pred vložitvijo patentne prijave seznanjeno nedoločeno število oseb,...

Sklep nº I Cpg 1371/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 16, 2010

Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.

Sklep nº I Cpg 1137/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 16, 2010

S tožnikovo trditvijo, da je sam nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, je izkazana njegova procesna legitimacija. Za obstoj procesne legitimacije in s tem dopustnost meritornega odločanja namreč zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.

Sodba nº I Cpg 1272/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 16, 2010

Tožeča stranka zgolj s predložitvijo kopije njene knjige oddanih poštnih pošiljk ni dokazala, da sta toženi stranki takšno izjavo tudi prejeli. Iz navedene listine je razvidno le, da naj bi tožeča stranka oddala navedeni pošiljki kot priporočeni (oznaka „R“ pod opombo), pri čemer takšna pošiljka omogoča pridobitev dokaza o vročitvi te pošiljke na zahtevo uporabnika.

December 15, 2010

Sklep nº I Cp 3440/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

V konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo, saj tožeča stranka s tožbo ni uspela. Ta je bila namreč z izpodbijanim sklepom zavržena kot nepopolna, sklep o izvršbi pa v celoti razveljavljen.

Sodba nº III Cp 2887/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Lastnik osebnega avtomobila kot nevarne stvari je odgovoren za škodo, ki izvira iz te stvari, le, če je to nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičeno z njo ravnati, če torej tretji ob škodnem dogodku nevarno stvar uporablja nepooblaščeno proti volji imetnika te stvari, imetnik stvari za škodo ne odgovarja.

Sodba nº I Cp 3601/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Najemno razmerje za poslovni prostor preneha s potekom roka, ki ga določa najemna pogodba in ne sme biti krajši od enega leta. Najemodajalec mora tudi navesti, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovnega prostora, saj bi bil v nasprotnem primeru začetek teka roka odvisen od negotove okoliščine, kdaj bo sodišče odpoved najemne pogodbe uspelo vročiti najemniku. Glede na takšno zakonsko ureditev za prenehanje najemnega razmerje ne more biti ključno, kdaj je postala sodba pravnomočna....

Sodba nº I Cpg 1035/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 15, 2010

Dokaz z zaslišanjem strank je strukturiran, t.j. sestavljen iz dveh ločenih zaslišanj, ki ga zaradi njegove kontradiktorne narave ni mogoče razstaviti na posamezne dele. Le v izjemnih primerih ga je dopustno izvesti okrnjeno (z zaslišanjem samo ene stranke), za takšno izjemo pa v obravnavanem primeru ne gre. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje njene zakonite zastopnice (o dejstvu, pri katerem sta obe sodelovali) razširilo tudi na z...

Sklep nº I Cp 3217/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Pravni interes je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, torej ima pravico do pritožbe le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je ta utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Slednje pomeni, da bi se njen pravni položaj izboljšal glede na tisto, kar je zahtevala v postopku na prvi stopnji.

Sklep nº II Cp 4277/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Sodišče je s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na motenje stvari, ki ga je pred tem kar samo preoblikovalo v motenje stvari namesto prvotne pravice, odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Odločalo je o zahtevku, ki ga ni bilo in s tem prekoračilo pooblastila, ki jih ima pri odločanju v pravdnem postopku.

Sklep nº II Cp 2634/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Vprašljivo je, ali jo bo sodišče prve stopnje lahko zaključilo z meritorno sodbo pred potekom 12 mesecev, kolikor po 2. odstavku 11. člena ZST-1 znaša najdaljši še dopusten čas odloga plačila sodne takse, zato ugotovitev o toženkini sedanji likvidnosti ne more biti relevantna za zavrnitev tožnikovega predloga.

Sodba nº II Cp 3927/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

V izgubo na zaslužku kot materialno škodo, ki je nastala oškodovancu, sodijo tudi zneski dnevnic (brez stroškov malice), saj bi jih ta prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.

Sklep nº I Cp 3804/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Predlagatelj je oseba tujega prava, zato ZLNDL za lastninjenje nepremičnin, ki so v uporabi le-teh, ni uporaben. Posebno materialnopravno podlago za lastninjenje nepremičnin, na katerih imajo tuje (hrvaške) osebe pravico uporabe, predstavlja Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Sklep nº I Cpg 1458/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 15, 2010

Abstraktna garancija je samostojna in neodvisna od osnovnega posla, zato se upnik lahko upre unovčitvi garancije le, če se sklicuje na zlorabo.

Case of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 15, 2010

Prepoved upoštevanja dejstev in dokazov, podanih v več kot dveh vlogah, velja le v primeru rednega postopka na podlagi procesnega zahtevka, uveljavljanega s prvo vlogo (tožbo ali predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Če pravdni stranki po začetem postopku postavita dodatne procesne zahtevke (npr. kot spremembo tožbe, nasprotno tožbo ali pobotni ugovor), je treba nasprotni stranki ne glede na število do tedaj vloženih vlog vedno dopustiti, da se o dodatnem ali spremenjenem zah...

Sodba nº I Cp 3102/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

V spornem primeru glede na vsebino spornega sporazuma in aneksa k sporazumu pravni prednik tožečih strank ni pridobil lastninske pravice na zemljišču, temveč le pravico uporabe garaže in zemljišča pred garažo. Za pridobitev lastninske pravice zgolj na garaži brez ustreznega zemljišča ni bilo podlage v zakonski ureditvi.

Sodba nº in sklep I Cp 3385/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Ker toženca nista ravnala protipravno, ker nista z neresničnim pisanjem posegla v tožničin ugled, tehtanje osebnostnih pravic (kamor mutatis mutandis sodi tudi ugled pravne osebe) in pravice javnosti do obveščenosti ni potrebno.

Sklep nº I Cp 3428/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Strankine trditve, da ji ni bila pravilno vročena sodba, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Sodba nº in sklep III Cp 2979/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Z združitvijo pravd v skupno obravnavanje združene pravde ne izgubijo samostojnosti. Vsaka pravdna zadeva še naprej obstaja, le skupno se obravnavajo.

Sklep nº I Cp 3696/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Prišlo je do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zg...

Sklep nº I Cp 1443/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Popravni sklep ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe.

Sklep nº II Cp 2726/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena, kar pomeni, da mora sodišče pojasniti tudi razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza in ne zgolj pavšalno navesti, da so nepotrebni.

Sodba nº II Cp 4633/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Dolžina trajanja postopka, sama po sebi, ne omogoča sklepa, da je pravica do sojenja v razumnem roku kršena. Reševanje vzorčnih primerov ni trajalo nerazumno dolgo, saj je postopek potekal na treh stopnjah, šlo je za reševanje zapletenega pravnega vprašanja, ki je pomembno vplivalo na dotedanjo sodno prakso.

Sklep nº I Cp 3526/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.

Sodba nº I Cpg 1065/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 15, 2010

Tožena stranka bi morala, da bi sodišče njene navedbe v zvezi s stroški poprave okvarjenega vozila sploh lahko obravnavalo kot pobotni ugovor, navesti znesek, ki ga uveljavlja nasproti terjatvi tožeče stranke, skupaj z morebitnimi pripadki. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče prve stopnje njenega ugovora ni moglo niti obravnavati.

Sodba nº II Cp 3150/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Skladno z določilom 179. člena OZ je dolžno sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pretehtati vse okoliščine, ki so vplivale na počutje in aktivnosti oškodovanca (subjektivno merilo) in upoštevati tudi sodno prakso glede odmere odškodnin v podobnih primerih (objektivno merilo). Pri tem je bistvena skupno dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo in ne višina posameznih postavk znotraj te.

Sklep nº I Cp 3400/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Toženka je priložila zdravniško spričevalo, ki sicer ni izdano na predpisanem obrazcu, vendar pa vsebuje vse elemente iz obrazca.

Sodba nº II Cp 3471/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Za začetek teka 5-letnega objektivnega zastaralnega roka je odločilen čas nastanka škode, to je trenutek, ko je obseg škode objektivno znan. Za začetek teka 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka pa je odločilen čas, ko je obseg škode znan ali bi moral biti znan oškodovancu (ob predpostavki, da mu je znan povzročitelj). V konkretnem primeru je bil obseg škode objektivno znan najkasneje 21. 03. 2001, tožniku – oškodovancu, pa je bil obseg škode znan oziroma bi mu moral biti znan, najkasneje...

Sklep nº II Cp 4602/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Če pomanjkljivost glede procesne (ne)sposobnosti stranke, ki je bila podana že ob vložitvi tožbe, do njene smrti v teku postopka, ni bila odpravljena, gre za neodpravljivo pomanjkljivost in se takšna tožba zavrže. Dediči lahko vložijo le novo tožbo.

Sodba nº II Cp 3553/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Dejstvo, da tožnik solastne nepremičnine ne uporablja, jo pa uporablja (v celoti) toženec, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Zgolj gramatikalna razlaga 198. člena OZ, brez upoštevanja, da gre le za specialno določilo v razmerju do 190. člena OZ (in zato abstraktni dejanski stan obsega vse splošne predpostavke obogatitvenega zahtevka) pripelje do zmotnega materialnopravnega zaključka.

Sodba nº II Cp 2632/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Preizkus materialnopravne pravilnosti prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº II Cp 3499/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Škoda tožeče stranke je nastala s trenutkom izplačila odškodnine oškodovancem, vendar pa dospelost škode ne sovpada nujno s trenutkom zapadlosti in zamudo, saj ni rečeno, da zavezanec za regres za izplačilo s strani zavarovalnice tudi takoj izve. Odločilno je zato dejstvo, kdaj pride zavezanec za regres v zamudo. Kadar rok za izpolnitev ni določen, pride v poštev določba 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost....

Sodba nº I Cp 3180/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Izrek sodbe je jasen, iz njega pa izhaja, da več kot toliko, kolikor sta podedovali, toženki nista dolžni plačati.

Sodba nº in sklep I Cpg 1087/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, December 15, 2010

Pri ravnanju odvetnika ni šlo zgolj za zmotno pravno naziranje. Odvetnik bi moral vedeti, da mora terjatev in ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, opustitev prijave pa je groba napaka pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Zaradi te napake tožeča stranka ni bila poplačana kot ločitvena upnica iz posebne stečajne mase, temveč le sorazmerno iz splošne razdelitvene mase.

Sodba nº I Cp 3489/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

V času morebitne sklenitve pravnega posla – dogovora o skupni gradnji in v času morebitne izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z ustvaritvijo nove stvari, toženec kot tujec ne na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona, ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.

Sklep nº II Cp 3068/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Ustavno sodišče ni razveljavilo določbe 5. odst. 98. člena ZPP, pač pa določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki se je nanašala na zavrženje nerazumljivih ali nepopolnih vlog, če jih je vložil odvetnik. V obravnavanem primeru revizija ni bila nepopolna ali nerazumljiva, pač pa nedovoljena, upoštevaje 2. odstavek 374. člena ZPP, ker jo je vložil pooblaščenec, ki te pravice ni imel.

Sodba nº in sklep II Cp 3450/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, December 15, 2010

Predmet pogodbe ni bila le hiša (kot zemljiškoknjižno telo II), temveč tudi sama parcela – stavbišče, na katerem stoji hiša. Tudi v skladu z zakonsko ureditvijo, ki je veljala v času družbene lastnine, je bilo mogoče pravico uporabe na zemljišču prenesti le skupaj s stavbo na njem.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners