Vrhovno Sodišče: Opinions issued on June 1997

June 26, 1997

Sodba nº II Ips 421/95 of Civilni oddelek, June 26, 1997

Glede vlaganj v poslovne prostore, ki jih toženka uveljavlja v pobot, sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali pogodbena določila, saj določilo 572. člen ZOR omogoča sporazum pogodbenih strank o vlaganjih. Pri tem očitek tožene stranke, češ da nista upoštevali vsega besedila 2. člena pogodbe z dne 10.5.1991, ni utemeljen.

Sklep of Civilni oddelek, June 26, 1997

Močnega deževja dne 15.6.1990 ni mogoče šteti za višjo silo. Deževje, v katerem je v dveh urah in pol padlo 58.0 mm padavin je sicer zunanji, od toženih strank neodvisen dogodek, a ga je bilo mogoče pričakovati in njegove posledice odkloniti. Tako intenzivne in dolgotrajne padavine, so redke, vendar jih je v daljšem časovnem razdobju mogoče pričakovati in zlasti je mogoče odkloniti poplavo s primerno zgrajeno in vzdrževano kanalizacijo. V danem primeru pa sta sodišči prve in druge stopnje ugo...

Sodba nº II Ips 754/95 of Civilni oddelek, June 26, 1997

Le intenziven strah s posledicami, ki so časovno relativizirane, je pravno priznana škodna kategorija. Prav taka časovna razsežnost strahu pa je v razlogih izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje ugotovljena. Ob pravilni pravni presoji torej ni mogoče reči, da je prestani strah časovno opredeljen z okvirom datuma eksplozije (30.6.1988) oziroma, da je prenehal pred 5.7.1988, zaradi česar bi zaradi zastaranja (5.7.1991 vložena tožba) zahtevek na plačilo odškodnine v tem obsegu ne imel u...

Sklep of Civilni oddelek, June 26, 1997

Vplivi gradnje na sosednjo nepremičnino, čeprav brez potrebnega upravnega dovoljenja, niso prepovedani, če ne presegajo krajevno običajne mere.

Sodba nº U 73/95-4 of Upravni oddelek, June 26, 1997

Po določbi 8. točke 3. člena ZDen osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, niso upravičenci do denacionalizacije, v postopku denacionalizacije pa upravni organ nima podlage v ZDen za presojo zakonitosti odločbe, s katero je bilo premoženje podržavljeno.

Sodba nº U 57/94 of Upravni oddelek, June 26, 1997

Pritožbo tožeče stranke (zdravstvenega doma), s katero le-ta izpodbija odločbo o podelitvi koncesije z razlogi, ki se nanašajo na mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini (5. in 95. člen ZZDej), je treba obravnavati, saj se s tem posega v pravico ali pravno korist tožeče stranke (zdravstvenega doma) kot poglavitnega nosilca te mreže.

Sodba nº II Ips 43/96 of Civilni oddelek, June 26, 1997

Za odkup stanovanja po privatizacijskih predpisih so pomembne in odločilne okoliščine, kakršne so bile ob uveljavitvi stanovanjskega zakona.

June 24, 1997

Sodba nº II Ips 76/96 of Civilni oddelek, June 24, 1997

Namen določbe 26. člena ZBP (gre za normo potrošniškega prava) je ta, da prodajalec, ki pogojuje prodajo blaga z vnaprejšnjim plačilom kupnine, plača kupcu odmeno (obresti) za to, ker se je moral kupec vnaprej odpovedati likvidnostni kontroli nad svojim denarjem oziroma odmeno za uporabo kupčevega denarja v času, ko ta po plačilu kupnine čaka na izročitev kupljenega blaga.

Sodba nº II Ips 595/95 of Civilni oddelek, June 24, 1997

Sodišče je moralo ugotavljati, ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke po splošnih določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), tj. po 154. členu ZOR. Ker je ugotovilo, da bi tožeča stranka setev lahko opravila kljub gradbenim delom, je zahtevek lahko zavrnilo, ne da bi se posebej sklicevalo na določbo, ki je ni bilo mogoče uporabiti. Enako velja tudi za opustitev navedbe 192. člena ZOR. Na tej določbi namreč temelji splošna dolžnost oškodovanca, da stori vse,...

Sodba of Civilni oddelek, June 24, 1997

Za uporabo 5. člena ZDen pa je potrebno, da gre za silo, zvijačo ali grožnjo prav v sklenitveni fazi pogodbe.

Sklep nº II Ips 611/95 of Civilni oddelek, June 24, 1997

Zahtevek na izpraznitev stanovanja je v razmerju do prvotno postavljenega denarnega zahtevka nov zahtevek, ki ga je tožeča stranka postavila poleg obstoječega. S tem je tožbo spremenila (1. odstavek 191. člena ZPP). Gre za objektivno kumulacijo zahtevkov po 1. odstavku 188. člena ZPP. Pri takšni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, ki jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni v navedeni določbi zahtevani zakonski pogoji.

Sodba nº II Ips 564/96 of Civilni oddelek, June 24, 1997

Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava. Odstop dednega deleža sodediču prav tako pomeni pogodbo civilnega prava in ne dedne izjave. Pravni režim dedne izjave (nepreklicnost) velja zgolj za sprejem dediščine in ne za nadaljnje razpolaganje z dednimi deleži (glej načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SR Slovenije z dne 21. in 22.12.1987, Poročilo o sodni praksi št. 2/87, str. 22).

Sklep of Civilni oddelek, June 24, 1997

V sklenjeni pogodbi prevladujejo elementi pogodbe o dosmrtnem preživljanju tako, da za presojo njenih učinkov pridejo v poštev tudi določila Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD), kot to ugotavlja tudi revizija, vendar le za presojo tistih učinkov, ki jih stranki s pogodbo nista izrecno predvideli (10. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Pravdni stranki (pogodbenika) sta se izrecno dogovorili (1. odstavek 8. člena pogodbe), da ima tožnik pravico zahte...

Sodba nº II Ips 699/95 of Civilni oddelek, June 24, 1997

Iz določil obeh ustav, navedenih v citirani ustavni listini in v citiranem ustavnem zakonu, pa je izhajalo, da je SR Slovenija prenesla svojo pravico do varovanja in branjenja neodvisnosti, suverenosti in teritorialne neokrnjenosti tudi na JLA kot skupno federalno oboroženo silo vseh narodov in narodnosti takratne federacije (2. odstavek 2. člena in 299. člen ustave SRS in 237., 239. in 240. člen ustave SFRJ), torej na organ SFRJ, ki je prenešeno pravico države SR Slovenije in njenih državlja...

Sklep nº II Ips 179/97 of Civilni oddelek, June 24, 1997

Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato v takšnih primerih nedovoljena (primerjaj pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja št. 2/94, str. 5, 6).

Sodba nº in sklep II Ips 559/96 of Civilni oddelek, June 24, 1997

Glede na procesno situacijo, nastalo z vložitvijo predloga za obnovo postopka zaradi obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP, potem ko je bila revizija že predložena v reševanje revizijskemu sodišču, je moralo to sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 431. člena ZPP odločiti na enega od načinov, predpisanih v 429. členu ZPP. V tretjem odstavku citiranega člena je predpisano, da se postopek z revizijo, ki ni bila vložena zaradi kršitve 11. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ...

Sodba of Gospodarski oddelek, June 24, 1997

Do prenehanja terjatev, ugotovljenih s pravnomočnim izvršilnim naslovom, lahko pride tudi s pobotanjem v izvršilnem postopku. To pobotanje je izvenpravdno. Pri njem pa je treba upoštevati še pravila o mejah pravnomočnosti sodbe. Ta pravila v konkurenci z materialnopravnimi pravili o pobotanju, prevladajo. Zato učinkuje pobot samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik v izvršbi uveljavil.

Sodba nº II Ips 745/95 of Civilni oddelek, June 24, 1997

Tožnica s podpisom najemne pogodbe ni prenehala biti oseba, ki je bila ob uveljavitvi SZ imetnica stanovanjske pravice za sporno stanovanje, zato je tudi po sklenitvi najemne pogodbe ostala ohranjena obveznost tožene stranke (po določbi 1. odstavka 117. člena SZ), da ji na zahtevo proda sporno stanovanje po pogojih iz privatizacijskih določb SZ, če jo (ona ali z njenim soglasjem njen družinski član) uveljavi v roku iz 1.odstavka 123. člena SZ.

Sodba nº II Ips 665/95 of Civilni oddelek, June 24, 1997

Določbe SZ o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš (členi 117 do 133) pomenijo posebno pravno ureditev sklepanja pogodb o prodaji stanovanj, kadar gre za stanovanja, ki so bila lastninjena po določbah 111. do 114. člena SZ. Posebnost te pravne ureditve, za katero ne velja načelo svobodnega urejanja pogodbenih razmerij (10. člen ZOR), je tudi v tem, da se pogodbeno razmerje privatizacijskega odkupa olastninjenega (prej družbenega) stanovanja začne oblikovati z zahtevo za prodajo stanova...

June 20, 1997

Sodba nº U 316/95-7 of Upravni oddelek, June 20, 1997

Rok za vrnitev plačanih uvoznih dajatev za blago, vrnjeno v tujino iz razlogov 2. tč. 279. člena CZ, je materialni rok, kar pomeni, da s potekom roka iz 1. odst. 280. člena CZ stranka izgubi pravico do vrnitve plačanih uvoznih dajatev.

Sklep of Upravni oddelek, June 20, 1997

V določbi 15. čl. ZSS je podlaga za izdajo dokončnega upravnega akta le v postopku za izvolitev sodnika, ne pa tudi v postopku imenovanja predsednikov sodišč. V določbi 5. odst. 62. čl. ZS pa ni podlage za razlago, da bi za prosto mesto predsednika Vrhovnega sodišča RS z javnim pozivom pozivala k vložitvi kandidatur Vlada Republike Slovenije, ker je tudi v tem primeru za to pristojen Sodni svet RS (2. odst. 62. čl. ZS).

Sklep of Upravni oddelek, June 20, 1997

Carinski zavezanec po enotni carinski listini je tisti, ki se na tej listini vpiše in podpiše v polje 50 kot carinski zavezanec. Pri tem ni pravno relevantno, če se je uvoznik dogovarjal z Republiško carinsko upravo o tedenskem vlaganju carinskih deklaracij.

Sklep of Gospodarski oddelek, June 20, 1997

1. Če je bila tožena stranka v dvomu kakšno dejavnost opravlja tožeča stranka pod registrirano dejavnostjo fotokopiranje, bi morala to ugotoviti na podlagi opredelitve v členu 16a/II Pravilnika o uporabi ZPD (Uradni list RS št. 6/92, 39/93), kaj se šteje za storitveno dejavnost fotokopiranja.

June 18, 1997

Sklep nº I R 18/97 of Civilni oddelek, June 18, 1997

Po določilu 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali zaradi stečajnega postopka, krajevno izključno pristojno sodišče, na katerega območju je sodišče, ki opravlja izvršilni oziroma stečajni postopek, oziroma sodišče, na katerega območju se opravlja upravna izvršba. Po podatkih spisa ni sporno, da nastopa v tej zadevi kot izvršilno sodišče Okrajno...

Sodba nº II Ips 356/95 of Civilni oddelek, June 18, 1997

Zmotna je revizijska trditev, da naj bi toženka v pritožbi uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ker je prvo sodišče odklonilo izvedbo dokaza za zaslišanje toženke kot stranke. Res je toženka v pritožbi vztrajala pri tem dokaznem predlogu, vendar je to takrat pravilno opredelila kot uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kot procesno kršitev. Sicer pa relativne bistvene k...

Sklep of Civilni oddelek, June 18, 1997

Pisna privolitev iz prvega odstavka 117. člena SZ pomeni le, da imetnik stanovanjske pravice v razmerju do ostalih upravičencev do privatizacije izbere, kdo ima pravico do odkupa, v razmerju do lastnika pa izrazi soglasje, da se stanovanje proda enemu od njegovih ožjih družinskih članov. Izjava, da sam ne bo izkoristil prednosti, ne pomeni prenosa pravice do odkupa, gre le za odločitev o tem, kdo od ostalih (tudi) upravičencev do privatizacije ima pravico do odkupa po določbah SZ. Taka oprede...

Sodba nº II Ips 451/95 of Civilni oddelek, June 18, 1997

Pravico do odkupa stanovanja lahko imetnik stanovanjske pravice ali z njegovo pisno privolitvijo njegovi ožji družinski člani v skladu z določbo prvega odstavka 123. člena SZ uveljavljajo v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona, torej do 19.10.1993. Po določbi prvega odstavka 147. člena SZ pa lastniki stanovanj najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona sklenejo najemno pogodbo z občani, ki imajo stanovanjsko pravico. Ta rok je torej krajši in zato sklenitev najemne pogodbe sama po ...

Sodba nº II Ips 412/95 of Civilni oddelek, June 18, 1997

Iz dejanskih ugotovitev obeh nižjih sodišč o v letu 1984 ustno sklenjenem in realiziranem pravnem poslu med pravnim prednikom sedanjih tožnic V. J. in tožencem izhaja tudi vsebina tega dogovora, po katerem je toženec izročil pravnemu predniku tožnic kočo s pripadajočim in kasneje tudi geodetsko odmerjenim zemljiščem, V.

Sodba nº I Ips 151/97 of Kazenski oddelek, June 18, 1997

Sodna presoja ponujenega novega dokaza se ne more izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Sodba nº U 1700/94-7 of Upravni oddelek, June 18, 1997

Obnovo denacionalizacijskega postopka lahko predlagajo le stranke v postopku za denacionalizacijo iz 60. člena ZDen. Če obnovo postopka predlaga nekdo, ki v 60. členu ZDen ni naveden kot stranka, upravni organ predlog za obnovo postopka zavrže.

Sodba nº U 38/95-7 Sodba U 118/95-6 of Upravni oddelek, June 18, 1997

Vrednost točke, ki jo na podlagi odloka, sprejetega na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih, določa za posamezno koledarsko leto mestna skupščina s sklepom, je le eden izmed elementov za izračun nadomestila, ki je po zakonu trajna obveznost in vir javnih prihodkov za urejanje stavbnega zemljišča. Zato okoliščina, da mestna skupščina ni sprejela novega sklepa o vrednosti točke za leto 1994, ne more vplivati na samo izvrševanje zakona v delu, ki se nanaša na plačilo spornega nadomestila, določe...

June 17, 1997

Sklep of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

V sklepu o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto je vsebovan tudi sklep o razrešitvi s prejšnjega delovnega mesta.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

Tožnica je podpisala vlogo, ne da bi ob tej priliki ali kasneje izrazila svoje pridržke. Na tak način vložen zahtevek za priznanje starostne pokojnine je bil za obe stranki zavezujoč. Zato na veljavnost in zakonitost na tej podlagi izdanega sklepa tožene stranke z dne 22.1.1992 ne morejo vplivati zadržki, ki jih je tožeča stranka začela uveljavljati naknadno, po dokončnosti in pravnomočnosti omenjenega sklepa. Zato je tudi neutemeljeno stališče tožeče stranke naj bi bilo pravo v zvezi s preso...

Sodba nº VIII Ips 27/97 of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

V 41. členu Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci je določen postopek za uvedbo in izvedbo ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca za kršitev delovnih obveznosti. Z njim so določena procesna pravila in temeljna postopkovna načela (načelo zakonitosti, načelo pravice do obrambe, materialne resnice, pisnosti, pravico do pritožbe, načelo dokončnosti), ki so jamstvo za zakonitost postopka. Disciplinski postopek nima samo funkcije varovanja interesov delodajalca, marveč zag...

Sodba nº VIII Ips 24/97 of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

Lastnost zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju pridobi oseba z dnem, ko so pri njej izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno zavarovanje po zakonu in pravilih, in jo izgubi z dnem, ko za takšno zavarovanje ne izpolnjuje pogojev.

Sodba nº VIII Ips 19/97 of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

Izvid in mnenje zdravniške komisije - kot javne listine - dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje (1. in 2. odstavek 230. člena ZPP). Če se pri sprejeti odločitvi ne bi upoštevalo tega, kar je v listini potrjeno (dokazna listina) ali določeno (dispozitivna listina) bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Zato je bilo potrebno pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je mogoče sklepati o tožnikovi opravičeni (neopravičeni) odsotnosti, izhajati iz strokovnih mnenj zdravniške...

Sklep of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepa toženca na podlagi katerega je tožniku prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je z dela izostal neopravičeno zaporedoma pet delovnih dni. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Sklep nº VIII Ips 69/97 of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

Ustavitev kazenskega postopka zaradi umika obtožbe in predlog za zaslišanje novega izvedenca psihiatra, nista taki novi dejstvi oziroma dokaza, da bi se lahko dovolila obnova postopka.

Sodba nº VIII Ips 45/97 of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

Po mnenju revizijskega sodišča je prisojena odškodnina v skladu s pravnim standardom pravične denarne odškodnine, če se upošteva dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje. Odškodnina ustreza naravi poškodbe, njenemu zdravljenju in intenzivnosti, ter trajanju duševnih in telesnih bolečin, ki jih je tožnik utrpel zaradi poškodbe ter intenzivnosti prestanega strahu. Zato sta nižji sodišči pri določitvi denarne odškodnine za negmotno škodo pravilno uporabili materialno pravo, ki izvira iz...

Sodba of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

Tožnikov zahtevek bi moral biti reševan v skladu s predpisi, saj so bili ti sprejeti v predpisanih in veljavnih postopkih. Zato bi morala že tožena stranka glede prvega zahtevka, vloženega 29.12.1988, upoštevati tedaj veljavne predpise, glede drugega zahtevka, ki seveda ni bil razširitev prvega, ampak povsem nov zahtevek, ki je lahko bil vložen na podlagi novele zakona v letu 1990, pa predpise, ki so veljali 12.6.1990. V nobenem primeru pa tožena stranka ni imela osnove za uporabo predpisov i...

Sodba nº VIII Ips 48/97 of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

Ko je sodišče ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki bi jih bilo potrebno upoštevati kot olajševalne, disciplinski organi tožene stranke pa jih niso upoštevali oziroma jih niso upoštevali v zadostni meri, je sodišče, kljub drugačnemu mnenju tožene stranke, imelo možnost samo uporabiti določbo 90. člena ZDR. Gre za uporabo materialnega predpisa, ki ga sodišče mora upoštevati.

Sklep nº VIII Ips 96/95 of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1997

Če je predmet spora razrešitev z delovnega mesta direktorja splošnega sektorja, plačilo odškodnine in varstvo samoupravljanja, revizija zaradi vsebine prvega odstavka 73. člena ZDSS ni dovoljena in jo je treba zavreči (392. člen v zvezi z drugim odstavkom 389. člena ZPP). Revizija pa tudi ni dovoljena, če je predmet spora razporeditev v drugo organizacijo, če sta nižji sodišči ugotovili, da ni pogojev za sodno varstvo (če sta torej zavrgli tožbo), ker je tožnik umaknil predloge v prejšnjih za...

June 12, 1997

Sodba nº II Ips 694/95 of Civilni oddelek, June 12, 1997

Osrednje izhodišče pravne presoje v izpodbijani sodbi je, da zatrjevane obogatitve toženca ni mogoče ugotoviti. Z gradnjo stanovanja in ostalimi gradbenimi deli (zajeto je vse, kar je tožeča stranka uveljavljala) za pokojnega B. R. je tožeča stranka le izpolnila domačo pogodbo z dne 1.9.1963, ko je od B. R. prejeto nepremičnino na ta način odplačala (1. točka te pogodbe). Kolikor pa je pomoč tožnikov pri gradbenih delih bila izvršena preko okvira obveznosti iz domače pogodbe, pa se je kompenz...

Sodba nº II Ips 729/95 of Civilni oddelek, June 12, 1997

Zaradi sicer pravočasno notificirane stvarne napake ni mogoče razdreti pogodbe, če se je kupec naknadno odpovedal njenemu uveljavljanju s stališča zahtevka na razdrtje.

Sklep of Civilni oddelek, June 12, 1997

Uporaba dol. 156. člena ZOR zahteva izbiro pravovarstvenega zahtevka, ki meri, če gre za dejavnost, iz katere izvira vznemirjanje, na preprečitev vznemirjanja z ustreznimi ukrepi bodisi na aktivni ali pasivni strani.

Sodba nº II Ips 682/95 of Civilni oddelek, June 12, 1997

Ob izselitvi iz stanovanja ima najemnik le pravico do povrnitve vrednosti vlaganj, ne pa lastninskega zahtevka.

Sklep of Civilni oddelek, June 12, 1997

Za oceno pristojnosti domačega sodišča so odločilna dejstva, ko pravda začne teči. Valorizacija zavarovalne vsote na razmere v času sojenja se opravi po izbrani metodi (indeks rasti cen i.p.d.) najmanj za obdobje od sklenitve zavarovalne pogodbe.

Sodba nº II Ips 344/95 of Civilni oddelek, June 12, 1997

Tožničino preplačilo je bilo plačano v tedanjih dinarjih in po ugotovitvah sodišča sedaj znaša 294,83 in 31,20 SIT. Ob pravilni uporabi 394. člena ZOR je zato pritožbeno sodišče odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki oba navedena zneska z zamudnimi obrestmi in sicer od dneva plačila to je od 20.8.1987 (za znesek 294,83 SIT) oziroma od 10.11.1987 (za znesek 31,20 SIT).

Sodba nº in sklep II Ips 636/95 of Civilni oddelek, June 12, 1997

Neutemeljena je revizijska trditev, da toženec M. Š. zaseda poslovne prostore tožeče stranke. Sodišči druge in prve stopnje namreč nista ugotovili, da toženec M. Š. zaseda poslovni prostor tožeče stranke, ampak sta ugotovili, da je tožeča stranka temu tožencu, zaradi rešitve njegovega stanovanjskega problema, v letu 1962 (pogodba z dne 15.8.1962) dodelila v uporabo sporno stanovanje, ki ga je toženec skupaj z družinskimi člani uporabljal tudi ob uveljavitvi SZ. S sklepom o razveljavitvi sodbe...

Sodba nº III Ips 19/97, Sodba III Ips 20/97 of Gospodarski oddelek, June 12, 1997

Postopek revizije lastninskega preoblikovanja se opravi pod pogoji iz prvega odstavka 48. člena ZLPP že pred začetkom lastninskega preoblikovanja. Toda, če se pri tem ugotovi oškodovanje družbene lastnine, potem gre za oškodovanje družbene lastnine iz drugega odstavka 48. člena ZLPP, ki pa se ne domneva, kot v primerih oškodovanja iz 48.a člena. V takšnem primeru bi moral po določilu drugega odstavka 50. člena ZLPP sprožiti ustrezen postopek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti spornih de...

Sodba of Gospodarski oddelek, June 12, 1997

1. Nezakonitosti vpisa v sodni register ni mogoče ugotavljati s sodbo, če je že prišlo do njegovega izbrisa. Če je vprašanje (ne)zakonitosti tega vpisa pomembno za odločitev v sporu, reši sodišče to vprašanje kot predhodno vprašanje.

Sodba nº II Ips 525/95 of Civilni oddelek, June 12, 1997

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je bil tožnik po škodnem dogodku sprejet na zdravljenje v Kirurški oddelek Bolnice M., kjer so ob pregledu ugotovili, da je utrpel odrgnino kože v lasišču na levi strani čela, bolečnost v zgornjem delu trebuha, bolečnost levega ramena, odrgnine kože na prstih leve roke, obeh kolenih in na levi goleni. RTG slika skeleta levega ramena je pokazala prelom lopatice v predelu vratu. Po oskrbi odrgnin in zloma lopatice je bil tožnik na opazovanju...

Sodba nº II Ips 176/95 of Civilni oddelek, June 12, 1997

Pravna podlaga odškodninskega tožbenega zahtevka tožeče stranke pa bi lahko bila v določbi 34. člena takrat veljavnega zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 5/80 - v nadaljevanju ZR), ki je določal, da je dolžan razlastitveni upravičenec na željo kmeta kot prejšnjega lastnika, le temu preskrbeti prvenstveno druga ustrezna zemljišča približno enake katastrske kulture in približno enake lege v primerni oddaljenosti. Pri tem je bila dolžna raz...

Sodba nº II Ips 299/95 of Civilni oddelek, June 12, 1997

Sodišči prve in druge stopnje sta dovolj popolno ugotovili vse oblike nepremoženjske škode, ki jo je trpel tožnik, da sta pravilno uporabili določilo 200. in 203. člena ZOR. Odškodnina v naslednjih zneskih: za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem 1.000.000,00 tolarjev, za strah 400.000,00 tolarjev ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.000.000,00 tolarjev in skaženosti 300.000,00 tolarjev, ustreza kriterijem, ki so določeni v 200. členu ZOR in je ...

Sodba nº II Ips 325/95 of Civilni oddelek, June 12, 1997

Kupoprodajno pogodbo ureja predvsem ZOR, ki favorizira takojšnjo in sočasno izpolnitev pogodbe (314. in 475. člen). Odlaganje prodajalčevega roka izpolnitve ni v interesu kupca. Zato v danem primeru ni mogoče uporabiti tistega pogodbenega določila, s katerim se je bil kupec prisiljen odreči plačilu obresti, ker so te predvidene v predpisu, ki je prisilne narave, to je v 26. členu Zakona o blagovnem prometu. Po določilu drugega odstavka 279. člena ZOR je mogoče zahtevati zamudne obresti od nep...

June 11, 1997

Sklep of Civilni oddelek, June 11, 1997

Toženec je nastavil kramp, da se je ubranil pred naletom tožnikovega avtomobila, ki bi ga sicer lahko zadel. Vožnja z avtom proti tožencu je pomenila protipraven napad, toženčevo ravnanje pa upravičeno obrambo. Toženec je pri tem poškodoval tožnikov avtomobil, vendar njegovo ravnanje ni bilo protipravno (1. odst. 161.čl. ZOR). Zato za škodo, ki je pri tem nastala tožniku, ni odškodninsko odgovoren.

Sklep nº II Ips 102/96 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od intenzivnosti in trajanja telesnih in duševnih bolečin ter strahu, ne pa od opredelitve poškodbe kot hudo ali lahko.

Sodba nº II Ips 239/97 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Revizijsko sodišče je moralo preizkusiti materialnopravno pravilnost odločbe o zvišanju preživnine na podlagi določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (naprej ZZZDR), posebno petega odstavka 132. člena, po katerem lahko sodišče spremeni z dogovorom ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena ter 79. člena, po katerem sme vsak izmed staršev oziroma otrok zahtevati, da naj se prilagodi spremenjenim razmera...

Sodba nº II Ips 543/95 of Civilni oddelek, June 11, 1997

V primeru tožene stranke ni šlo za ustanovitev popolnoma nove zavarovalne organizacije, nastale izključno z vplačilom novega kapitala delničarjev in popolno prenehanje stare (takšno prenehanje brez pravnega nasledstva bi bilo možno le na podlagi likvidacije oziroma stečaja).

Sodba nº II Ips 9/96 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Na pridobljeno stanovanjsko varstvo in s tem na omejitev izpraznitvenega zahtevka bi se toženec lahko skliceval le, če bi imel v času neveljavne dodelitve spornega stanovanja pravni položaj, ki ga je po določilih tedaj veljavnega ZSR užival imetnik stanovanjske pravice. Takšnega pravnega položaja pa toženec ni imel. Stanovanjsko pravico je bilo namreč mogoče pridobiti le na stanovanju, ki je ustrezalo zahtevam, vsebovanim v 4. členu ZSR. Pritrditi je treba ugotovitvam iz izpodbijanih sodb sod...

Sodba nº II Ips 791/95 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Oblikovanje tožbenega zahtevka in obseg varstva, ki ga zahteva tožeča stranka, je stvar njene dispozicije. V tožbi lahko postavi posebej ugotovitveni zahtevek o obstoju celotnega pravnega razmerja, s čimer si (s končno ugotovitveno sodbo) zagotovi odločitev o njegovem obstoju, kot predhodnem vprašanju tudi v vseh drugih pravdah iz tega razmerja, in posebej dajatveni zahtevek. Vendar pa tudi samo dajatveni zahtevek zagotavlja tožeči stranki ugotovitev obstoja materialnopravnega razmerja, saj j...

Sodba nº II Ips 26/97 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Iz razloga razveze zakonske zveze tožnik ne more zahtevati razveljavitve darilne pogodbe, saj zaradi tega pogodba ni izpodbojna (111. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR). Okoliščine, ki so nastopile po tem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, namreč na veljaven nastanek pogodbe nimajo nobenega vpliva. Lahko pa pomenijo, da je zaradi njihovega poznejšega nastanka odpadla podlaga tega pravnega posla (1. odstavek 51. člena ZOR). S tem je pravni posel prenehal veljati, s...

Sodba nº U 1086/95-5 of Upravni oddelek, June 11, 1997

Pri odločanju o pridobitvi državljanstva po 40. čl. ZDRS, za pripadnike bivše JLA, se upravni organ pri konkretizaciji nedoločenega pravnega pojma "nevarnost za obrambo države" opre lahko le na merili 1. in 2. alinee 8. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, ne pa tudi na 3. alineo, ker ta ni v skladu s pravno naravo odločanja po 40. členu ZDRS.

Sklep of Upravni oddelek, June 11, 1997

Odločba, s katero je carinski organ zavrnil vlogo za preselitev specializiranega skladišča (221.a člen CZ) v prosto cono, je nezakonita, če organ v postopku ni ugotovil, ali so glede na naravo specializiranega skladišča in proste carinske cone v konkretnem primeru podani splošni in posebni pogoji za preselitev v prosto cono (pogoji za izvajanje carinskega nadzora nad blagom, ki je predmet dejavnosti specializiranega skladišča).

Sodba nº U 1778/96-5 of Upravni oddelek, June 11, 1997

Če je tujec v 3 dnevnem roku izrazil pred državnimi organi prošnjo za azil, pa se ti na prošnjo niso odzvali, mora organ zaradi neustreznega in nezakonitega ravnanja državnih organov vlogo, ki je bila sicer zaradi navedenega ravnanja državnih organov dejansko vložena že po preteku 3 dnevnega zakonskega roka, obravnavati kot pravočasno, ker zamude ni možno pripisati ravnanju tujca.

Sodba nº U 1175/95-4 of Upravni oddelek, June 11, 1997

Nepremičnina, podržavljena na podlagi zakona - z odločbo, se je štela kot državno premoženje že na podlagi odločbe (ne pa vpisa v zemljiško knjigo), zato je denacionalizacijski upravičenec lahko le oseba, ki ji je bila nepremičnina z odločbo podržavljena.

Sodba nº U 35/95-8 of Upravni oddelek, June 11, 1997

Če sporni avtomobil, pred 25. junijem 1991 registriran v eni od bivših jugoslovanskih republik, ni bil registriran na ime osebe, ki bi bila na dan 25.6.1991 državljan Republike Slovenije (ni bil v lasti slovenskega državljana), tožnik kot kasnejši pridobitelj avtomobila ne izpolnjuje pogojev iz sklepa Vlade RS o blagu, ki se ne šteje za carinsko blago.

Sodba nº U 596/94-6 of Upravni oddelek, June 11, 1997

Člani nemške organizacije Kulturbund so nemške narodnosti. Če ob uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu FLRJ tudi niso bivali na območju bivše Jugoslavije, niso postali državljani FLRJ.

Sklep of Upravni oddelek, June 11, 1997

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) je specialen predpis, v katerem je določen prekluzivni rok za vlaganje začasnih odredb do 7.6.1993. Ta rok ni bil podaljšan. Zato z uveljavitvijo ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti pravni temelj za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij.

Sodba nº U 291/95-4 of Upravni oddelek, June 11, 1997

ZDen nima posebnih določb glede varstva pravic strank v postopku, postopanja v primeru pomanjkljive vloge in stvarne pristojnosti, zato veljajo pravila ZUP. Za stranko ne morejo nastati škodljive posledice, če upravni organ, ki je vlogo "priglasitev pravic"

Sodba nº U 1148/94-7 of Upravni oddelek, June 11, 1997

Državljan druge republike (in nekdanje SFRJ) pridobi državljanstvo RS, če je imel na dan plebiscita dne 23.12.1990 stalno prebivališče na območju RS in če v Sloveniji dejansko živi. Če živi z družino v tujini, čeprav ima namen vrnitve v Slovenijo, ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Sloveniji.

Sodba nº U 236/94-5 of Upravni oddelek, June 11, 1997

V denacionalizacijskem postopku je aktivno legitimiran le denacionalizacijski upravičenec oz. njegov pravni naslednik (torej tisti, kateremu je bilo premoženje podržavljeno s pravnomočnim aktom o podržavljenju).

Sodba nº II Ips 241/96 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Overitev po sodniku kot pogoj za veljavnost pravnih poslov med zakoncema, določa drugi odstavek 62. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). To določilo se nahaja v šestem razdelku drugega dela citiranega zakona, ki ureja premoženjska razmerja med zakonci. Pravico ožjega družinskega člana imetnika stanovanjske pravice do odkupa stanovanja na podlagi pismene privolitve imetnika stanovanjske pravice, pa ureja poseben - stanovanjski zakon v prvem odstavku 117. člena, ki pa ...

Sodba nº II Ips 274/96 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Po oceni revizijskega sodišča so bile vse navedene dejanske okoliščine upoštevane pri odmeri odškodnin za obe obliki nepremoženjske škode to je pri telesnih bolečinah in duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v smislu določb 200. in 203. člena ZOR. Odškodnini za obe navedeni obliki škode sta bili individualizirani, kar pomeni, da so bile upoštevane vse specifične značilnosti tožničinega primera. V ta sklop pa spada tudi časovni okvir, ki ga določa pričakovana doba trajanj...

Sodba nº II Ips 93/96 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Tožnici je ostala po poškodbi zmerno omejena gibljivost desnega zapestja in zmerna oslabelost prijema s prsti desnice. To zmanjšuje tožničine življenjske aktivnosti za 15 odstotkov. Tožnica teže opravlja delo v službi in gospodinjska opravila doma. To pomeni, da je ovirana pri skoraj vsakem fizičnem opravilu. Gre za znatno motnjo, ki ovira tožnico pri mnogih opravilih, nekatere aktivnosti n.pr.

Sodba nº II Ips 258/96 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Po določilu drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (naprej ZZZDR) je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Na tako pridobljenem premoženju se po prvem odstavku 59. člena citiranega zakona šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, da pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V morebitnem sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skup...

Sodba nº II Ips 66/96 of Civilni oddelek, June 11, 1997

Zaradi spremenjenih razmer ni več mogoče, da bi toženec obveznosti izpolnjeval v naravi, kakor jih je prevzel. Tožnica pa je do oskrbe upravičena. Če je ne more dobiti v dogovorjeni naturalni obliki, je utemeljen njen zahtevek, da se spremeni v denarno rento (2. odst. 121.čl. Zakona o dedovanju).

June 10, 1997

Sodba nº VIII Ips 10/97 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Pogoj denarne rente, ki je po navedenih določilih oblika reparacije škode, je seveda ta, da oškodovanec škodo sploh trpi. Nezmožnost za delo sama zase ni podlaga za prisojo materialne škode v obliki denarne rente, temveč samo odraz te nezmožnosti, ki se kaže v izgubi bodočega zaslužka.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Ravnanje delavca, da ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije ali delodajalec (torej ne samo v njegov delokrog) je prepovedana zato, ker s takimi dejanji storilec krši lastno dolžnost poštenega in vestnega izpolnjevanja delovnih dolžnosti, ki je sankcionirano tudi s 1. odst. 54. čl. ZTPDR. Takšen način izvrševanja pravic in obveznosti, izhajajočih iz delovnega razmerja, bi bil v nasprotju z namenom, zaradi katerega...

Sklep nº VIII Ips 167/96 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Tožniku je delovno razmerje pri tožencu prenehalo na podlagi pravnomočne odločbe že v enem od prejšnjih postopkov, zaradi česar je revizijsko sodišče reviziji toženca ugodilo, razveljavilo odločbi obeh sodišč in tožbo zavrglo..

Sklep of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu sindikata. Ugotovilo je, da so bile kršene pravice predlagatelja, ker nasprotni udeleženec pred sprejemom spremembe delovnega časa ni zahteval mnenja sindikata.

Sodba nº VIII Ips 12/97 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev sklepov toženca, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi lastne izjave in da ni bila v zmoti, ko je izjavo podpisala. Njeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo.

Sodba nº VIII Ips 46/97 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Pri presoji, ali je bila oškodovancu priznana pravična odškodnina za negmotno škodo, je treba upoštevati tudi celotni znesek priznane odškodnine, in ne samo za vsak odškodninski temelj posebej. Tako je lahko priznana za posamezno vrsto negmotne škode večja, za drugo manjša, vendar je skupno priznana odškodnina kljub temu pravična.

Sklep nº VIII Ips 65/97 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Če pritožbeno sodišče ne presodi ali so dostavljene listine tiste, ki jih je sodišče zahtevalo ali ne, ima sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP.

Sodba nº VIII Ips 51/97 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Tudi v primeru, ko se ugotavlja, da oškodovančeva življenjska aktivnost zaradi utrpljenih poškodb ni zmanjšana, se lahko prizna odškodnina na tej podlagi. Saj tovrstno odškodnino ne opravičuje samo nezmožnost opravljanja določenega dela ali aktivnosti, ampak tudi druge neprijetnosti oziroma prikrajšanja in prizadetosti, ki se lahko v življenju pojavijo.

Sodba nº VIII Ips 25/97 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Po določbi prvega odstavka 366. člena zakona o obligacijskih razmerjih se pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje za odpoved zastaranju. Tožena stranka se kasneje na zastaranje zahtevka ni mogla več uspešno sklicevati, kot je to že pravilno ugotovilo tudi sodišče druge stopnje. Zato ugovori zastaranja terjatve, ki jih je tožena stranka uveljavljala v pritožbenem in revizijskem postopku, zaradi predhodne pismene pripoznave niso bili upoštevni, saj novi zastaralni roki, ki so pričeli pono...

Sklep nº VIII Ips 161/96 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Prenehanje delovnega razmerja po 6. točki predstavlja način tako imenovanega "samovoljnega prenehanja delovnega razmerja", ko delavec brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo in se da iz okoliščin (ker je sklenil delovno razmerje pri drugem delodajalcu, ker se nahaja v tujini, v tuji vojski, se odselil iz kraja dosedanjega bivanja v drug kraj ali neznano kam in podobno)

Sklep nº VIII Ips 34/97 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču na način, kot je bila vložena v tem primeru, glede na to, da je bila vložena po odvetniku, ni mogoče pripisati nevednosti, ker pa je naslovljena in poslana na isti naslov niti očitni pomoti tožnika.

Sklep nº VIII Ips 39/97 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1997

Po mnenju revizijskega sodišča, določba 3. člena odloka ne sme vplivati na zagotavljanje nivoja varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin na način, kot to zaključujeta nižji sodišči. Obseg in pogoje, pod katerimi je prevzela Republika Slovenija izplačevanje akontacij pokojnin, je določil že ustavni zakon, ki je kot okvir prevzetih obveznosti določil predpise SFRJ, ki so veljali do uveljavitve ustavnega zakona (25.6.1991). Zato odlok izvršnega sveta tega nivoja ne more zniževati. Res je sicer...

June 05, 1997

Sodba nº II Ips 224/96 of Civilni oddelek, June 05, 1997

Sodišče sme po četrtem odstavku 80. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zmanjšati pretirano veliko aro na zahtevo zainteresirane stranke. Glede na tako vsebino navedenega predpisa je zaključiti, da je pojem "pretiranosti are" dejansko vprašanje, ki zadeva predvsem razmerje med aro in vrednostjo predmeta obveznosti (kot objektivnega merila) pa tudi druge okoliščine vsakega konkretnega primera (v tej zadevi velikost kupljenega stanovanja, s katerim se je reševalo stanovanjsko vprašanje...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners