Višja Sodišča: Opinions issued on February 2011

February 23, 2011

Sklep nº I Ip 134/2011 of Višje sodišče v Mariboru, 11 oddelek, February 23, 2011

Pritožnica kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustničine dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Nova dolžnica za zapustnikove dolgove ne bi odgovarjala in zato se izvršilni postopek ne bi mogel nadaljevati zoper njo le v primeru, če bi se dedovanju odpovedala.

February 18, 2011

Sklep nº I Cp 80/2011 of Višje sodišče v Mariboru, Civilni oddelek, February 18, 2011

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih odloča o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke po uradni dolžnosti, to je dne 9. 11. 2004, je pritožnik bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Vsa...

February 10, 2011

Sklep nº II Cp 3937/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, February 10, 2011

V primeru, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka, je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške.

February 02, 2011

Sklep nº I Ip 2017/2010 of Višje sodišče v Mariboru, 11 oddelek, February 02, 2011

Dolžnik zmotno ocenjuje, da zaradi dejstva, ker ni stranka pogodbe o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice, nima pravice uveljavljati njene ničnosti. Ničnost pravnega posla lahko v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZOR, ki se v zadevi uporablja na podlagi 1060. člena OZ, uveljavlja vsakdo, ki ima zato pravni interes. Tako bi tudi dolžnik v pravdnem postopku lahko uveljavljal ničnost tega pravnega posla, pri čemer bi moral izkazati svoj pravni interes, ki pa bi že glede na...

Sodba nº I Cp 3918/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, February 02, 2011

Določbi 10. in 34. čl. Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda sta prisilnega značaja. Z navedenima določbama urejena okoljska dajatev pa ni cena za storitev izvajanja javne službe. To pa pomeni, da morajo to dajatev plačevati vsi, in torej ne le tisti, ki so priključeni na javni vodovod in kanalizacijo.

Sodba nº I Cp 4845/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, February 02, 2011

Ugled pravne osebe je lahko okrnjen tudi zaradi neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo. Neresnične trditve o teh fizičnih osebah (zlasti če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi) hkrati krnijo ugled fizičnih oseb in ugled pravne osebe.

Sklep nº I Cp 3289/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, February 02, 2011

V primeru škode, povzročene v medijih, je pristojno sodišče vsake države, kamor je medij distribuiran.

Sodba nº I Cp 3957/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, February 02, 2011

V 7. členu ZOZP je določeno, da ima v primerih, določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovanca ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Zavarovalnica ima torej opcijo, da izbere kot toženo stranko – ali zavarovanca ali pa tudi odgovorno osebo.

Sodba nº I Cp 3744/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, February 02, 2011

Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne oblike, vendar pa mora biti konkretno in realno.

Sklep nº I Cp 3659/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, February 02, 2011

Zaznambe spora ni mogoče dovoliti, če tožba, ki je podlaga za zaznambo spora, ni vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravice.

Sodba nº II Cp 3234/2010 of Višje sodišče v Ljubljani, Civilni oddelek, February 02, 2011

Nezakonito vseljeni, ki je ves čas uporabljal vse dele stanovanja, je po poteku dveletnega roka, v katerem je prizadeta oseba mogla uspeti z izpraznitvenim zahtevkom, postal imetnik stanovanjske pravice po samem zakonu, zato je bil lastnik dolžan z njim skleniti najemno pogodbo ne glede na to, da pred tem ni bila sklenjena stanovanjska pogodba z (upravičenim) stanodajalcem.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners