Vrhovno Sodišče: Opinions issued on September 1996

September 12, 1996

Sodba nº U 517/95-8 of Upravni oddelek, September 12, 1996

Tudi za dnevne delovne migrante, ki so po izteku osebnega delovnega dovoljenja, izdanega na podlagi 23. člena zakona o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS, št. 33/92), ponovno zaprosili za izdajo dovoljenja, veljajo splošne določbe zakona za izdajo osebnega delovnega dovoljenja, med njimi tudi pogoj iz 2. odstavka 5. člena, da na določenem območju ni drugih ustreznih kandidatov, ki so pripravljeni sprejeti delo.

Sodba nº U 390/94 of Upravni oddelek, September 12, 1996

Določba 131. člena ZDR se je lahko nanašala le na varovanje javnih interesov oz. koristi in ne na terjatve posameznika do delodajalca, ki jih mora sam uveljavljati pri pristojnem sodišču. Izplačila denarnih terjatev delavcem ne spadajo med denarne prejemke po 1. odstavku 131. člena ZDR.

Sodba nº U 493/95-4 of Upravni oddelek, September 12, 1996

Zmotno je tožnikovo stališče, da bi mu upravni organ moral izdati osebno delovno dovoljenje kljub zamudi roka iz 23. člena zakona o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS, št. 33/92), ker bo sicer ovirana izvršitev sodne odločbe, s katero je bil tožnik vrnjen na delo (4. odstavek 2. člena zakona o sodiščih, Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95). Upravni organ ne more biti vezan na neko sodno odločbo brez zakonskih omejitev, saj morajo posamični akti državnih organov temeljiti na zakonu (4. odstavek 153. člena...

September 11, 1996

Sodba nº U 1263/94-7 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Iz podatkov in listin v upravnih spisih izhajajo okoliščine (tožnik se na naslovu svojega prebivališča in tudi sicer v RS zadržuje malo časa, kar ne izpodbija v tožbi oz. v tem prebivališču ne stanuje, ampak le občasno obiskuje najemodajalca; njegova soproga z otroci je zaposlena in živi v tujini), ki kažejo na to, da tožnik ne izpolnjuje zakonskega pogoja dejanskega življenja v RS po določbi 1. odstavka 40. člena ZDRS.

Sklep nº II Ips 510/94 of Civilni oddelek, September 11, 1996

V 2. odstavku 416. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bil opredeljen povsem določen namen zahteve za izreden preizkus pravnomočne odločbe pred Zveznim sodiščem in sicer, da se preko judiciranja Zveznega sodišča zagotovi enotnost na jugoslovanskem trgu v primerih, če bi bila ta enotnost kršena s kakšno drugo odločbo katerega od bivših republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč, izdano na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva t.j. revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti. ...

Sklep nº II Ips 448/96 of Civilni oddelek, September 11, 1996

V konkretnem primeru je tožeča stranka svoj interes za nadaljevanje postopka nedvomno izrazila s predlogom, ki je prispel na sodišče dne 3.10.1994, t.j. štiri dni pred potekom trimesečnega roka. Tedaj bi ga sodišče prve stopnje nedvomno lahko zavrnilo kot preuranjenega. Če bi tako ravnalo, bi imela tožeča stranka možnost, da predlog vloži do poteka štirimesečnega roka. Ker pa je sodišče odločalo o predlogu šele dne 14.12.1994, bi ga moralo šteti kot pravočasnega. S tem, da ga je šele tedaj za...

Sodba nº II Ips 768/94 of Civilni oddelek, September 11, 1996

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da napak volje ni bilo, za uveljavljanje čezmernega prikrajšanja pa je pred vložitvijo nasprotne tožbe potekel enoletni rok po drugem odstavku 139. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). V izpodbijani sodbi je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da iz razlogov, ki jih zatrjuje toženec, pogodba ni nična ampak izpodbojna. Prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe pa je pred vložitvijo nasprotne tožbe že potekel (prvi odstavek 117. člena ZOR).

Sodba of Civilni oddelek, September 11, 1996

Na določbo 216.čl. ZOR se ne bi mogel uspešno sklicevati upnik v primeru, če bi sodišče v izvršilnem postopku izterjalo pravnomočno prisojeno terjatev pred odločitvijo o reviziji, s katero bi dolžnik uspel, tako da bi njegova obveznost ne obstajala več ali pa bi bila manjša. Za tak primer je v 59.čl. ZIP predvidena nasprotna izvršba, pri kateri ni nobenih izjem glede vrste terjatve. Zato tudi v primeru uveljavljanja povračilnega zahtevka v pravdnem postopku dolžnik ne more biti v slabšem polo...

Sodba nº II Ips 776/94 of Civilni oddelek, September 11, 1996

V konkretnem primeru je bila posojilna pogodba sklenjena v času, ko je že bila z zakonom o začasnih ukrepih, o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. SFRJ, št. 85/89) določba 16. člena zakona (Ur.l. SFRJ, št. 66/85), ki je prepovedoval valutno klavzulo, tako spremenjeno, da je prepoved valutne klavzule odpadla. Tako je bila valutna klavzula že po tedanjem predpisu veljavno dogovorjena.

Sklep nº II Ips 409/96 of Civilni oddelek, September 11, 1996

V 76. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - preč.b., v nadaljevanju ZZZDR) je določeno, da zoper pravnomočno sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, ni dovoljeno izredno pravno sredstvo. Če sodišče II. stopnje razveljavi odločbo prve stopnje in zadeve ne vrne v ponovno odločanje, je sklep o razveljavitvi odločba, zoper katero revizija ni dovoljena. Po 400. členu ZPP je revizija dovoljena le zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. ...

Sklep nº II Ips 442/96 of Civilni oddelek, September 11, 1996

111. člen ZNP ureja nekdanja stanovanjska razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR). Ta razmerja niso bila premoženjska razmerja. Zato je bila po 382. členu ZPP revizija zoper odločitev o stanovanjski pravici dovoljena tudi v pravdnem postopku ne glede na vrednost spornega predmeta.

Sodba nº II Ips 443/96 of Civilni oddelek, September 11, 1996

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora za mladoletno hčerko P. plačevati po 5.000,00 SIT preživnine mesečno in ko sta dalje toženčev preživninski zahtevek zoper tožnico zavrnili kot neutemeljen. Toženčeva preživninska obveznost do hčerke je odmerjena v skladu z možnostjo tako njega kot tožnice in potrebami ml. P. ter so drugačna revizijska izvajanja neutemeljen...

Sklep of Civilni oddelek, September 11, 1996

Po 185. členu ZOR je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Le kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, sodišče naloži odgovorni osebi, da mora plačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino.

Sklep of Civilni oddelek, September 11, 1996

Toženec je tisti, ki mora opredeljeno navesti svoje življenjske stroške (predvsem tiste, ki presegajo splošno znane) in zanje navesti dokaze.

Sklep nº II Ips 410/96 of Civilni oddelek, September 11, 1996

Ni pomemben čas, ko je bilo mnenje izvedenca dejansko izdelano in je tožena stranka zanj izvedela, temveč je pomembno, ali bi tožena stranka ta dokaz lahko predlagala že v prejšnjem postopku ali ne.

Sklep nº II Ips 485/96 of Civilni oddelek, September 11, 1996

Revizija je v tem primeru vložena zoper sklep. Po določilu prvega odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno pa je postopek končan (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP), le tedaj, če je s sklepom popolnoma prenehala litispendenca v določenem sporu. Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker se je sodišče določene vrste zgolj izreklo...

Sodba nº II Ips 946/94 of Civilni oddelek, September 11, 1996

Tožena stranka poskuša na revizijski stopnji spremeniti tako dejanske ugotovitve o trajanju in intenzivnosti fizičnih bolečin, ki jih je tožeča stranka pretrpela zaradi ugriza psa, kakor tudi dejanske ugotovitve o trajanju in intenzivnosti strahu, ki ga je doživela ob tej poškodbi.

Sodba nº II Ips 938/94 of Civilni oddelek, September 11, 1996

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni storilo nobene kršitve ZPP, ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Sodišče druge stopnje je to storilo potem, ko je ugotovilo, da je bil dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje dovolj izčrpno izpeljan in dejansko stanje popolno ugotovljeno. Zato je procesnopravno pravilna ugotovitev, da zaslišanje predlagane priče, ne glede na to, kaj bi izpovedala, ne bi moglo privesti do drugačnih dejanskih ugotovitev. Kajti sodišče mora razvelj...

Sodba nº U 846/94-10 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Izkazano lastništvo osnovnih sredstev je pravna podlaga za odpis amortizacije kot odhodka v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti.

Sodba nº U 802/94-6 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Potrdilo podjetja o vplačanih zneskih za nakup delnic ni zadostna podlaga za upoštevanje pri zmanjšanju osnove za odmero dohodnine za leto 1992.

Sklep nº U 929/94-3 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Tudi odločba, ki, poleg soglasja k ocenitvi vrednosti deležev družbenega kapitala, vsebuje ugotovitev, kateri objekti in naprave postanejo last občine in ugotovitev vrednosti družbenega kapitala, je po vsebini odločba iz 74. člena zakona o gospodarskih javnih službah, zoper katero upravni spor ni mogoč.

Sodba nº U 792/94-6 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Potrdilo podjetja o vplačanih zneskih za nakup delnic ni zadostna podlaga za upoštevanje pri zmanjšanju osnove za odmero dohodnine za leto 1992.

Sodba nº U 173/95 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Uvedba stečajnega postopka bi lahko imela vpliv na že uvedeni carinski postopek le, če bi take pravne posledice določal materialni zakon (carinski ali stečajni).

Sklep of Upravni oddelek, September 11, 1996

Prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, pogojen s pripadništvom tuji armadi (JLA), ima značaj take odsotnosti njenega pripadnika, ki pomeni prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji in zato njegova vrnitev v Slovenijo ni nadaljevanje prejšnjega stanja, ampak pomeni povsem novo stanje, ki ga prehodna določba 1. odst. 40. člena ZDRS ni imela namena reševati.

Sklep of Upravni oddelek, September 11, 1996

Rok uveljavitve predpisa je objektivni in za vse subjekte enak rok, ki začne teči naslednjega dne po objavi v državnem uradnem listu in ne glede na okoliščino, kdaj so se zainteresirani subjekti dejansko seznanili s predpisom.

Sodba nº U 1167/94 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Stranka, ki zamudi 8-dnevni rok, določen z materialnim zakonom za vložitev prošnje za odložitev vojaške vaje, izgubi samo pravico do vložitve prošnje.

Sodba nº U 1022/94-7 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Glede na okrožnico tožene stranke (RUJP) z dne 23.7.1992, naslovljeno njenim izpostavam, iz katere sledi, da je bilo vsaj za leto 1991 treba pri nekaterih zavezancih obravnavati kot pokojnino le del zneska, ki so ga prejeli od italijanskega izplačevalca pokojnin, tožeča stranka pa v tožbi zatrjuje, da se je davčni predpis enako izvajal v letu 1992 (na podlagi dogovora med Vlado RS, RUJP in Zvezo upokojencev v RS); in če je temu res tako, se tožena stranka v izpodbijani odločbi ne more uspešno...

Sodba nº U 237/95 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Ukrep tržnega inšpektorja, s katerim je stranki začasno prepovedal prodajo svetil, za katera ni imela potrdila o skladnosti s standardom JUS, je utemeljen, saj po 18. členu zakona o standardizaciji mora stranka, preden da proizvod v promet, pridobiti potrdilo o skladnosti proizvoda s standardom JUS, ne pa le obvestilo o izdaji certifikata.

Sklep of Upravni oddelek, September 11, 1996

Pedagoški delavec, ki ne izpolnjuje pogoja ustrezne smeri izobrazbe po 175. členu zakona o usmerjenem izobraževanju za predmet matematika, ki ga poučuje na srednji šoli, ne more napredovati v naziv mentor.

Sodba nº U 1195/94 of Upravni oddelek, September 11, 1996

Vozniško dovoljenje izda na zahtevo upravičenca pristojni upravni organ za notranje zadeve, na katerega območju ima upravičenec stalno oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev, če v RS nima stalnega prebivališča. Če tožnik kot tujec nima urejenega prebivanja po določbah zakona o tujcih (z dovoljenjem za začasno ali stalno prebivanje), od česar je odvisno uresničevanje pravic in dolžnosti, potem niso izpolnjeni pogoji za zamenjavo vozniškega dovoljenja.

September 10, 1996

Sklep nº VIII Ips 174/95 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine, ki jo je toženec povzročil v času delovnega razmerja. Višino je oblikoval v pavšalnem znesku, ki po pogodbi o zaposlitvi velja za škodo, ki jo delavec povzroči delodajalcu po prenehanju delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, ker je štelo, da zahteva tožnik pavšalno odškodnino za škodo, za katero ni pravne podlage, odškodnino za škodo, povzročeno v času delovnega razmerja pa bo lahko tožn...

Sodba nº VIII Ips 102/95 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Sodišče je svojo odločitev oprlo na to, da je bila kršitev delovnih obveznosti dokazana na podlagi listin, zato ni zaslišalo prič, ki jih je tožnik predlagal. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje potrdilo izpodbijano odločbo.

Sodba nº VIII Ips 183/95 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pristojnih organov podjetja, na podlagi katerih je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka z dela zaporedoma pet delovnih dni. Delavec je izostal zaradi vojnih dogodkov v Bosni. Štelo je, da je izostanek posledica višje sile, saj je bil zaprt v taborišču. Štelo je, da je prevzel tveganje nase, za primer, da se ne bo mogel vrniti pravočasno na delo. Organizacija ne more nositi posledic za svojevoljno ravnanje delavca. Reviz...

Sodba nº VIII Ips 172/95 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Sposobnost biti stranka imajo vse pravne osebe (1. odst. 77. čl. ZPP). Tako tudi Republika Slovenija, ki jo zastopa zakoniti zastopnik tj. Javno pravobranilstvo RS, kar je že vprašanje pravdne sposobnosti strank (80. čl. ZPP). Pri drugotoženi stranki Republiki Sloveniji, ki jo zastopa zakoniti zastopnik, zato kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni zaslediti.

Sodba nº VIII Ips 164/95 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Odločilna je (dejanska) ugotovitev obeh nižjih sodišč, da je bil tožnik tudi po 18.7.1991 aktiven v vojaški službi in vse do dneva razrešitve ni imel nobenega v 2. alinei 1. odst. 2. čl. odloka o izplačevanju pokojnin predpisanega statusa.

Sodba nº VIII Ips 154/95 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Ustavne pravice do socialne varnosti iz 50. člena ustave ni mogoče državljanom omejevati, posebej ne v nasprotju s 14. členom ustave. To načelo je povzeto tudi v določilu 1. odstavka 5. člena sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah, s katerim se prepoveduje zmanjšanje, sprememba, zamrznitev, odvzem ali znižanje vojaških pokojnin in drugih dajatev, uveljavljenih po predpisih iz 2. člena v primeru, da je uživalec kasneje pridobil stalno prebivališče na območ...

Sklep nº VIII Ips 179/95 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Revizija, ki je na podlagi 73. člena ZDSS vložena 30.5.1995, je vložena prepozno.

Sodba nº VIII Ips 19/96 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Delavec je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ker ni cen proizvodov določal v skladu s sanacijskim programom, ki ga je sprejel upravni odbor, čeprav je sam mislil, da ta ne odgovarja dejanskemu stanju oziroma stanju na tržišču.

Sodba nº VIII Ips 22/96 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Dejstvo, da delavec o uvedbi dela preko polnega delovnega časa ni bil pismeno obveščen, tako kot določa splošni akt, ni novo dejstvo v smislu razloga za obnovo disciplinskega postopka. Za to dejstvo je delavec moral vedeti ves čas. Nepoznavanje splošnega akta pa ni razlog za obnovo postopka.

Sodba nº VIII Ips 171/95 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Glede na to, da je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem ugotovljeno, da tožnik po 18.7.1991 ni bil na razpolago, vsaj ne v skladu z zahtevo 293. in 294. člena zakona o službi v oboroženih silah, kar s svojimi navedbami v reviziji tudi sam potrjuje, niti do 18.10.1991 ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, kar sta ugotovili obe nižji sodišči, niso izpolnjeni pogoji, da bi v njegovem primeru Republika Slovenija prevzela izplačevanje predča...

Sklep of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Po določbi 35. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev pridobi pravico do invalidske pokojnine vojaški zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost po tem zakonu.

Sodba nº VIII Ips 160/95 of Delovno-socialni oddelek, September 10, 1996

Osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas in se tako delo šteje po samoupravnem splošnem aktu kot poseben deloven pogoj, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti.

September 05, 1996

Sodba nº II Ips 253/95 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da sta toženec in njegov sedaj pokojni oče J.K. sklenila 11.5.1981 izročilno pogodbo, s katero si je izročevalec izgovoril v svojo korist in korist žene M. ter hčerke K. dosmrtno pravico stanovanja in dosmrtno brezplačno oskrbo v breme toženca proti izročitvi svojega posestva tožencu v takojšnjo last in posest. Po takih ugotovitvah sta bila sopogodbenika le toženec in njegov oče, ne pa tožnica, v katere korist je bila izgovorjena pravica do dosmrtne ...

Sklep nº II Ips 739/94 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Sporno premoženje zadeva na eni strani razmerje med tožnico in prvim tožencem kot razvezanih zakoncev, ki sta v času trajanja njune zakonske skupnosti ustvarila določeno skupno premoženje (zakonita podlaga iz drugega odstavka 52. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - naprej ZZZDR -, ki očitno v postopku ni bila sporna); na drugi strani pa zadeva razmerje navedene skupnosti prvih dveh in druge toženke, ki pa temelji po tožničinih trditvah na pogodbeni podlagi. Zadnje navedena...

Sklep nº II Ips 353/95 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Zakon o sodiščih določa, izvzemši nujne zadeve, da se šteje čas od 15. julija do 15. avgusta kot čas, ko sodišče ne dela (83. člen). Po četrtem odstavku 112. člena ZPP se izteče rok, če je njegov zadnji dan, ko se pri sodišču ne dela, s pretekom prvega prihodnjega delovnika.

Sklep nº II Ips 333/96 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Tožnik je uveljavljal s tožbo dva zahtevka: prvega zaradi prepovedi vznemirjenja, ocenjenega na 6.000,00 SIT, drugega pa zaradi plačila odškodnine 36.594,00 SIT. Prvega je tožnik postavil s tožbo, vloženo 29.10.1992, drugega pa s spremenjeno tožbo 6.4.1993.

Sklep of Civilni oddelek, September 05, 1996

Ker je bilo v postopkih pred sodišči prve in druge stopnje ugotovljeno, da so se razmere na strani obeh pravdnih strank spremenile, saj tožnik po smrti matere prejema družinsko pokojnino v višini 36.857,72 SIT mesečno in štipendijo 7.114,00 SIT ter na drugi strani, da je toženec kot delovni presežek izgubil redno zaposlitev in je sedaj brez dohodkov ter da mora skrbeti še za enega otroka, sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da niso podan...

Sodba nº II Ips 385/96 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Preživnini v višinah po 12.000,00 SIT mesečno sta glede na ugotovljene premoženjske in druge razmere staršev obeh otrok prej nizki kot visoki. Zato je utemeljen zaključek, da je toženčeva preživninska obveznost do obeh tožnikov pravilno določena in v skladu z 79. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da sodišče določi višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Potrebe vsakega od otrok je sodišče v...

Sklep of Civilni oddelek, September 05, 1996

Revizija omenja kršitve, ki naj bi jih v postopku storilo sodišče prve stopnje in navzlic opozorilu tudi sodišče druge stopnje. Revident sicer ne navaja izrecno, da uveljavlja relativne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 354. člena ZPP), jih pa sodeč po vsebini revizijskih trditev. Kršitve takšne narave, storjene na prvi stopnji, ki jih instančno sodišče ni sankcioniralo, pa so lahko revizijski razlog.

Sodba nº II Ips 82/95 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Kdor v času do izteka roka ni izpolnjeval pogojev za pridobitev lastninske pravice, pač ne more izkoristiti ugodnosti privatizacije. Morebitna pridobitev državljanstva v času po izteku roka iz 123. čl. stanovanjskega zakona ne more učinkovati tako, da bi zaradi tega prej vložena zahteva za odkup postala utemeljena. Utemeljenost zahteve je namreč treba presojati po stanju, kakršno je ob vložitvi, utemeljenost pravice do privatizacije pa po stanju do izteka roka iz 123. čl. stanovanjskega zakona.

Sodba nº II Ips 63/95 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Obveznost plačevanja najemnine je toženec prevzel s sklenitvijo najemne pogodbe s tožnico. Brez sporazuma z njo zato ni mogel najemnine veljavno plačevati nikomur drugemu. Če je del najemnine plačeval V.J., je to lahko storil na svoje breme in ne na škodo tožnice.

Sklep nº II Ips 55/95 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Tožba v tej zadevi je bila vložena dne 21.4.1993, ko je že veljal zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št.55/92), ki je v 9. členu določil vrednost spornega predmeta, nad katero je dovoljena revizija, z zneskom 80.000,00 Sit. V tej zadevi, kjer se tožbeni zahtevek glasi na plačilo 48.254,24 Sit torej revizija ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).

Sklep nº II Ips 44/95 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Pri razlagi določbe 32. člena ZD je treba izhajati iz njenega namena, ki je v tem, da ne bi drugi dediči, ki niso prispevali k povečanju vrednosti zapuščine, dedovali tistega, kar je k temu premoženju prispeval njihov sodedič. Ob takem izhodišču pa pravice do izločitve ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, ampak je bistveno, da je prispevek k povečanju premoženja nastal kot rezultat skupnega delovanja, pri čemer skupno gospodinjstvo ali življenje pod isto streho ni nujen p...

Sodba nº II Ips 39/95 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Dveletni rok iz 123. čl. SZ je prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati. Velja za vse upravičence in zavezance za privatizacijo enako. Okoliščine, ki posameznemu upravičencu otežijo ali celo preprečijo uveljavitev pravice, ne morejo povzročiti podaljšanja tega roka.

Sklep nº II Ips 834/94 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Izpodbijani sklep kot del sklepa o dedovanju je sodišče izdalo v zapuščinskem postopku, v katerem se med drugim ugotavlja, katero premoženje sestavlja zapuščina (162. člen ZD) in kar je tudi predmet izpodbijanega sklepa. Dedovanje se lahko omeji do vrednosti prejete socialne ali druge pomoči (prvi odstavek 128. člena ZD), odločitev o tem pa je del sklepa o dedovanju (četrti odstavek 214. člena ZD). Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno ne le v okviru zapuščinskega postopka, marveč tudi...

Sodba nº II Ips 799/94 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Po našem civilnem procesnem pravu je položaj stranskega intervenienta v pravdi (glej šestnajsto poglavje ZPP in arg. iz prvega in četrtega odstavka 208. člena) takšen, da ni stranka in ne more opraviti dejanj, s katerimi se razpolaga s tožbenim zahtevkom, naravo takšnega zahtevka pa ima v dobršni meri v pravdi postavljeni pobotni ugovor. Če ga torej sama stranka ni postavila, ga tudi ne more stranski intervenient, ne v njenem imenu oziroma zanjo, ne v svojem (seveda tudi ne iz materialnopravn...

Sklep nº I R 25/96 of Civilni oddelek, September 05, 1996

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 20. člena). Kot izhaja iz listine, priložene tožbi, sta stranki sklenili sporazum o krajevni pristojnosti (70. člen ZPP), vendar takšen sporazum ne ustvarja izključne krajevne pristojnosti, ker takšno pristojnost lahko določi le zakon (kot na primer po 56., 57., 61. in 63. členu ZPP). Ker potemtakem ne gre...

Sklep nº III Ips 52/96 of Gospodarski oddelek, September 05, 1996

Zoper sklep, s katerim je zahteva za izločitev sodnika zavrnjena, je dovoljena posebna pritožba.

Sodba nº III Ips 34/95 of Gospodarski oddelek, September 05, 1996

Pritožbeno sodišče s spremembo sodbe sodišča prve stopnje tudi v 3. točki izreka, čeprav je tožeča stranka v pritožbi ni izrecno navedla, je pa nasprotovala pobotanju, ni odločilo preko pritožbenega zahtevka.

Sklep nº III Ips 27/95 of Gospodarski oddelek, September 05, 1996

Zakonita bistvena sestavna dela pogodbe o prevozu stvari v cestnem prometu sta tudi opredelitev stvari, ki je predmet prevoza, na način, ki ga določa 38. člen ZPPCP, ter navedba namembnega kraja.

Sodba nº U 925/94-4 of Upravni oddelek, September 05, 1996

Kadar obnovo postopka iz razloga 9. točke 249. člena ZUP predlaga oseba, ki bi ji šel v prvostopnem postopku zgolj položaj prizadete stranke, morajo biti dejstva oz. okoliščine, iz katerih kot verjetno izhaja, da bi bil moral biti predlagatelj obnove udeležen kot stranka, navedena v sklepu o dovolitvi obnove postopka, če ta ni bil izdan (2. odstavek 257. člena ZUP), pa v odločbi, izdani v obnovljenem postopku.

Sodba nº U 354/94-8 of Upravni oddelek, September 05, 1996

Tožena stranka je upoštevala le varovančevo družinsko pokojnino, pri tem pa ni ugotovila, koliko ta znaša, kolikšno je njegovo premoženje pri banki in kolikšni so dohodki iz njegovega nepremičnega premoženja ter koliko znašajo stroški njegove dejanske oskrbe, da bi bilo možno sklepati o tem, ali tožničin varovanec ima ali nima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost, kot določa 4. točka 1. odst. 10. člena ZDRS. Tako tožena stranka ni v s...

Sodba of Upravni oddelek, September 05, 1996

Izjava matere, da je tožniku pripravljena pomagati, dokler ne najde kakršnekoli zaposlitve in mu dovoli stalno prebivati v njeni hiši, še ni zadosten dokaz o sredstvih za preživljanje (16/1, 2. alinea 19/3 in 19/2 čl. ZTuj). Ni pa mogoče zaprositi za dovoljenje za stalno prebivanje iz humanitarnih razlogov. Iz humanitarnih razlogov se lahko zaprosi le za dovoljenje za začasno prebivanje (18. člen ZTuj).

September 04, 1996

Sodba of Upravni oddelek, September 04, 1996

Ker tožnik izpodbija splošni akt, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Ljubljana, za katerega presojo ustavnosti in zakonitosti je pristojno Ustavno sodišče RS (21. člen zakona o Ustavnem sodišču RS), izpodbijani akt pa ni niti dokončni (upravni) posamični akt iz 1. odstavka 157. člena, niti posamični akt iz 2. odstavka 157. člena Ustave RS, izpodbijanega akta v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.

Sodba nº U 976/94-5 of Upravni oddelek, September 04, 1996

Če tožnik po pozivu na dopolnitev nepopolne vloge v primernem roku in opozorilu na posledice tega ne stori, ne dopolni vloge, je upravni organ utemeljeno zaključil, da je vloga ostala nepopolna, ki je ni mogoče obravnavati in jo je po 2. odst. 68. člena ZUP zavrgel.

Sklep of Upravni oddelek, September 04, 1996

Če se z odločbo o carinskem prekršku ne vzame blago, se uvede postopek carinjenja po uradni dolžnosti.

Sodba nº U 77/95-7 of Upravni oddelek, September 04, 1996

Če upravni organ ne ugodi prošnji za sprejem v državljanstvo RS po 3. odstavku 40. člena ZDRS, mora v odločbi konkretno navesti, zaradi česa bi prosilčev sprejem v slovensko državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red ali za varnost oz. obrambo države, in razloge, ki so vplivali na tako oceno upravnega organa.

Sodba nº U 133/95 of Upravni oddelek, September 04, 1996

Drugačna uporaba razlage materialnega predpisa (določb 44. in 72. člena ZDen) ne more biti razlog za obnovo upravnega postopka.

Sodba nº U 149/95-6 of Upravni oddelek, September 04, 1996

Aktivno sodelovanje oficirja JA v času agresije JA na Republiko Slovenijo (26.6.1991) je razlog, zaradi katerega lahko upravni organ po 3. odstavku 40. člena ZDRS zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS.

Sodba nº U 586/94-10 of Upravni oddelek, September 04, 1996

Odločanje o uporabi izrednega pravnega sredstva odprave ali spremembe odločbe po nadzorstveni pravici (2. odst. 106. čl. ZDoh) je v pristojnosti republiškega davčnega organa (Republiške uprave za javne prihodke), zato davčni zavezanec ne more zahtevati odprave ali spremembe odločbe, zoper katero ni vložil pritožbe, po nadzorstveni pravici.

Sodba nº U 1465/94-10 of Upravni oddelek, September 04, 1996

Po določbi 73. člena ZDen pripada zavezancu, iz čigar sredstev se vrne upravičencu nepremičnina, ki jo je pridobil odplačno, odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, ki se določi po določbah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2018, vLex. Todos los Derechos Reservados.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners