Višja Sodišča: Opinions issued on January 2011

January 31, 2011

Sodba nº I Cp 3625/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 31, 2011

Ker je tožena stranka izvršeno delo tožeče stranke prevzela, ne da bi ga konkretizirano grajala z navedbo napak, je dolžna tožeči stranki plačati vtoževano terjatev.

Sodba nº II Cp 3809/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 31, 2011

V razmerju do najemnikov je podana aktivna legitimacija upravnika, če lastniki nanj prenesejo svoje materialnopravno upravičenje.

Sklep nº II Cp 4790/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 31, 2011

V postopkih prisilne hospitalizacije se stroški zagovornika po uradni dolžnosti odmerjajo po 2. odstavku 22. člena ZDZdr.

January 28, 2011

Sklep nº II Cp 4793/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 28, 2011

V obravnavani zadevi glede na njeno naravo vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti po prostem preudarku. Za tak primer je v 2. odstavku 22. člena ZOdvT predpisano, da znaša vrednost predmeta 4.000,00 EUR.

Sklep nº I Cp 3747/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 28, 2011

Taksni zavezanec po opravljenem plačilu ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače.

Sklep nº I Cp 4795/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 28, 2011

Ni mogoče ugotavljati vrednosti spornega predmeta po pravilih ZST-1, na katerega napotuje 1. odstavek 22. člena v zvezi z 21. členom ZOdvT. Treba je upoštevati ZOdvT kot specialni predpis. Ker v tovrstnih postopkih ni objektivnih meril za določitev vrednosti predmeta, bi bilo njeno določanje po prostem preudarku povsem arbitrarno. Zato 1. odstavek 22. člena ZOdvT ne preide v poštev za določanje vrednosti predmeta in je treba upoštevati 2. odstavek 22. člena tega zakona, ki določa, da je treba...

Sodba nº II Cp 3570/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Pogojna pripoznava se ne more šteti kot (nepogojna) pripoznava.

Sodba nº II Cp 3811/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke je v ZPP predvidena le, kadar sodišče (in ne morda katera od strank) oceni, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami (in ne z okoliščinami kot jih vidita stranki) in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ali da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljiv...

Sklep nº I Cp 3741/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Primaren način delitve, za katerega si mora sodišče prizadevati, je fizična delitev, če je le-ta mogoča. Pri tem se fizična delitev opravi tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev ni mogoča, sledi civilna delitev, to je prodaja stvari in razdelitev kupnine. Tretji način, ki pa ga lahko sodišče uporabi le, če kateri od solastnikov tak predlog da, pa je način, ki nadomesti civilno delitev in se izvede tako, da se celotna st...

Sodba nº II Cp 3683/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Razlogi za ugotovljeno dolgotrajnost postopka, v kateri naj bi bil po tožnikovem prepričanju vzrok za njegovo škodo, niso na strani upravnega organa, pač pa na strani tožnika samega, ki se na pozive organa ni ali pa se je neustrezno odzival. Iz tega razloga ni vzročne zveze med zatrjevano tožnikovo škodo in vodenjem postopka.

Sklep nº I Cp 3845/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Spori v zvezi s stečajem so kot gospodarski spori skoncentrirani pri istem sodišču, ki vodi stečajni postopek in obravnavani po pravilih iste vrste postopkov zaradi uresničitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela enakega obravnavanja upnikov, zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in hitrosti postopka), oziroma zaradi samega namena stečajnega postopka.

Sodba nº I Cp 163/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Neveljaven (in sicer ničen) je dogovor (pogodba), da bo nečak za teto skrbel in upravljal z njenim premoženjem, ona pa mu bo za to poplačala v oporoki.

Sklep nº I Cp 77/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Zoper sklep o izločitvi nasprotne tožbe v samostojno obravnavanje ni pritožbe, saj gre za sklep procesnega vodstva.

Sklep nº IV Cp 4938/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Vprašanje očetovstva ne more biti razlog za prekinitev postopka v zvezi z določitvijo stikov otroka s tožencem, to vprašanje pa je razlog za prekinitev postopka v zvezi z varstvom, vzgojo in preživljanjem otroka.

Sodba nº VSL II Cp 3917/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Pogodbenik, ki je gradil na zemljišču v dogovoru z lastnikom (oziroma imetnikom pravice uporabe), da bo po končani gradnji sklenjena pogodba o odkupu oziroma plačilu odškodnine za zemljišče, ni ne dobroverni graditelj v smislu 24. čl. ZTLR ne slaboverni graditelj v smislu 25. čl. ZTLR, zato originarno lastninske pravice z gradnjo ni pridobil.

Sodba nº II Cp 4764/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Niti upravnim organom niti sodiščem zaradi drugačne pravne razlage določil ZDen (od kasnejše razlage Ustavnega sodišča) ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost države.

Sklep nº I Cp 3431/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

O zahtevku tožnice – odvetniške zbornice - za plačilo denarne kazni, povprečnine in stroškov postopka, kar vse je bilo toženki (odvetnici) že naloženo s pravnomočno odločbo tožničine disciplinske komisije, ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku, saj ne gre za sporno civilnopravno razmerje, pač pa za razmerje, ki je med strankama že urejeno, in sicer z zakonom predvideno odločbo pristojnega organa, ki je izvršljiva in zoper katero ni predvidenega nadaljnjega sodnega varstva....

Sodba nº I Cp 3820/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Tudi v primeru, da bi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti razpisalo narok za glavno obravnavo, tožeča stranka na tem naroku svojih dejanskih navedb ne bi mogla in smela dopolnjevati.

Sodba nº I Cp 2779/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

ZZK-1 ne izključuje pravice do izbrisne tožbe osebam, ki sicer niso bile vknjižene v zemljiško knjigo, je pa bila z vknjižbo prizadeta njihova lastninska pravica.

Sklep nº II Cp 4031/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Drugi odstavek 4. člena ZLNZSS je podlaga za vpis lastninske pravice tudi glede nepremičnin, na katere se nanaša 8. člen ZLNZSS.

Sklep nº II Cp 3649/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka (objektivna sprememba tožbe) vsebuje nujno tudi umik prej postavljenih tožbenih zahtevkov. V primeru, ko se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je zato za umik prej postavljenega tožbenega zahtevka potrebna privolitev tožene stranke, sicer prej postavljeni tožbeni zahtevek procesno obstajajo še naprej.

Sklep nº II Cp 182/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Ravnanje pooblaščenke predlagatelja je bilo neskrbno, saj v predlogu ni opredeljeno navedla okoliščine (okoliščin) in časovno opredelila dogodka (dogodkov) po 9. 6. 20010, na podlagi katerega (katerih) utemeljuje predlog za prepustitev stanovanja v skupni rabi predlagatelju. Ob takšni pomanjkljivi trditveni podlagi in posebej glede na naravo postopka, bi moralo sodišče prve stopnje predlagatelja pozvati, da na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP nepopolne navedbe dopolni.

Sodba nº III Cp 3057/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da toženca nista solidarno zavezana za izpolnitev obveznosti, temveč odgovarjata vsak za svoj del obveznosti, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka vtoževala solidarno plačilo.

Sodba nº II Cp 3750/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo glede na okoliščine konkretnega primera in jih v celoti, kljub temu da je tožeča stranka v pravdi uspela le delno, naložilo toženki. Takšna uporaba materialnega prava je zmotna, saj 2. odstavek 154. člena ZPP sodišču daje možnost, da glede na okoliščine primera eni stranki naloži povračilo sorazmernega dela in ne celotnih stroškov druge stranke.

Sklep nº II Cp 3812/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Tožnica v prometni nesreči ni bila udeležena kot voznica vozila, ampak kot sopotnica. Iz tega razloga pri presoji njenih ravnanj oz. opustitev, ki ji jih toženi stranki očitata, ne gre za ugotavljanje njenega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja.

Sklep nº II Cp 3783/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Pravna podlaga za uveljavljanje preveč plačane preživnine v izvršilnem postopku so določbe o neupravičeni pridobitvi.

Sklep nº II Cp 3969/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

V ZOdvT je uvedeno plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi (ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok) in je ukinjena nagrada za izvršitev vsakega posameznega opravila. Z „nagrado za narok“ po tarifni številki 3102 je torej mišljena nagrada za naroke in ne le za en narok, ne glede na dejansko opravljeno število narokov, sicer ne bi zakonodajalec v kazenskih zadevah in postopkih za prekrške izrecno predpisal, da se priznava nagrada za vsak narok ...

Sodba nº I Cp 107/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Zastaralni rok po 141. členu ZD začne teči šele tedaj, ko pride do konflikta pravnih položajev: materialnopravnega nosilca pravic na zapuščini (tožnikove stvarne pravice, pridobljene v trenutku zapustničine smrti) na eni ter obličnostnega položaja deklariranega dediča (in s tem deklariranega nosilca stvarne pravice) na drugi strani.

Sklep nº II Cp 3780/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

V primeru, da nasprotni udeleženec predlaga nadaljevanje postopka, mora sodišče pri odločanju upoštevati predloge in dokaze, ki jih je stranka predlagala pred nadaljevanjem postopka.

Sklep nº II Cp 4787/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 26, 2011

Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga je izdalo sodišče v nepravdnem postopku.

January 25, 2011

Sklep nº EPVDp 19/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, 10 oddelek, January 25, 2011

Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je nepomembno, s kakšnimi prekrški in s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec dosegel ali presegel mejno število kazenskih točk. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec storil prekršek in so mu bile izrečene kazenske točke, je pomembno le za vnovično pridobitev vozniškega dovoljenja.

Sklep nº I Cpg 1481/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 25, 2011

Postavitev začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj toženi stranki, je predvidena ob pogoju, da je toženi stranki prva vročitev pisanj opravljena.

January 24, 2011

Sklep nº II Cp 4026/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 24, 2011

Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. To pomeni, da ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga (pravni naslov) za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga.

January 20, 2011

Sklep nº I Cp 4797/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 20, 2011

Ker se odvetniška nagrada v postopku prisilne hospitalizacije ne odmerja po vrednosti, je treba vrednost predmeta določiti po določbah 22. člena ZOdvT

Sklep nº PRp 1548/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, 10 oddelek, January 20, 2011

Pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero to odloči o zahtevi za sodno varstvo, je urejena v 66. členu ZP-1, pri čemer je v 2. odstavku 66. člena ZP-1 med drugim urejena tudi pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča, s katero je zahteva za sodno varstvo zavrnjena; zoper takšno odločbo je pritožba dovoljena le v primeru, če je bila storilcu izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov....

Sodba nº PRp 61/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, 10 oddelek, January 20, 2011

Obdolženki se ne očita, da bi prekršila dovoljeno hitrost vožnje na avtocesti, vožnja s hitrostjo v okviru dovoljene hitrosti vožnje pa ne izključuje kršitve 30. člena ZVCP-1, to je vožnje z neprilagojeno hitrostjo določenim pogojem.

January 19, 2011

Sodba nº I Cp 3678/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je bil z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. SPZ, ni upravičen, ker je s posegom soglašal.

Sodba nº II Cp 3470/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

V skladu z določbo 1. odstavka 186. člena OZ za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, kar pomeni, da vsak odgovarja za celoten obseg škode. Po določbi 395. člena OZ namreč vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, ta obveznost pa preneha, ko jo en izpolni, s čimer so vsi dolžniki prosti te obveznosti. To pa tudi na odškodninskem...

Sklep nº II Cp 3539/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Pripoznava (tudi konkludentna) mora biti jasna in določna, tako da mora biti delno plačilo plačilo na račun, da bi ga bilo mogoče šteti kot pripoznavo dolga.

Sklep nº II Cp 2569/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Po določilu 132. člena ZD preide pokojnikova zapuščina s trenutkom njegove smrti po samem zakonu na njegove dediče. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Dedič zato postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.

Sklep nº I Cp 3294/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Postavitev izvedenca v nepravdnem postopku za delitev solastnega premoženja na podlagi zakona ni obvezna. Zato načeloma ne pride v poštev uporaba določbe 1. odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem).

Sodba nº I Cp 4443/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu....

Sodba nº II Cp 2153/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

OZ na pojasnjen način v primeru dogovora civilne kazni vzpostavlja domnevo, da je vzrok za nepravilno izpolnitev oziroma kršitev v sferi stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti, ta pa lahko opisano domnevo ovrže, če ji uspe dokazati, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.

Sklep nº II Cp 3345/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Neprimeren čas je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave, njihova bistvena značilnost pa je v njihovi začasnosti in prehodnosti.

Sodba nº II Cp 4637/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Pogodbenik odgovarja le za v pogodbi dogovorjene obveznosti. Zmota drugega sopogodbenika o njihovem obsegu ne pomeni, da lahko ta zahteva njihovo izpolnitev.

Sodba nº I Cp 3735/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, s katero razpolaga, ujema s samo nepremičnino v naravi.

Sodba nº II Cp 3455/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Tožena stranka res ni bila dolžna prevzeti rešenih delov, vendar pa je bila dolžna tožnici plačati znesek, ki bi le tej omogočil kupiti drugo vozilo v enakem stanju, v kakršnem je bilo njeno vozilo pred škodnim dogodkom, v tem primeru pa bi bila upravičena prevzeti rešene dele. Tudi če jih ni zahtevala, ni upravičena zmanjšati odškodnine za njihovo vrednost. To bi bila upravičena le, če bi tožnica na to pristala.

Sodba nº II Cp 3504/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Res je, da ZVPot šteje za podjetje pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, vendar je zmotno naziranje pritožnice, da ZVPot velja zgolj za podjetja, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Skladno s 4. odstavkom 1. člena ZVPot se obveznosti, ki jih ima po ZVPot podjetje, nanašajo tudi na vse druge subjekte, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve. Ne more biti dvoma, da mednje sodi tudi tožena stranka, ki je tožnikom kot potrošnikom nesporno prodala stanovanja.

Sklep nº II Cp 3536/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Edini nepravdni postopek v katerem je možna zaznamba spora, je spor o določitvi nujne poti. Predlog za razdružitev skupnega premoženja ne zadosti pogojem za zaznambo spora.

Sklep nº I Cp 3557/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Z modifikacijo zahtevka se ni spremenila lokacija motenja posesti, ta je ostala ista, tj. vhod v hišo tožnikov, tudi se ni spremenil način motenja posesti, ki predstavlja pluženje in kopičenje snega. Ti dve okoliščini sta za ugotovitev, da je v predmetni zadevi prišlo do motenja posesti odločilni in se nista spremenili. Zgolj drugačen opis poti, iz katere je toženec navozil sneg pred hišo tožnikov, pa ne gre šteti za spremembo tožbe.

Sodba nº I Cp 3738/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Peti odstavek 168. člena ZIZ daje upniku možnost s tožbo zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnika, če upnik nima listine primerne za vpis lastninske pravice na dolžnika. Toženec od občine ne more pribaviti vknjižbenega dovoljenja, saj z njo ni v nikakršnem pravnem razmerju in tožnik ni izkazal pravnega prehoda premoženja od toženca na občino, kar bi bil pogoj, da bi lahko toženec zahteval izdajo vknjižnega dovoljenja.

Sklep nº II Cp 3810/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Tožnik v prometni nesreči ni bil udeležen kot voznik vozila, ampak kot sopotnik. Iz tega razloga pri presoji njegovih ravnanj oz. opustitev, ne gre za ugotavljanje njegovega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja, ampak bo to predmet morebitne kasnejše regresne pravde v smislu 188. člena OZ, oba objektivno odgovorna povzročitelja prometne nesreče pa tožniku za...

Sodba nº I Cp 3743/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

41. člen ZOZP, ki združenju daje pravico, da izplačano odškodnino ali zavarovalnino skupaj z obrestmi in stroški izterja od lastnika vozila in od povzročitelja škode, višine povračilnega zahtevka ne omejuje. Nobene podlage v zakonu pa ni, da bi sodišče določilo 7. člena ZOZP uporabilo smiselno. Regres SZZ je zato neomejen.

Sodba nº II Cp 154/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Ob dejstvu, da je toženka lastnica sporne parcele, je dolžna zagotoviti, da tudi njena otroka in gosti ne parkirajo tako, da tožnikoma ovirajo izvrševanje njune lastninske pravice. Način, kako bo za to poskrbela, je prepuščen njej. Tudi če, kot trdi, vznemirjanja (parkiranja tik ob hiši tožnikov) ne naroča, nima od njega nobene koristi in tudi nima namena škodovanja tožnikom, to ne pomeni, da za zahtevek ne bi bila pasivno legitimirana.

Sodba nº II Cp 3801/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

V primeru, če je tožba nesklepčna in se te napake ne da popraviti, sodišče zavrne tožbeni zahtevek.

Sklep nº II Cp 3890/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ko pa sodišče intervencijo zavrne, ostanejo tudi že opravljena dejanja intervenienta brez učinka. Stroške, ki so intervenientu dotlej nastali v zvezi z vstopno izjavo in sodelovanjem v postopku, mora kriti sam intervenient, upoštevaje načelo, da stroški praviloma bremenijo tistega, ki jih je povzročil.

Sodba nº II Cp 2387/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Nevarna stvar obstaja izven krivde in zato tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega lastnika oziroma posestnika, ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Glede na navedeno se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni izključna posledica nedopustnega ravnanja imetnika stvari.

Sklep nº I Cp 2731/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Če skupni prostori v smislu 3. odst. 105. čl. SPZ še niso določeni, še ne pomeni, da ne obstajajo. Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.

Sodba nº II Cp 2974/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Tožnik, ki je vedel za odsvojitev in se z njo celo strinjal, pa ni takšna tretja dobroverna oseba, ki bi se lahko sklicevala na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ker je torej vedel in soglašal s prenosom lastninske pravice na skupno hčerko pravdnih strank, ne more terjati vrnitve darila od toženke, če...

Sklep nº II Cp 3751/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Stroškov družbenice ni moč zavrniti že zato, ker se glasijo na drugo pravno osebo in jih ni poravnala societeta ali njena družbenica neposredno. Tudi takšni stroški, ki nastanejo zaradi delovanja societete in jih neposredno poravna tretji kot posredni zastopnik družbenika so namreč predmet medsebojnega poravnavanja med družbeniki (communicatio lucri et damni) in so jih dolžni družbeniki trpeti skupno, v okviru svojega družbenega dogovora.

Sodba nº in sklep II Cp 2383/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Pravilno (v skladu z določbo 82. člena OZ - določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, upoštevajoč skupen namen, ki je razviden že iz narave med pravdnima strankama sklenjene pogodbe – z dodatkom glede t. i. dodatnih del) je ocenjena tudi vsebina pogodbenih določil (tako pisnih kot ustno sklenjenih in realiziranih) glede predmeta pogodbe ter le okvirno določenega obsega del, kot tudi da zaradi t. i. presežnih del tožeči stranki ni bilo potrebno kakorkoli spreminjati pogodbe ali pridob...

Sklep nº II Cp 3754/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Vdovec zanika, da je na njegovo ime vpisano premoženje (nepremičnine, registrirana vozila) njegova in zapustničina skupna lastnina. Dediča, ki po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka, v katerem sta sodelovala, trdita, da kot pozneje najdeno premoženje v zapuščino sodi tudi premoženje, ki je vpisano na vdovca, morata to uveljaviti v pravdnem postopku.

Sodba nº I Cp 72/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Ker je tožnica plačala kupnino za stanovanje, izračunano po višji vrednosti točke, je utemeljen njen zahtevek za vrnitev dela najemnine, kolikor je ta presegala obveznosti lastnika stanovanja, ki jo je plačevala še 9 let po tem, ko so bili izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe po 117. členu SZ. Tožena stranka ni uspela dokazati, da ni kriva za kar devetleten nepotreben zastoj v postopku za odkup stanovanja.

Sodba nº II Cp 3797/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 19, 2011

Odmera pravične denarne odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti .

January 18, 2011

Sklep nº II Cp 3587/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 18, 2011

Stranka nima interesa za pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče prekliče svoj sklep o kaznovanju priče.

Sklep nº I Cpg 1285/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 18, 2011

Ker je bila terjatev tožeče stranke v celoti prerekana, je nepravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za predmetni spor in da je potrebno tožbo zavreči.

Sklep nº I Cpg 1511/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 18, 2011

Samo predhodni postopek, v katerem predsednik senata zavrže prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka, se opravi brez naroka.

Sodba nº I Cpg 1304/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 18, 2011

Pravnomočna postane odločitev o pobotni terjatvi le v primeru, če jo tožena stranka uveljavlja s procesnim ugovorom pobota, ne pa, če uveljavlja ugovor ugasle pravice. Sodišče sicer tudi v primeru predpravdnega pobotanja ugotavlja obstoj nasprotne terjatve, če je ta sporna, vendar zgolj z učinkom v pravdi, v katerem je uveljavljana.

January 14, 2011

Sklep nº II Cp 3953/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 14, 2011

Presoja sodišča prve stopnje, da ni podan upravičen razlog, na podlagi katerega bi sodišče toženi stranki dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, je pravilna. Na to presojo namreč ne more vplivati dejstvo, da je bila pooblaščenka tožencu dodeljena na podlagi odločbe o nujni brezplačni pravni pomoči.

Sodba nº I Cp 3577/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 14, 2011

Ker je tožeča stranka v zakonsko določenem roku sodišču posredovala njej poslan odgovor na tožbo, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.

Sodba nº I Cpg 1346/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 14, 2011

Ugovor, da tožeča stranka del ni opravila oziroma poziv, da naj predloži listinska dokazila za svoje navedbe, ne predstavljata obrazloženega prerekanja pravno relevantnih dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka.

January 13, 2011

Sklep nº II Cp 4649/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 13, 2011

Sodišče je zmotno štelo, da sta tožnika le delno uspela v sporu, ker naj ne bi imela mirne posesti na betonski ograji. Posestno varstvo uživa tudi posest, ki ni mirna oziroma je celo viciozna, če niso izpolnjeni pogoji za samopomoč. Tožnika sta v celoti uspela z dajatvenim zahtevkom, kar je odločilno za ugotovitev, da sta v sporu uspela v celoti.

Sodba nº I Cp 3911/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 13, 2011

V kolikor se pritožba ne strinja s tem, da je sodišče pri presoji višine terjatve uporabilo določbo 2. odst. 214. čl. ZPP in na tej podlagi štelo, da je tožena stranka priznala višino terjatve, ker v tej smeri zatrjevanih dejstev ni zanikala, bi šlo le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, takšne kršitve pa v postopkih v sporih majhne vrednosti niso dopusten pritožbeni razlog.

Sklep nº I Cpg 1472/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 13, 2011

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo stališče, po katerem družba, ki je izbrisana iz sodnega registra, nima univerzalnih pravnih naslednikov, kateremu pritožbeno sodišče pritrjuje. Tudi singularnega pravnega nasledstva, ki je po pravni teoriji nasledstvo, ki temelji na pogodbi, iz naslova v zakonu določene obveznosti aktivnih družbenikov ni mogoče izpeljati. Pritožbeno sodišče za drugačno opredelitev pravnega nasledstva kot sta univerzalno in singularno, ne najde ...

Sodba nº II Cp 3548/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 13, 2011

Sodna odločba učinkuje med strankama (inter partes) in tudi pravnomočnost se nanaša nanje. Le s tako razlago pravnomočnosti je zagotovljena kontradiktornost, ki je temeljno pravilo pravdnega postopka.

Sklep nº III Cpg 1474/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 13, 2011

Datum vložitve predloga na trajanje preizkusne dobe nima nobenega vpliva.

Sklep nº III Cpg 1505/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 13, 2011

Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora takšno zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na n...

Sodba nº PRp 1675/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, 10 oddelek, January 13, 2011

ZVCP-1 v primerih, ko preizkušanec ne opravi preizkusa z alkotestom po navodilih proizvajalca, ne predvideva preizkusa z etilometrom, temveč le strokovni pregled in tak postopek bi moral biti tudi v tem primeru. Pri ravnanju udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoča izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za analizo, so mišljena povsem druga ravnanja, ki se štejejo za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda, ne pa neopravljanje...

Sodba nº I Cpg 690/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 13, 2011

Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnim naslednikom družbe T. je toženec prejel 29. aprila 2003, vendar proti njemu ni vložil pritožbe. Že zato, ker je ta sklep postal pravnomočen, se s pritožbenim zatrjevanjem, da nikoli ni privolil v prevzem pravde, ne more razbremeniti posledic univerzalnega pravnega nasledstva po prvotno toženi družbi T..

Sklep nº PRp 11/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, 10 oddelek, January 13, 2011

Storilec je bil v pravnem pouku sodbe pravilno opozorjen, da pritožba ni dovoljena, vendar jo je kljub temu vložil, zaradi česar jo je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom utemeljeno in zakonito zavrglo.

Sklep nº PRp 1644/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, 10 oddelek, January 13, 2011

Zgolj na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza višje sodišče ne more spremeniti sodbe in obdolženca spoznati za odgovornega za prekršek po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, ker niso izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez zaslišanja obdolženca.

Sodba nº I Cpg 913/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 13, 2011

Tožeče stranke ni mogoče obremeniti za škodo, ki naj bi nastala toženi stranki, saj ni dokazala, da je tožeča stranka z izročitvijo blaga zamujala, tožena stranka pa zahteve za povračilo škode tožeči stranki ni pravočasno sporočila.

Sklep nº I Cpg 14/2011 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 13, 2011

Kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). Če je po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku vložen predlog za izvršbo ali zavarovanje, ga sodišče zavrže, ker obstaja ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe.

Sodba nº I Cpg 1493/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Gospodarski oddelek, January 13, 2011

Glede na določilo 131. člena ZPPSL ločitvena pravica upnika samo zaradi potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom, v kateri predmetna ločitvena pravica ni ugotovljena, ni prenehala. Potrditev prisilne poravnave namreč po določilu 2. odst. 60. člena ZPPSL nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov.

January 12, 2011

Sklep nº III Cp 3026/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 12, 2011

Za izključitev objektivne odgovornosti po 153. členu OZ ne zadošča le to, da gre dejanje, ki je neposredno pripeljalo do poškodbe, pripisati oškodovancu in da je le-to bilo prepovedano, temveč mora biti dejanje tudi neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje oškodovanca mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi.

Sklep nº II Cp 2342/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 12, 2011

Tožnica s podrejenim tožbenim zahtevkom zahteva odstranitev žične ograje na tistem predelu, kjer pot v naravi sploh ne poteka, kar pomeni, da iz njenih trditev ne izhaja zatrjevana posledica oziroma utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožba zato ni sklepčna. Vprašanje sklepčnosti tožbe je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Sodba nº III Cp 2988/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 12, 2011

Presoja (krivdne) odškodninske odgovornosti tožnikovega delodajalca.

Sodba nº II Cp 4613/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, January 12, 2011

Tožnika nista uspela dokazati slabe vere drugotožene stranke kot zastavnega upnika, čeprav je dokazno breme na njima.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners