Vrhovno Sodišče: Opinions issued on September 1996

September 27, 1996

Sodba nº in sklep II Ips 240/96 of Civilni oddelek, September 27, 1996

Ugovora neizpolnitve tožena stranka ni postavila. Ker je v našem pravu obveljal sistem ugovora, za naložitev obveznosti M. S. ni bilo zakonskih pogojev. Ni mogoče pritrditi stališču sodišča druge stopnje, da ugovor ni potreben, če izhaja obveznost tožeče stranke iz pogodbe.

Sodba nº II Ips 685/94 of Civilni oddelek, September 27, 1996

Gre za dvostransko obvezno pogodbo, iz katere izhaja na eni strani obveznost prenosa zemljišč v last prevzemnika in na drugi strani obveznost opravljanja storitev in dajatev v korist izročevalca. To pa sklenjeno pogodbo opredeljuje kot preužitkarsko pogodbo oziroma kot pogodbo o izročitvi premoženja s prevladujočimi elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero pride v poštev uporaba določil zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD). Takšno razlago je ...

Sodba nº II Ips 624/94 of Civilni oddelek, September 27, 1996

Neupravičena pridobitev (210. člen ZOR) je podana, ko gre za povečanje premoženja ene stranke na račun zmanjšanja premoženja druge stranke, ob neobstoju pravne podlage, ki bi opravičevala navedeno povečanje oziroma prikrajšanje premoženja. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, ki predstavljajo tudi neizpodbojno dejansko podlago revizijski presoji (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da je tožnik vlagal v očetovo hišo zaradi izboljšanja svojih stanovanjskih pogojev in zaradi bl...

Sklep nº II Ips 278/96 of Civilni oddelek, September 27, 1996

Tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na trditvah nezakonite uporabe njenega stanovanja, zato naj bi bili v skladu z 58. členom Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94), podani pogoji za toženkino izselitev. Gre torej za stanovanjski spor, ki ima za podlago lastninskopravno oziroma najemno razmerje. Pri takšnih premoženjskopravnih sporih, je pravica do revizije omejena in odvisna od napovedane vrednosti spornega predmeta. Navedba vrednosti spornega predmeta je v teh sporih obvez...

Sklep nº I R 32/96 of Civilni oddelek, September 27, 1996

Dejstvo, da je toženčeva mati zaposlena pri pristojnem okrajnem sodišču, pri katerem je bila vložena tožba, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zato je bilo treba predlogu ugoditi.

September 26, 1996

Sklep nº II Ips 796/94 of Civilni oddelek, September 26, 1996

Ob spremembi stanovanjskega zakona, ki je stopila v veljavo dne 7.5.1994, je bila v 2.odst. 156.čl. kategorija stanovanj, kakršno je bilo tožnikovo, precizneje določena. Hkrati je bilo določeno, da mora zagotoviti drugo primerno stanovanje občina. Za odločitev o izpraznitvenem zahtevku iz nasprotne tožbe je bistveno, da stanovanjski zakon dosledno priznava tožniku stanovanjsko zaščito, to je pravico do drugega primernega stanovanja. V zakonu ni podlage za stališče sodišča druge stopnje, da la...

Sodba nº II Ips 785/94 of Civilni oddelek, September 26, 1996

Revizijsko sodišče se strinja s stališči sodišč prve in druge stopnje, da je nevarno situacijo na cestišču s svojim ravnanjem povzročil voznik tožnikovega vozila. To pa ne more biti ovira, da je ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera delež odgovornosti tožene stranke 50%, kot ga je ugotovilo sodišče druge stopnje. Prezreti ni mogoče, da je zavarovanec tožene stranke vozil s hitrostjo, ki ni ustrezala pogojem na cestišču, in še v alkoholiziranem stanju, zaradi katerega v kritični si...

Sklep nº II Ips 949/94 of Civilni oddelek, September 26, 1996

Pravna pravila zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ki so se v zemljiškoknjižnih postopkih uporabljala do uveljavitve zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS 33/95 - ZZK (tedaj tudi še v času odločanja na drugi stopnji), niso izrecno določala, kdo ima pravico do vložitve pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Kot pravilno ugotavlja drugostopno sodišče, pa so pravna pravila zakona o zemljiških knjigah v paragrafu 87 in nasl. določala, kdo je v zemljiškoknjižnih zadevah upravičen vlagati pro...

Sodba nº II Ips 733/95 of Civilni oddelek, September 26, 1996

Ob ugotovitvi, da oporoke z dne 15.8.1967 ni lastnoročno podpisal zapustnik I. R., vprašanja katere priče so, kdaj so in ali sploh so sodelovale pri zapisu oporoke, sploh niso pravno odločilna. Po 64. členu zakona o dedovanju mora namreč listino, ki naj bi predstavljala veljavno pismeno oporoko pred pričami, lastnoročno podpisati najprej oporočitelj. Ker po ugotovitvah nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo ne more izpodbiti (3. odstavek 385. č...

Sklep nº II Ips 282/95 of Civilni oddelek, September 26, 1996

Navedba vrednosti spornega predmeta mora biti v tožbi jasno in nedvoumno izražena. Le tako je namreč mogoče pravilno razlagati določbe 40., 186. in 382. člena ZPP. Zakonsko besedilo "vrednost spornega predmeta" terja namreč razlago, da je vrednost spornega predmeta mogoče izraziti le v denarni enoti, saj kakršnokoli nedenarno vrednostno primerjanje in analogno vrednotenje spornega predmeta ne more pripeljati do rezultata, ki bi omogočil zanesljivo ugotovitev vrednosti, ki je za ugotovitev pra...

Sodba nº II Ips 66/95 of Civilni oddelek, September 26, 1996

Res je tožnik spreminjal tožbeni zahtevek iz denarnega z določenim zneskom v denarnega z določljivim zneskom in potem spet v prvotnega, kar zadeva glavnico. Vendar pa pri tem istovetnosti zahtevka ni spreminjal, saj je ves čas vztrajal pri svoji denarni terjatvi za vrnitev tistega, kar je v denarju dal na podlagi pogodbe, ki je bila pozneje razdrta (132. člen ZOR). Vzdrževal je torej ves čas litispendenco. V takšnem primeru namreč ni mogoče govoriti o tem, da je bila s takšno spremembo prejšn...

Sodba nº II Ips 816/94 of Civilni oddelek, September 26, 1996

Netočna je revizijska trditev, da je mogoče lastninsko pravico pridobiti le z vpisom v zemljiško knjigo. Po določbah zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur.l. SFRJ 6/80 - 36/90 (v nadaljevanju ZTLR), ki se uporablja na podlagi 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS 1/90-I, se lahko pridobi lastninska pravica po samem zakonu, na podlagi pravnega posla, z dedovanjem in odločbo državnega or...

Sklep of Civilni oddelek, September 26, 1996

Glede na navedene osamosvojitvene predpise tudi toženčevo sklicevanje (v ugovoru o sočasni spolnitvi obveznosti in v nasprotnem tožbenem zahtevku za dodelitev drugega enakovrednega stanovanja) na to, da je imel stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju v S., ne more vplivati na odločitev o izpraznitvi spornega stanovanja, kot tudi ne na materialnopravno pravilno drugostopno zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka. Na podlagi nezakonite odločbe o dodelitvi namreč toženec na spornem stanova...

Sklep nº II Ips 815/94 of Civilni oddelek, September 26, 1996

Z uveljavljanjem novega zahtevka poleg obstoječega je tožeča stranka tožbo spremenila (1. odstavek 191. člena ZPP). Ker je opredelila novega kot primarnega in prvotnega kot subsidiarnega, gre za tako imenovano eventuelno kumulacijo zahtevkov (drugi odstavek 188. člena ZPP). Pri takšni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, ki jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Povedano velja tako za začetno, kakor t...

Sodba nº in sklep II Ips 65/96 of Civilni oddelek, September 26, 1996

Kupoprodajna predpogodba ne daje upravičenja za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, ki je njen predmet, temveč da podlago za zahtevek na sklenitev glavne pogodbe.

Sklep of Civilni oddelek, September 26, 1996

Ob pogojevanju vnaprejšnjega plačila kupnine gredo kupcu za čas do dobave obresti po 26. členu ZBP.

Sklep of Civilni oddelek, September 26, 1996

Sodišči nižje stopnje sta sicer dovolj pozorno obravnavali splošna tožnikova prikrajšanja v vsakdanjem življenju, povezana z zadebelitvijo poškodovane noge, pri čemer je bilo zavzeto kritično stališče tudi do odstotka invalidnosti, ki ga je izračunal izvedenec kirurg. Vendar pa ni bilo v pravem obsegu upoštevano (kar je sicer v razlogih izpodbijane sodbe posebej ugotovljeno), da je tožnik nezmožen za delo in povečane fizične napore. Nezmožnost za delo se namreč ne glede na nakazane odstotke i...

Sodba nº U 512/94-8 of Upravni oddelek, September 26, 1996

Z elaboratom, iz katerega izhaja, da bo vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka s krediti zgradil nov stanovanjsko poslovni objekt, ki ga bo deloma uporabljal za potrebe svoje družine, deloma pa oddal v najem, ni izkazano, da bo zagotovljena racionalnejša in ekonomsko uspešnejša uporaba nepremičnine, kot jo zagotavlja zavezanec. Če v obstoječih objektih opravlja registrirano dejavnost, zato ni izpolnjen pogoj za vrnitev nepremičnine po določbi 23. člena ZDen.

Sodba nº U 516/94-6 of Upravni oddelek, September 26, 1996

Kljub temu, da v prostorskih ureditvenih pogojih ni določeno, kaj spada med "oskrbne in podobne dejavnosti" in da ta pojem tudi ni skladen z enotno (sedaj standardno) klasifikacijo dejavnosti, je treba glede na klasifikacijo dejavnosti ugotoviti, ali obrtna dejavnost investitorja spada ali ne spada med "oskrbne in podobne dejavnosti" glede na potrebe ljudi in organizacij v območju, kjer objekt stoji. Ugotoviti je treba, ali so za postavitev nadstreška izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. odstavka 62...

Sklep of Upravni oddelek, September 26, 1996

Pri odločanju o stikih roditelja z otrokom gre predvsem za uresničevanje otrokove koristi, tako po ZZZDR kot tudi po konvenciji o otrokovih pravicah. Mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom in njenega odklonilnega stališča ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice, za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa mora ponuditi dokaze (137. člen ZUP). Ker je po določbah 8. in 143. člena ZUP pred izdajo odločbe treba...

Sodba nº U 1739/94-8 of Upravni oddelek, September 26, 1996

Če je lokacijsko dovoljenje izdano v skladu s predpisanimi pogoji v prostorsko ureditvenem aktu, sosedovi ugovori proti lokacijski odločbi niso utemeljeni.

Sodba nº U 1478/94-3 of Upravni oddelek, September 26, 1996

Predlog za začasno odredbo lahko vložijo upravičenci fizične osebe, po odločbi Ustavnega sodišča RS pa tudi pravne osebe, če so imele ob podržavljenju premoženja status domače pravne osebe in če so same ali njihovi pravni nasledniki ob uveljavitvi ZDen delovale na območju Republike Slovenije.

Sodba nº U 1019/94-4 of Upravni oddelek, September 26, 1996

Če v odločbi ni navedena pravna podlaga in dejansko stanje ter razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev o tem, od kdaj gre tožnici naziv svetovalke, so s tem kršena pravila postopka, kar lahko vpliva na odločitev o stvari (209. člen).

September 25, 1996

Sodba nº II Ips 682/94 of Civilni oddelek, September 25, 1996

Določbe ustavnega zakona o jamstvu Republike Slovenije za devizne vloge v bankah na ozemlju Republike Slovenije, s tem povezane določbe o načinu poravnavanja obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog in določbe zakona o dopolnitvah ustavnega zakona, ki urejajo odgovornost tožene stranke za devizne vloge, za katere ne jamči država, urejajo javni red in kot take izključujejo uporabo tujega prava (4. čl. zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih Ur.l. SFRJ š...

Sklep nº III Ips 14/96 of Gospodarski oddelek, September 25, 1996

Tožba za izbris hipoteke v zemljiški knjigi je utemeljena le v primeru, če bi prišlo do obravnavane vknjižbe hipoteke v nasprotju z določilom 29. člena pravnih pravil ZZK zaradi napačnega ravnanja v sami zemljiški knjigi.

Sklep of Upravni oddelek, September 25, 1996

Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če pristojni carinski organ ni ocenil tudi predložene skladiščnice kot dokaza v prijavi blaga.

Sklep of Upravni oddelek, September 25, 1996

Častnik v tujih oboroženih silah po osamosvojitvi Republike Slovenije, to je po 25.6.1991, kar pa ni sporno, lahko pomeni nevarnost za obrambo Republike Slovenije.

Sodba nº U 345/95 of Upravni oddelek, September 25, 1996

Stranka, ki zahteva odložitev izvršbe odločbe, zoper katero je sprožila upravni spor (17. člen ZUS), je dolžna že v predlogu za odložitev izvršbe verjetno izkazati, da ji bo z izvršbo prizadejana težko popravljiva škoda.

Sodba nº U 361/95-6 of Upravni oddelek, September 25, 1996

Odhod poklicnega pripadnika oboroženih sil JLA v BiH, ki je bilo po umiku te armade iz Slovenije območje druge države, in dejstvo, da je bilo od poveljstva te armade (tuje vojske) odvisno, kje naj njen pripadnik živi, to dejansko pomeni prekinitev prejšnjega življenja v Sloveniji in ponovna vrnitev v Slovenijo ni nadaljevanje prejšnjega stanja, ampak pomeni novo stanje, ki ga prehodna določba 1. odstavka 40. člena ZDRS ni imela namena reševati.

Sklep of Upravni oddelek, September 25, 1996

Vrnitev podržavljenega premoženja v obliki, ki je določena v 38. členu ZDen, se lahko nanaša le na nepremičnine, ki so bile ob podržavljenju last podržavljenega podjetja, ne more pa se ta nanašati tudi na druge nepremičnine, ki so sredstva oz. premoženje zavezanca.

Sodba nº U 329/95-6 of Upravni oddelek, September 25, 1996

Opravljanje dela šifrerja v JLA v času njene agresije na Slovenijo že glede na samo naravo tega dela in čas, v katerem se je to delo opravljalo, pomeni ogrožanje samostojnosti in obrambne moči Slovenije, torej nevarnost za državo in je zato že samo po sebi zadosten razlog za uporabo 3. odstavka 40. člena ZDRS.

Sodba nº U 784/94 of Upravni oddelek, September 25, 1996

Do preteka roka, predpisanega za uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov podjetja, torej tudi statuta, v smislu 1. odstavka 580. člena ZGD (do 31.5.1994), na katerega kot na poseben zakon napotuje 79. člen ZGJS, je bil delavski svet tožene stranke pristojen za odločanje o imenovanju direktorja v skladu z do takrat veljavnim statutom tožene stranke.

September 24, 1996

Sodba nº VIII Ips 193/95 of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je odločbi disciplinskih organov tako spremenilo, da mu je izreklo namesto ukrepa prenehanja delovnega razmerja ukrep javni opomin. Na pritožbo toženca je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo tako spremenilo, da je tožnikov zahtevek zavrnilo. Menilo je, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je vsaka posamezna kršitev delovnih obveznosti lažja kršitev delovne obveznosti, upoštevalo pa ni, da je ponavljanje lažjih kršite...

Sodba nº VIII Ips 34/96 of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Tožena stranka je zadovoljila določbam 25. člena ZZT, ko je v odsotnosti oziroma nedosegljivosti delavca - tujca - pisno obvestilo o določbah ZZT, in posebej o posledicah iz 26. člena ZZT, poslala na naslov tožnikovega stanovanja in ga razobesila na oglasne deske podjetja.

Sodba of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev odločbe in sklepa disciplinskih organov, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Na tožnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče potrdilo izpodbijano odločbo.

Sodba nº VIII Ips 189/95 of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Pristojni organi organizacije so izdali sklep, da delavcu preneha delovno razmerje zaradi neopravičene odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni. Delavec je bil invalid III. kategorije in je bil pravnomočno razporejen na opravljanje določenih del. Ko je dobil nalog za opravljanje delovne naloge, je delo odklonil in odšel domov. Bolniškega staleža ni dobil, vendar ga na delo ni bilo več. Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokazov ugotovilo, da je delo neopravičeno odklonil in da neopraviče...

Sodba nº VIII Ips 125/95 of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Po 1. odstavku 354. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb postopka, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana takrat, kadar obstaja ali je vsaj verjetna vzročna zveza med kršitvijo postopkovnih določb in izrekom nezakonite in nepravilne sodne odločbe. Če je namreč sodba zakonita in pravilna kljub ...

Sodba nº VIII Ips 65/95 of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v revizijskem postopku uveljaviti le, če so storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP). Če se je kršitev relativnega značaja pripetila v postopku na prvi stopnji, se lahko ta pomanjkljivost uveljavlja z revizijo le, če jo je stranka zaman uveljavljala s pritožbo. Tožnik pa se v pritožbenem postopku ni skliceval na obstoj relativnih procesnih kršitev (izpodbijal je le zmotno in n...

Sodba nº VIII Ips 185/95 of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Za upravičence se štejejo osebe, ki so do 18.7.1991 uveljavile pravico do pokojnine oziroma do druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so bile po 18.7.1991 na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu in so do 18.10.1991 vložile zahtevek in izpolnile pogoje za priznanje do pokojnine oziroma do druge dajatve po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma, ki so pristopile k Teritorialni obrambi Republike Slovenije in ...

Sodba nº VIII Ips 184/95 of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Sodišče druge stopnje je revidentki pravilno pojasnilo, da za priznanje ustrezne kategorije invalidnosti pravno ne more biti pomembno vprašanje, ali delodajalec razpolaga z ustreznim delom za zaposlitev delovnega invalida ali ne. Pri odločanju o tem, ali je možno nekoga razvrstiti med delovne invalide in kakšne so njegove preostale delovne zmožnosti oziroma ali so te popolnoma izgubljene, so pomembni samo medicinski razlogi, po priznanju ustreznih pravic pa so delodajalci dolžni postopati v s...

Sodba nº VIII Ips 27/96 of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Revizijsko sodišče ni dolžno ugotavljati ali je podana bistvena kršitev iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, ob pavšalni trditvi revizije, da sodba nima razlogov. Ni pa navedeno o čem nima razlogov.

Sodba nº VIII Ips 42/96 of Delovno-socialni oddelek, September 24, 1996

Vročitev sklepa disciplinske komisije je bila pravilno opravljena, ko je bil ta sklep vročen tožnikovemu bratu, po tožnikovem naročilu toženi stranki, da v njegovi odsotnosti vsa pisanja vroča bratu.

September 19, 1996

Sodba nº U 88/95 of Upravni oddelek, September 19, 1996

Krajevna skupnost (KS) nima položaja stranke v lokacijskem postopku za izdajo dovoljenja za spremembo namembnosti poslovnega prostora v prostor za igralne avtomate, ker iz materialnih predpisov (ZUN in PUP), na podlagi katerih je bilo odločeno v zadevi, ne izhaja, da bi se v tem postopku kakorkoli odločalo o pravicah ali pravnih koristih KS.

Sklep nº II Ips 455/96 of Civilni oddelek, September 19, 1996

Gmotno stanje družine, ki je obstajalo do razveze, ne more biti opravičljiv razlog za to, da razvezani zakonec, ki zahteva preživnino, odklanja zaposlitev, saj je načeloma vsak dolžan skrbeti zase. Če torej obstajajo možnosti tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu za zaposlitev, pa te zakonec noče izkoristiti, ni upravičen do preživnine. V zvezi z zaposlitvijo pa ne pomeni socialne varnosti le redna zaposlitev za polni delovni čas. V današnjih razmerah je cela vrsta zaposlitev zunaj de...

Sklep nº II Ips 889/94 of Civilni oddelek, September 19, 1996

Če si državljani sami s svojim delom in sredstvi na dovoljen način uredijo zajetje pitne vode in zgradijo vodovod za svoje potrebe, postanejo družbeniki in solastniki takšnih naprav, na katere imajo pravico priključiti se tudi drugi državljani za enake potrebe, če to dopuščajo zmogljivosti naprav in količine vode, ti pa morajo poprej za takšen priklop poravnati prispevek, ki ga upravičeno terjajo družbeniki.

Sodba nº II Ips 116/95 of Civilni oddelek, September 19, 1996

Pri pogodbenem zavarovanju odgovornosti zavarovatelj po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem zavaruje delno ali v celoti pred odškodninskimi zahtevki oškodovanca (940. čl. zakona o obligacijskih razmerjih). Pri tem zavarovanju prevladuje interes zavarovatelja, to je subjekta, ki je odškodninsko odgovoren oškodovancu, ne pa interes oškodovanca. V tem pogledu se prostovoljno pogodbeno zavarovanje odgovornosti loči od obveznega zavarovanja. Pogodbeno zavarovanje ne izhaja iz...

Sklep nº II Ips 30/96 of Civilni oddelek, September 19, 1996

Pravno nasledstvo vseh novih občin je določeno s 100. čl. zakona o lokalni samoupravi, ki nalaga občinskim svetom ureditev medsebojnih premoženjsko - pravnih razmerij. Vendar upniki in dolžniki prejšnjih občin niso dolžni čakati na končanje postopka po 100. čl. zakona o lokalni samoupravi. Nasproti njim je vsaka od novoustanovljenih občin, pravnih naslednic prejšnje občine, solidarno odgovorna za obveznosti prejšnje občine.

Sodba of Civilni oddelek, September 19, 1996

Glede odločilnega dejstva, da so bile sporne nepremičnine podržavljene na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, so ugotovitve ustrezno konkretne: ugotovljena je oseba, ki je upravičenko silila k sklenitvi spornih pogodb; ugotovljeno je, v kakšnem smislu (tedanjemu času ustreznem) je ta oseba predstavljala oblast (partijo - očitno je mišljena komunistična partija); in ugotovljeno je, da upravičenka ne bi sklenila spo...

Sklep of Civilni oddelek, September 19, 1996

Kar zadeva odškodnino za strah, je na mestu uvodno opozorilo, da je v 1. odstavku 200. člena ZOR govor le o strahu, da pa se v sodni praksi uporabljata pojma primarni strah (za oškodovančev strah ob škodnem dogodku oz. dejanju) in sekundarni strah (za zaskrbljenost zaradi negotovega položaja oškodovanca, ki je posledica škodnega dogodka oz. dejanja). Ustaljenemu pojmovanju teh dveh oblik strahu v sodni praksi ustreza, če se strah, ki ga je tožnik prestal, opredeli kot zaskrbljenost zaradi neg...

Sodba nº II Ips 751/94 of Civilni oddelek, September 19, 1996

Ko mora sodišče pri odločanju o deležih zakoncev na skupnem premoženju upoštevati raznorodne postavke - med katerimi je le nekatere mogoče izraziti v denarju kot vrednostni kategoriji, ki ustreza vrednostni sferi premoženja - pri odločanju o višini deležev na skupnem premoženju zakoncev ne more iti za eksaktne obračune, ampak gre lahko le za celovite ocene.

Sodba nº II Ips 98/95 of Civilni oddelek, September 19, 1996

Ugotovitev, da je tožena stranka pogojevala prodajo avtomobilov z vnaprejšnjim plačilom kupnine, se nanaša na dejansko stanje. Enako velja za izračun obresti. Dejanskih vprašanj revizijsko sodišče ne more presojati (3. odst. 385.čl. ZPP).

Sodba nº II Ips 90/95 of Civilni oddelek, September 19, 1996

Za presojo, ali je kdo izpolnjeval pogoje za imetnika stanovanjske pravice, je odločilen dan začetka veljavnosti stanovanjskega zakona. Na ta dan pa toženka po ugotovitvah izpodbijane sodbe v spornem stanovanju še ni bila dve leti in se zato ne more uspešno sklicevati niti na določbo 50. čl. ZSR, niti na določbo 149. čl. SZ. Okoliščine po eni ali drugi zakonski določbi morajo biti podane na dan uveljavitve stanovanjskega zakona.

Sodba nº II Ips 564/95 of Civilni oddelek, September 19, 1996

Ponudba veže ponudnika, vendar to velja samo za veljavno ponudbo. Neveljavnost ponudbe je mogoče uveljavljati tudi z ugovorom, s katerim ponudnik zavrača tožbeni zahtevek naslovnika na sklenitev pogodbe. Razlog za neveljavnost ponudbe je tudi poslovna nesposobnost ponudnika. Za sklenitev veljavne pogodbe mora namreč imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe (1. odst. 56.čl. ZOR).

Sklep nº II Ips 481/96 of Civilni oddelek, September 19, 1996

Zakon sicer določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo (tretji odstavek 400. člena ZPP). Vendar to le ob pogoju iz prvega odstavka 400. člena ZPP, se pravi, da gre za sklep, s katerim je postopek končan. Za slednje pa ni šlo, ker izpodbijani prvostopni sklep o tem, da mora tožnik popraviti tožbo, ne pomeni končanja postopka, marveč le poseg sodišča, da bi lahko postopek sploh tekel.

Sklep nº G 2/96 of Gospodarski oddelek, September 19, 1996

Vrednostni papir se lahko premesti iz kotacije A v kotacijo B samo v primeru, če ne izpolnjuje več pogojev za kotacijo A.

Sodba nº U 498/94-7 of Upravni oddelek, September 19, 1996

Lastniki oz. uporabniki zemljišč se smejo vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiškoknjižnega stanja oz. na podlagi sklepa sodišča (2. odst. 5. čl. ZZKat). Potrdilo, izdano zaradi določitve obsega funkcionalnega zemljišča ni takšna listina.

Sodba nº U 221/95-5 of Upravni oddelek, September 19, 1996

Oseba, ki je umrla pred uveljavitvijo zakona o državljanstvu DFJ, torej pred 28.8.1945, ni pridobila državljanstva nove Jugoslavije.

Sodba nº U 235/94-14 of Upravni oddelek, September 19, 1996

Nepremičnina se vrne upravičencu brez poračunavanja vrednosti, če vrednost nepremičnine ob vrnitvi ni bistveno povečana (nad 30%) od vrednosti nepremičnine v času podržavljenja. Metoda za ugotavljanje vrednosti je določena v 44. členu ZDen.

Sodba nº U 867/94-11 of Upravni oddelek, September 19, 1996

Upravni organ po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS tudi, če vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po zakonu, če bi sprejem take osebe v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za javni red in mir, varnost ali obrambo države. Tudi odločba po prostem preudarku mora vsebovati bistvena dejstva, dokaze in okoliščine za obstoj nevarnosti za javni red.

Sodba nº U 272/95-7 of Upravni oddelek, September 19, 1996

Ni nična odločba o nacionalizaciji, izdana 8.12.1976 na podlagi 7.a člena ZNZGP, ker se je ta del te določbe v bivši coni B začel uporabljati šele z novelo uredbe o izvajanju zakona in drugih zveznih pravnih prepisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ, torej 8.10.1972. S to novelo pa ni bila predpisana nacionalizacija, ampak je bila zanjo le omogočena uporaba 7.a člena ZNZGP, s katerim je bila izvedena nacionalizacija.

Sklep of Upravni oddelek, September 19, 1996

Ukrep prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti osebi, ki to dejavnost opravlja kot fizična oseba s ponudbo preko družbe, ki mu zaračunava provizijo za turistično posredovanje, je zakonsko utemeljen (75. člen ZGD), kolikor podjetnik dejavnost opravlja ne da bi to dejavnost priglasil davčnemu organu.

Sodba nº U 157/95-6 of Upravni oddelek, September 19, 1996

Pedagoški delavec, ki je naziv mentor že pridobil po pravilniku iz 1992. leta, lahko pri naslednjem napredovanju po prehodni določbi 20. člena pravilnika iz leta 1994 uveljavlja vsa strokovna dela, tudi tista, ki jih pri prvem napredovanju ni uveljavljal, jih pa je dejansko opravil.

September 18, 1996

Sodba nº in sklep II Ips 221/95 of Civilni oddelek, September 18, 1996

Tožnik je s tožbo uveljavljal dva samostojna tožbena zahtevka: s prvim je terjal ugotovitev polovičnega deleža na skupnem nepremičnem in premičnem premoženju, z drugim pa plačilo denarne terjatve 60.135,00 SIT z obrestmi, kolikor naj bi znašala polovična vrednost v Istri kupljenih nepremičnin. V takih primerih je treba dovoljenost revizije presojati posebej glede vsakega zahtevka oziroma spora. Dovoljenost revizije, kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarna terjatev, je odvisna od navedbe v...

Sklep of Civilni oddelek, September 18, 1996

Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da pravdni stranki po formalni sklenitvi zakonske zveze leta 1956 nista ne tedaj in ne pozneje zaživeli kot zakonca, da sta bili ves čas odtujeni, in da razen dveh otrok nista imeli ničesar skupnega. Zakonske skupnosti dejansko sploh nista vzpostavili, skupna otroka je preživljala le toženka, s svojimi dohodki pa sta pravdni stranki razpolagali ves čas vsaka zase in pretežni del tudi ločeno živeli. Zato sta sodišči druge in prve stopnje tudi po preso...

Sodba nº U 1237/94-6 of Upravni oddelek, September 18, 1996

Samo dejstvo, da je tožnik direktor ustanove, v kateri so v oskrbi osebe z različnimi stopnjami duševne prizadetosti in katerih vedenje lahko vsebuje elemente nasilja, ni upravičen razlog za izdajo dovoljenja.

Sodba nº U 241/94-10 of Upravni oddelek, September 18, 1996

Po določbi 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih se postopek odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, ki so bili izvedeni pred uveljavitvijo tega zakona in do njegove uveljavitve še niso končani, nadaljujejo po določbah tega zakona, zato je v teh postopkih uporabiti vrednost točke, določeno z odlokom, veljavnim na dan uveljavitve sprememb in dopolnitev ZKZ.

Sodba nº U 620/94-6 of Upravni oddelek, September 18, 1996

Če upravni organ ne odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča z uporabo vrednosti točke, določene z odlokom, veljavnim na dan vložitve popolne vloge, je odmera nezakonita.

Sodba nº U 1133/94-7 of Upravni oddelek, September 18, 1996

Tožeča stranka ni mogla uspeti s tožbenim ugovorom, da, dokler ni dokončan postopek za izdajo lokacijskega ali drugega dovoljenja, ni dopustna inšpekcijska odločba o odstranitvi objekta, saj 12/I člen zakona o spremembah in dopolnitvah ZUN (Ur.l. RS, št. 18/93) določa, da vloga (zahteva) za odlog prisilne izvršbe (po 11. členu tega zakona) ne zadrži dejanj inšpekcijskega nadzorstva, razen prisilne izvršbe, ki je predmet odločbe.

Sodba nº U 934/94-10 of Upravni oddelek, September 18, 1996

V obnovi postopka, končanega z izdajo dovoljenja za razširitev dejavnosti (gostinstvo - nočni bar) ima solastnik oz. lastnik sosednje nepremičnine položaj stranke zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, v katerem lahko uveljavlja pravico varstva pred prekomernim hrupom, ki izhaja iz 7., 8. in 9. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, po katerem je prekomerni hrup prepovedan, če v postopku izdaje lokacijskega, gradbenega ali uporabnega dovoljenja ni sodelova...

September 13, 1996

Sklep nº III R 17/96 of Gospodarski oddelek, September 13, 1996

Krajevno pristojno sodišče za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo in o dovolitvi nasprotne izvršbe je sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo.

September 12, 1996

Sodba nº U 1262/95-6 of Upravni oddelek, September 12, 1996

Program politične stranke (1. odstavek 19. člena zakona o političnih strankah, Ur.l. RS, št. 62/94) je akt stranke, iz katerega morajo biti razvidni politični cilji članov stranke in njeno nameravano delovanje. Če je katerikoli del programa stranke v nasprotju z določbami ustave Republike Slovenije, je moč ugotoviti, da stranka namerava delovati protiustavno.

Sodba nº II Ips 529/94 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so bili lastniki nepremičnin na sestanku dne 11.1.1962 s strani predstavnikov Kmetijske zadruge prepričevani, naj dajo gozdove za določeno dobo v najem zadrugi, ker jim bodo sicer gozdovi odvzeti, lastniki gozdov pa bodo morali trpeti velike stroške. Zato so lastniki gozdov na tem sestanku podpisovali nek papir, vsi istega in eden za drugim, pri čemer ni bilo mogoče videti, kaj podpisujejo. Darilne pogodbe, ki so bile sodišču predložene, so podpis...

Sodba nº II Ips 940/94 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Obstoj tožnikovih telesnih brazgotin toženi stranki v reviziji priznavata, vendar s stališčem, da ne dosegajo "stopnje prave skaženosti", obstoj škode iz tega naslova celo zanikata. Duševne bolečine zaradi skaženosti (200. člen ZOR) kot oblika nepremoženjske škode predpostavljajo, da obstoje objektivna dejstva poslabšanega (grdega ali skaženega) zunanjega izgleda ter posledice na duševnem področju oškodovanca, ki zaradi grdega zunanjega izgleda trpi. Oboje je v obravnavanem primeru ugotovljen...

Sklep nº II Ips 920/94 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Dne 9.12.1993, ko so tožnikovi pooblaščenci prejeli sodbo sodišča prve stopnje, je pooblastilno razmerje med njimi in tožnikom še obstojalo. Šele v pritožbi, oddani dne 29.12.1993, je tožnik to pooblastilo preklical. Navedena dejstva sta nižji sodišči upoštevali pri uporabi določb 1. odstavka 138. člena in 1. odstavka 348. člena ZPP tako, da sta po veljavno opravljeni vročitvi tožnikovim pooblaščencem dne 9.12.1993 začetek 15 dnevnega pritožbenega roka šteli s prvim naslednjim dnem. Dne 29.12...

Sodba of Civilni oddelek, September 12, 1996

Izpodbijana začasna odredba zapuščinskega postopka ni pravnomočno končala, zaradi česar v prid dovoljenosti revizije tudi zato ni mogoče uporabiti določbe 400. člena ZPP. Ne glede na to pa revident zmotno misli, da je revizija v navedenem obsegu dopustna zato, ker gre za specialni postopek po zakonu o dedovanju. Po eni strani obvelja, da z začasno odredbo o prepovedi sečnje zapuščinski postopek ni bil pravnomočno končan, po drugi strani pa je postopek v zapuščinskih zadevah vendarle vrsta nep...

Sodba of Civilni oddelek, September 12, 1996

V obravnavanem primeru se je začel postopek (185. člen ZPP) še v času veljavnosti novele ZPP iz leta 1982 (Uradni list SFRJ št. 69/82), ki velja od 7.11.1982 dalje. Za presojo dovoljenosti obravnavane revizije je zato treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku tedanjih 50.000,00 DIN (5,00 SIT). Sicer pa je s poznejšo novelo ZPP mejna vrednost spornega predmeta za dovoljenost revizije v premoženjsko-pravnih sporih bila le še zvišana.

Sodba nº II Ips 566/94 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana, pri tem pa vezana na kriterije, določene v 200. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Sodišče mora zato pri odmeri odškodnine upoštevati vse okoliščine in dejstva, ki jih navedeno določilo predvideva kot pravno relevantna in ki so po izvedenem dokaznem postopku ugotovljena. Eno od pravno releva...

Sodba nº II Ips 306/96 of Civilni oddelek, September 12, 1996

O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (2. odstavek 220. člena ZPP). V obravnavani zadevi so bili izvedeni vsi dokazi, ki jih je tožeča stranka predlagala, razen rekonstrukcije prometne nezgode. Z neizvedbo tega dokaza pa sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, kot to zmotno zatrjuje v reviziji tožeča stranka. Načelo kontradiktornosti, ki izvira iz načela obojestranskega zaslišanja, namreč ne pomeni, da mora sodišče izvesti prav vse dokaze, k...

Sodba nº II Ips 394/96 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Pri uporabi določb 79., 102. in 103. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih morajo biti potrebe otrok res realno označene, kar pa še ne pomeni, da premoženjske razmere staršev na statistično povprečje minimalnih življenjskih stroškov nimajo nobenega vpliva. Otrok ima namreč pravico do boljšega življenjskega standarda, če mu to boljše premoženjske razmere staršev omogočajo.

Sodba nº II Ips 193/95 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Predpostavka priposestvovanja je, da ima priposestvovalec stvar zakonsko določeno dobo v dobroverni posesti. Lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem le dobroverni posestnik. M. V., ki naj bi sporno nepremičnino tožnikoma prodala, to ni bila. Zato se tožnikoma čas, ko je imela sporno nepremičnino v nedobroverni posesti M. V., v njuno priposestvovalno dobo ne more všteti (2. odstavek 30. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Kot materialnopravno pravilno zak...

Sodba nº II Ips 676/94 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Po drugem odstavku 76. člena ZSR se je štelo za podstanovalca, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, da nezakonito zaseda stanovanje, zato je bilo možno zoper njega vložiti izpraznitveno tožbo (4. odstavek 50. člena ZSR). Po 149. členu SZ je takšna uporaba stanovanja lahko dobila zakonito podlago, vendar le v primeru, če je podstanovalec stalno prebival v stanovanju več kot dve leti, šteto od izselitve imetnika stanovanjske pravice pa do uveljavitve SZ (19. oktobr...

Sklep nº I R 26/96 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Okoliščina, da je tožnik sodnik Okrajnega sodišča v C., predstavlja tehten razlog, da se v konkretnem primeru določi drugo stvarno pristojno sodišče (z območja drugega višjega sodišča), ki bo o zadevi odločalo.

Sodba nº II Ips 616/94 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Sodišči prve in druge stopnje navajata kot materialnopravno podlago obeh sodb določilo 1. odstavka 178. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki se nanaša na krivdno odgovornega voznika motornega vozila. Iz splošnega načela odškodninskega prava pa izhaja, da se lahko zahteva povrnitev povzročene škode ob naslednjih pogojih odškodninskega delikta:

Sodba nº II Ips 583/94 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Odmera odškodnine za negmotno škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda pa mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana. Pri določitvi njegove vsebine v konkretnih primerih oziroma pri njegovi individualizaciji je sodišče vezano na kriterije določene v 200. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). To pa so:

Sodba nº II Ips 633/94 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Iz razlage pogodbenih določil (2. odstavek 99. člena Zakona o obligacijskih razmerjih) jasno izhaja, kdo je nosilec pravic in kdo obveznosti iz spornega pogodbenega razmerja in kakšna je njihova vsebina:

Sklep of Civilni oddelek, September 12, 1996

Med pravdnima strankama je bila sklenjena pogodba o delu, zato je potrebno za odločitev v tej pravdni zadevi uporabiti določbe 600. člena in nasl. zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Po določbah tega zakona pa lahko naročnik dela (v obravnavanem primeru tožeča stranka) v primerih, če ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno, pogodbo razdre in zahteva povračilo škode, pri čemer sploh ni potrebno, da bi poprej zahteval odpravo napake (619. čl. ZOR). Iz dejanskih ugotovitev ni...

Sklep nº I R 27/96 of Civilni oddelek, September 12, 1996

Zakon o izvršilnem postopku - ZIP - nima posebnih določb o tem, do kdaj se sme sodišče, pred vložitvijo morebitnega ugovora, po uradni dolžnosti izreči, da za odločanje v določeni zadevi ni krajevno pristojno (glede procesnega položaja po vloženem ugovoru glej 55.a čl. ZIP). Zato je potrebno za procesni položaj, ki nastane po izdaji sklepa o izvršbi in pred vložitvijo ugovora, v skladu z določbo 14. člena ZIP uporabiti določbe zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Sklep nº II Ips 573/94 of Civilni oddelek, September 12, 1996

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dokazni postopek dopolniti in izvesti tudi tiste dokaze, ki jih je tožena stranka ponudila v dokaz svojih trditev, da je dolžna za sporno stanovanje plačevati le neprofitno najemnino, te dokaze v dokaznem postopku oceniti in nato o tožbenem zahtevku ponovno odločiti. Pri tem revizijsko sodišče še pripominja, da v primeru, če obstaja na strani tožene stranke dolžnost plačevanja neprofitne najemnine, odklonitev podpisa najemne pogodbe, v kat...

Sodba nº II Ips 907/94, enako tudi II Ips 213/95. of Civilni oddelek, September 12, 1996

Iz ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je toženka stanovanjsko pravico na stanovanju B. pridobila že pred 25.6.1991. Gre torej za pridobljeno pravico toženke na prejšnjem stanovanju z vsemi posledicami, ki izvirajo iz takšne pravice - torej tudi upravičenjem do nadaljnje uporabe stanovanja. V pridobljeno toženkino stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju namreč niti pred 25.6.1991, niti tega dne in kasneje izdani predpisi Republike Slovenije niso posegli na ta način, da bi toženka lahko izg...

Sodba nº U 533/95-6 of Upravni oddelek, September 12, 1996

Prehodne določbe 81. člena zakona o tujcih veljajo samo za osebe, ki so vložile prošnje za sprejem v državljanstvo po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ne pa tudi za osebe, ki so vložile prošnjo za pridobitev državljanstva z redno naturalizacijo.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners