Vrhovno Sodišče: Opinions issued on November 1998

November 27, 1998

Sodba nº I Ips 248/98 of Kazenski oddelek, November 27, 1998

Ker je določba 4.odst. 215.čl. KZ milejša od določbe 5.odst. 169.čl. KZ-77, je preiskovalni sodnik ob nadaljevanju postopka dejanje opredelil po 4.odst. 215.čl. veljavnega KZ.

November 26, 1998

Sodba nº II Ips 473/97 of Civilni oddelek, November 26, 1998

Pričetek teka roka za izterjatev zavarovalne vsote pri pogodbi o nezgodnem zavarovanju oseb je po 2. odst. 919. člena ZOR odvisen od tega, ali je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas. Po splošnih pogojih NE-88 se stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodbe ustalijo, vendar najkasneje po preteku treh let. Izvedenec je prvo izvedeniško mnenje podal eno leto in pol po poškodbi, ko se je tožnikovo zdravstveno stan...

Sodba nº II Ips 481/97 of Civilni oddelek, November 26, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.

Sklep nº II Ips 60/98 of Civilni oddelek, November 26, 1998

Po določilu 209. v zvezi z 201. členom ZPP ima intervenient položaj enotnega sospornika, če se nanj razteza pravni učinek sodbe. Tak položaj nastopi po 201. členu ZPP le v primerih, če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja rešiti spor na enak način za vse sospornike. Tak enotni sospornik sme po določilu drugega odstavka 209. člena ZPP vložiti izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, katere se do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeleževal. Ker revidentka (žena toženca...

Sodba nº II Ips 42/98 of Civilni oddelek, November 26, 1998

Doplačilo nujnega deleža do višine vrednosti zakonitega deleža je lahko sodedič prevzemnika kmetije zahteval le v primerih, ki jih je določal 19. člen ZDKG/73. Na druge primere, ki niso bili predpisani v času dedovanja, navedene obveznosti prevzemnika kmetije ni mogoče širiti.

Sklep of Civilni oddelek, November 26, 1998

Pri določanju odškodnine je potrebno upoštevati, poleg meril za individualizacijo in konkretizacijo odškodnine, tudi širše okvire, ki se izražajo v medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Prav ob tem primerjanju pa je treba pritrditi revizijskemu stališču tožene stranke, da v obravnavani zadevi prisoja odškodnine za ugotovljeni obseg telesnih bolečin in nevšečnosti ter za strah znatno odstopa od prisoje odškodnin v podobnih, tožničinemu obsegu škode primerljivih...

November 25, 1998

Sodba nº U 1769/96 of Upravni oddelek, November 25, 1998

Določba 2. odstavka 64. člena ZDen se nanaša na upravičence do denacionalizacije in smiselno tudi na njihove pravne naslednike, ne pa tudi na vse upravičence (delničarje oz. družbenike kot upravičence do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb - 13. člen ZDen). Pravočasno vložene zahteve drugih delničarjev ni moč šteti, da so vložene v korist delničarjev (in tudi njihovih pravnih naslednikov), ki take zahteve niso vložili v zakonsko določenem roku do 7.12.1993.

Sklep of Gospodarski oddelek, November 25, 1998

Kot odhodki po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb so utemeljeni stroški prodaje, ki se konkretno nanašajo na nakup določene opreme oziroma sredstev za tiste poslovne partnerje - gostinske obrate, ki so se v zameno za prejeta sredstva zavezali prodajati izključno proizvode tožeče stranke, se pravi določene količine piva in drugih izdelkov. Iz takih vlaganj sledi povsem normalno pričakovana povečana prodaja tožničinih proizvodov in s tem povečan prihodek. Prav ima tožeča stranka, da gre pri...

November 19, 1998

Sklep of Kazenski oddelek, November 19, 1998

Zagovornik opozarja na okoliščino, da je bil soobbdolženi M. izpuščen ob varščini, ki je bila nižja od varščine, ki jo ponuja obdolženi J... Pri tem vložnik neustrezno primerja položaj obdolženega M. s položajem obdolženega J., saj ne upošteva, da je prvi slovenski državljan, medtem ko je obdolženi J. državljan Republike Hrvaške.Ne gre torej za uporabo dveh različnih kriterijev pri obdolžencih ampak za drugačne okoliščine, ki ob istih kriterijih narekujejo drugačno odločitev....

Sodba nº I Ips 170/98 in I Ips 231/98 of Kazenski oddelek, November 19, 1998

Po določilu 2.odst. 68.čl. KZ je potrebna za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja ugotovitev, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.

Sklep nº II Ips 475/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Zmotna je razlaga revidenta, da ne zadošča "hipotetična" vednost stranke o tem, kaj bo določena oseba pričala oz. kaj ta oseba ve. Če bi to bilo res, potem 9. točka 421. člena ZPP ne bi imela nobenega smisla. Enako velja tudi za 6. točko 1. odstavka 423. člena ZPP.

Sodba nº II Ips 466/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Materialno pravo v določenih primerih prevali dokazno breme na nasprotno stranko (npr. kadar se vzročna zveza domneva - 173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Sodišči druge in prve stopnje sta pravilno presodili, da je v obravnavanem sporu dokazno breme na strani tožnika, saj ni nobenega predpisa, ki bi prevalil dokazno breme na toženo stranko. V zvezi s tem je treba opozoriti še na 221.a člen ZPP. V njem je določeno, da v primeru, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne mo...

Sodba nº II Ips 403/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Ugotovljeno posestno stanje glede dela nepremičnin, prepuščenih v last z izročilno pogodbo, katere določila so nejasna, je odločilno za presojo, kaj je dejansko bilo izročeno v last in kaj ne (73. člen ZOR in 28. člen ZTLR).

Sodba nº II Ips 502/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Regresni zahtevek delodajalca oziroma zavarovalnice ni odškodninski zahtevek, ker ta dva nista neposredna odškodovanca. Ta dva sta plačala tuj dolg - povzročiteljev. Njun zahtevek temelji ali na zakonski določbi o regresu (drugi odstavek 171. člena ZOR) ali na določbah o subrogaciji, dejanska podlaga v zvezi s slednjo pa je v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v dejstvu, da je zavarovalnica plačala na njeni podlagi odškodnino neposredno oškodovancu. Določbe 377. člena urejajo izključno odškodni...

Sodba nº II Ips 430/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Pri odločanju o utemeljenosti zahteve za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče upoštevati samo preteklih dogodkov, ampak je treba upoštevati tudi možnost nadaljnjega izvrševanja pogodbe.

Sodba nº II Ips 448/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo, ki je posledica poškodbe vratne hrbtenice.

Sodba nº II Ips 543/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Pri osebah, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice, upravičenje do privatizacije stanovanja, sklenitve najemne pogodbe in izplačila odpravnine je treba presojati po stanju v času uveljavitve SZ, torej 19.10.1991.

Sodba nº II Ips 520/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Pravnemu standardu velike nehvaležnosti kot razlogu za preklic izročitve premoženja iz prvega odstavka 115. člena Zakona o dedovanju (ZD), sta nižji sodišči dali pravo vsebino. Za ta pravni standard je mogoče uporabiti kot merilo določneje opredeljene vzroke za razdedinjenje dediča iz 1. in 2. točke prvega odstavka 42. člena ZD. Če namreč oporočitelj lahko iz tam naštetih razlogov razdedini dediča glede pričakovane dediščine, ni videti razloga, da to ne bi veljalo za preklic izročitve premože...

Sodba nº II Ips 471/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Sodišče je vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča (3.odstavek 12. člena ZPP), ne pa na kaj več in tako tudi ne na odločbo sodnika za prekrške, ki je ustavil postopek, ker ni dokazano, da je obdolženi storil prekršek.

Sodba nº II Ips 462/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Šlo je za družbeno pogodbo, ki so jo urejala pravna pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ), zlasti v paragrafih 1175 - 1216. Na podlagi vloženega v skupno korist se po teh pravilih pridobi lastnina oziroma solastnina (paragraf 1181). Nastala stvar je premoženje družbe, družbeniki pa so solastniki (paragraf 1182). Takšno pravno razmerje je tako nastalo ne le na zgrajenih vodovodnih napravah, marveč tudi na zajeti vodi. Naprave so bile zgrajene prav z namenom zajemati vodo iz izvira na s...

Sodba nº II Ips 355/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Zaskrbljenost (strah) za drugega ni pravno priznana škoda.

Sodba nº II Ips 360/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Plačilo obresti sta pravdni (takrat pogodbeni) stranki dogovorili ob sklenitvi pogodbe, kar sta smeli storiti glede na 1. odstavek 558. člena ZOR. Tožena stranka je ugovarjala njihovi višini (z navedbo, da so 8% mesečne obresti oderuške), in je sodišče ta njen ugovor upoštevalo. Obresti, kot jih je dosodilo sodišče druge stopnje, so dosojene po analogiji s 3. odstavkom 399. člena ZOR, ki določa da znašajo obresti, če so dogovorjene, med posamezniki toliko, kot jih banka v kraju izpolnitve pla...

Sodba nº II Ips 346/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Pri določanju odškodnine je potrebno upoštevati širše okvire, ki se izražajo v medsebojni primerjavi med posameznimi škodami in odškodninami zanje (objektivni kriterij, konkretizacija odškodnine), hkrati pa specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu (subjektivno merilo, individualizacija odškodnine). Take ugotovitve, kot v obravnavanem primeru, pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti terjajo posebno individualizacijo odškodnine. Tožnik...

Sodba nº II Ips 378/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje zakonito dodeljeno. Kljub takemu varstvu pa je zakonodajalec predvidel tudi izjeme, ki so določene v 148. členu SZ, ko lastnik ni dolžan skleniti najemne pogodbe. Pravno odločilna dejstva, da lahko nekdo uveljavlja opisano zakonsko varstvo so: imetništvo stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ in odsotnos...

Sodba nº II Ips 565/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Presoja pravilnosti ocene dokazov na revizijski stopnji ni mogoča (3. odst. 385.čl. ZPP).

Sklep nº I R 56/98 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Tožnikov sum, da s pritožbo v kazenski zadevi ni uspel zaradi domnevane kolegialnosti članov pritožbenega senata z dvema višjima sodnikoma, ni razlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP. Instrument za preprečitev vpliva eventualne pristranosti sodnika na odločanje je izločitev, odločanje o takem predlogu pa ni v pristojnosti vrhovnega sodišča.

Sodba nº II Ips 564/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Sodba nº II Ips 591/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da H. T. na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona ni bil imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, katerega odkup uveljavlja v tej pravdi s primarnim tožbenim zahtevkom, niso izpolnjeni pogoji po 117.čl. Stanovanjskega zakona in mu zato tožena stranka tega stanovanja ni dolžna prodati.

Sodba nº II Ips 545/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Za tožnika je ugotovljeno, da je bil opozorjen na nevarnost in na nedopustnost seganja z roko v delujoči stroj, da je opravil izpit iz varstva pri delu in da se je zavedal nevarnosti in protipravnosti tipanja valjev med obratovanjem. Kršitev tega je bila neposredni vzrok nesreče. Tožnikovo ravnanje znatno zmanjšuje obseg odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Pri ugotovitvi deležev 60 proti 40 je pravilno upoštevana tudi tožnikova mladost in neizkušenost ter iz tega izvirajoča ...

Sodba nº II Ips 456/97 of Civilni oddelek, November 19, 1998

Trditveno in dokazno breme za morebitne ekskulpacijske razloge po 177. členu ZOR je na toženi stranki.

Sodba nº I Ips 183/97 of Kazenski oddelek, November 19, 1998

Kaznivo dejanje po navedenem členu je moč storiti na katerikoli od navedenih načinov, seveda pa tudi z ravnanjem, ki pomeni realizacijo dveh ali več v zakonu določenih izvršitvenih dejanj (stek izvršitvenih dejanj).

Sodba nº I Ips 30/97 of Kazenski oddelek, November 19, 1998

V vsakem konkretnem primeru se presoja, ali gre za ugotavljanje takšnega pomembnega dejstva, ki ga je moč opraviti le s pomočjo izvedenca.

November 17, 1998

Sklep of Delovno-socialni oddelek, November 17, 1998

Ob posebnem načinu prenehanja delovnega razmerja iz 51. člena ZPPSL in predpisanem odpovednem roku, ki ne sme biti daljši od trideset dni, zakon ni določil začetka njegovega teka. Zato je o pravici do odpovednega roka tožnice, sicer prizadete z ugotovljeno neustavno ureditvijo, odločati v skladu z načelom in favorem in ji priznati začetek teka tridesetdnevnega odpovednega roka od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Sodba nº VIII Ips 187/98 of Delovno-socialni oddelek, November 17, 1998

Objektivno odgovorna oseba se lahko delno oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo (3. odstavek 177. člena ZOR). Ker je tožnik z nepravilnim odvženjem potezne naprave soprispeval k nastanku škodnega dogodka, mora sam trpeti del njegovih posledic. Večja odgovornost tožnika (70 %) temelji na dejstvu, da je s tem, ko je kot strokovno usposobljen vzdrževalec odvrgel potezno napravo (težko cca 12 kg) s par metrov dolgo verigo ravnal z veliko nepazljivostjo, saj bi se glede na s...

Sodba nº VIII Ips 179/98 of Delovno-socialni oddelek, November 17, 1998

V sodnem sporu ne more biti predmet presoje zakonitosti odločitev oziroma neodločitev tožene stranke, sprejete po prostem preudarku. Prosti preudarek sam po sebi namreč ni podvržen sodnemu preizkusu, njegovi presoji je podvržena le pravno vezana pozitivna odločba (24. čl. ZDSS).

Sklep nº VIII Ips 178/98 of Delovno-socialni oddelek, November 17, 1998

Če je o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja bilo dokončno odločeno pred uveljavitvijo SKPG (1.7.1993), potem delavcu ne pripada odškodnina po 23. členu te pogodbe.

Sodba nº VIII Ips 175/98 of Delovno-socialni oddelek, November 17, 1998

Odločitev delodajalca, da zaprosi (ali ne) za izdajo delovnega dovoljenja tujcu, je dispozitivne narave, zato sodišču ni dovoljeno posegati v presojo upravičenosti njegovega ravnanja.

November 12, 1998

Sodba nº I Ips 237/98 of Kazenski oddelek, November 12, 1998

Po določbah 1.odst. 203.čl. in 4.čl. ZKP mora preiskovalni sodnik osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost in je bil priveden zaradi zaslišanja, v materinem jeziku obvestiti o razlogih za odvzem prostosti, ga takoj poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pomoči zagovornika po lastni izbiri in da se o odvzemu obvesti njegove najbližje svojce, če tako zahteva.

Sodba nº I Ips 235/98 of Kazenski oddelek, November 12, 1998

Razlaga vložnika zahteve za varstvo zakonitosti navedene ustavne določbe (1.odst. 20.čl.) je zmotna, saj iz vsebine pojma "varnost ljudi" ni mogoče izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, saj je varnost ljudi ogrožena tudi z napadom na vse tiste objekte kazenskopravnega varstva, ki ščitijo tudi druge, širše kroge njihove zasebnosti in varnosti.

Sodba nº I Ips 223/98 of Kazenski oddelek, November 12, 1998

V 5. poglavju KZ, ki ureja vrste varnostnih ukrepov in njihovo izrekanje, sicer ni naveden namen varnostnih ukrepov, vendar je očitno, da se tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68.čl. KZ lahko izreče zato, da se odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kazniva dejanja. Tak namen pa ima tudi določilo 1.odst. 137.čl. ZKP, kar torej pomeni, da je mogoče tak ukrep izreči tedaj, ko obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prom...

Sklep nº I Up 121/98 of Upravni oddelek, November 12, 1998

Če zahteva, vložena po 2. odstavku 69. člena ZUS, ne vsebuje jasnih navedb in jasnega predloga, kako naj se stanje začasno uredi glede na sporno pravno razmerje, ni primerna za obravnavo. Sodišče jo, ob primerni uporabi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže, ne da bi pred tem moralo izvesti postopek za odpravo njenih pomanjkljivosti.

Sodba nº II Ips 351/97 of Civilni oddelek, November 12, 1998

O bistveni kršitvi določb pravdnega postopka lahko govorimo le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi listinami oziroma zapisniki. Ker v reviziji opredeljene navedbe iz obrazložitev sodb in iz zapisnikov o izpovedi prič, niso navedbe o odločilnih dejstvih, bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. t. II. odst. 354. čl. ZPP ni bila storjena.

Sklep nº II Ips 364/97 of Civilni oddelek, November 12, 1998

Dokaz, ki je bil že predlagan v prejšnem postopku in izrecno ter obrazloženo zavrnjen, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 9. točke 421. člena ZPP.

Sodba nº II Ips 373/97 of Civilni oddelek, November 12, 1998

S prisojeno odškodnino lahko oškodovancu omogočimo, da si z njo pridobi določeno zadovoljstvo v življenju, s katerim si, kolikor je to mogoče, ublaži nastalo prikrajšanje. Vendar pa sodišče pri odločanju o pravični odškodnini ne more mimo okvirov, ki jih je začrtala sodna praksa in skušajo ohraniti pravična razmerja med škodami določenega obsega in odškodninami zanje.

Sodba nº II Ips 299/97 of Civilni oddelek, November 12, 1998

Po 2. odstavku 54. člena ZD odloči sodišče o tem, ali in koliko naj se vračunajo v njegov dedni delež izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje. Vendar pa sodišče odloča o tem, ali naj se izdatki nadaljnjega šolanja dediča vračunajo v njegov dedni delež šele, če ugotovi, da je te izdatke dejansko kril zapustnik.

Sklep nº II Ips 433/97 of Civilni oddelek, November 12, 1998

Zakon ne pove, kaj je nevarna dejavnost. Omeji se le na učinke takšne dejavnosti, kadar pride do škode zaradi nje. Tako predpisuje, da se za škodo v dejavnosti, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, odgovarja ne glede na krivdo (drugi odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in nadalje, da se domneva, da takšna škoda izvira iz te dejavnosti (173. člen ZOR) in da zanjo odgovarja tisti, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo (prvi odstavek 174. člena ZOR). Kaj sled...

Sodba nº II Ips 457/97 of Civilni oddelek, November 12, 1998

Čim je bilo ugotovljeno, da tožnici niso bili dodeljeni obravnavani prostori niti kot najpotrebnejši prostor v smislu takrat veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84), ki še nudijo nekolikšno stanovanjsko zaščito, je jasno, da njenega stanja ni mogoče izenačiti s stanjem imetnika stanovanjske pravice. Plačevanje uporabnine za prostor, ki ga nekdo zaseda, samo zase ne more ustvariti najemnega razmerja iz IV. poglavja stanovanjskega zakona.

Sodba nº II Ips 451/97 of Civilni oddelek, November 12, 1998

Čeprav je v pogodbi med JLA in A. ter dodelitveni odločbi izgovorjena in poudarjena začasna uporaba kot bistveni element, ta okoliščina ob takratni zakonodaji ni mogla doseči drugačnega učinka kot tega, da je tožnica navzlic temu pridobila stanovanjsko pravico. Stopila je torej v trajno razmerje, kar ji je prineslo status imetnice stanovanjske pravice in s tem pravice do odkupa stanovanja po privatizacijskih predpisih stanovanjskega zakona. Omejitve, ki jih je prevzel A. s pogodbo z JLA o pre...

November 11, 1998

Sodba nº II Ips 419/97 of Civilni oddelek, November 11, 1998

Za odločitev o odškodninskem zahtevku mora tožeča stranka dokazati, da ji je nastala škoda, da je med škodo in dejanjem tožene stranke vzročna zveza ter da je bilo dejanje protipravno (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Tožnik ni ponudil ne ustrezne trditvene, še manj pa dokazne podlage za odločitev v njegovo korist. Pravno odločilnih dejstev pa sodišče v odškodninskem sporu ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti (2. člen ZPP).

Sodba nº II Ips 401/97 of Civilni oddelek, November 11, 1998

Zakupnik lahko po 70. členu ZTLR uveljavlja posestno varstvo proti tretji osebi, ne more pa proti njej uveljavljati petitornega varstva.

Sodba nº II Ips 391/97 of Civilni oddelek, November 11, 1998

Za škodo, ki nastane z delom, ki se občasno (kot nenevarno) izvaja tudi v vsakdanjem življenju in za katero ni potrebna posebna strokovnost, temveč le previdnost, delodajalec ni objektivno odgovoren. Prav ima sicer tožnik, da so nekatere dejavnosti na gradbišču nevarne in nekatere gradbene naprave nevarne stvari. Vendar pa to ne velja za gradbišče kot celoto in tudi ne za vse naprave na njem. Za vsako posamezno napravo in za vsako posamezno dejavnost na gradbišču je treba ugotavljati, ali gre...

Sodba nº II Ips 319/97 of Civilni oddelek, November 11, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Sodba nº II Ips 382/97 of Civilni oddelek, November 11, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.

Sklep nº II Ips 166/98 of Civilni oddelek, November 11, 1998

Postopek na podlagi predloga za obnovo ni priložnost za ponovno logično in dokazno presojo prve sodbe, izven razlogov, na katerih temelji obnovitveni predlog. Sodišče mora ugotoviti, ali bi nov dokaz povzročil drugačno odločitev v prvem postopku, če bi bil lahko že tedaj izveden. Pri tem opravi oceno vseh dokazov, prejšnjih in novih. Če pri tem ugotovi, da nova dejstva in novi dokazi ne morejo vplivati na prejšnjo odločitev, ne more izven tega znova presojati prejšnje dokazne ocene, ker bi to...

Sodba nº II Ips 519/97 of Civilni oddelek, November 11, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo, predvsem pa za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Sodba nº II Ips 470/97, II Ips 483/98 of Civilni oddelek, November 11, 1998

Imetnik stanovanjske pravice ima po določbah o privatizaciji pod enakimi pogoji pravico odkupiti celotno stanovanje, kamor spadajo tudi pomožni prostori. Torej ne gre za samostojen pravni promet s posameznimi nestanovanjskimi pomožnimi prostori, ampak gre za dopolnitev prodajne pogodbe, ki napačno ni obsegala celotnega stanovanja.

Sklep of Civilni oddelek, November 11, 1998

Skupno premoženje zakoncev je kot družinskopravni premoženjski institut posebna premoženjskopravna kategorija, za katero je značilno, da so na njem deleži zakoncev nedoločeni ter da sta za njegovo pridobitev pravno upoštevni dve okoliščini: dejanski obstoj skupnosti in v času obstoja take skupnosti z dohodki (rednimi in izrednimi) obeh pridobljeno premoženje. Za nastanek skupnega premoženja ni pravno odločilna okolnost, da to morda še ni v celoti odplačano v času nastanka spora med partnerjem...

Sodba nº II Ips 12/98 of Civilni oddelek, November 11, 1998

Ker je bilo ugotovljeno, da toženec uporablja sporno stanovanje, katerega lastnica je tožnica in da z njo nima sklenjene najemne pogodbe za uporabo tega stanovanja, ga uporablja nezakonito. Tožnica je zato utemeljeno zahtevala od toženca, da ga izprazni.

Sodba nº III Ips 120/98 of Gospodarski oddelek, November 11, 1998

Na stvari, ki je ni, lastninska pravica ne more obstojati (2. člen ZTLR), zato je tudi ni mogoče pridobiti.

Sodba nº III Ips 126/98 of Gospodarski oddelek, November 11, 1998

Sodba o razveljavitvi sklepa skupščine d.d. učinkuje proti vsem delničarjem, čeprav je tožbo vložil samo eden od njih.

Sodba nº III Ips 38/98 of Gospodarski oddelek, November 11, 1998

Glede na pravno kontinuiteto zakonske ureditve blagovne znamke, ki izhaja že iz 1. in (sedaj) 3. odstavka 122. člena ZIL, tožena stranka nima prav, ko izvaja svojo obveznost uporabe znamke samo iz določb ZIL, oziroma iz prenosa podeljene pravice do blagovne znamke iz Zveznega zavoda za patente na Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Obveznost uporabe blagovne znamke bi lahko izvajala samo iz določb ZIL, če ZVITIZR ne bi imel ustrezne določbe. Zato prijava pravic, ki jih je pode...

November 10, 1998

Sodba nº VIII Ips 135/98 of Delovno-socialni oddelek, November 10, 1998

Če je zakon v določenem obdobju omejil izplačilo osebnih dohodkov (plač), se morebitne drugačne določbe kolektivnih pogodb v tistem času niso smele uporabljati, pri čemer tudi kasneje višine osebnih dohodkov (plač) ni bilo mogoče izplačati za nazaj, saj bi bil s tem izničen namen zakona. Zato je zavrnitev zahtevka v tem delu materialnopravno pravilna.

Sklep nº VIII Ips 156/98 of Delovno-socialni oddelek, November 10, 1998

Revizijsko sodišče načelno sicer soglaša z zaključkom v izpodbijani sodbi, da v delovnih razmerjih rok več kot dve leti in pol ni razumen rok za vložitev tožbe, s katero bi delavec uveljavljal sodno varstvo svojih pravic. Načelo splošne pravne varnosti od obeh udeležencev delovnega spora zahteva hitro reagiranje v skladu s situacijo, še posebno zato, ker delovna razmerja niso statična kategorija, ampak se stalno spreminjajo. Vendar pa bi bilo možno v obravnavanem primeru tako zaključevati sam...

Sodba nº VIII Ips 155/98 of Delovno-socialni oddelek, November 10, 1998

Azbestni prah je - kot je splošno znano - nevarna stvar, saj njegovo daljše neposredno vdihavanje škoduje zdravju. Zato je za škodo zaradi poklicne bolezni povzročene tožniku zaradi daljšega neposrednega vpliva azbestnega prahu na delu, ki ga je opravljal in, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti tožene stranke, odgovorna po teh načelih tožena stranka kot imetnica nevarne stvari v času škodnega dogodka.

Sodba nº VIII Ips 167/98 of Delovno-socialni oddelek, November 10, 1998

Opredelitev določenega ravnanja (storitve ali opustitve) kot kršitev delovnih obveznosti in njihova pravna kvalifikacija v splošnem aktu je avtonomno dejanje delodajalca in je odvisna od dejavnosti, s katero se ukvarja, njenih značilnosti, narave skupnega dela in narave konkretnega delovnega mesta. Zato ne pride v poštev uporaba kazenskopravnih predpisov.

Sklep nº VIII Ips 164/98 of Delovno-socialni oddelek, November 10, 1998

Sodišče prve stopnje je prezrlo, da dejanska navedba nima narave dokaznega sredstva in njegove vrednosti, ampak je zgolj izjava stranke o dejstvih, na katera opira svoj zahtevek ali ugovor. To je izjava volje, ne pa izjava vednosti, kot jo ima dokazna izpovedba v smislu 264. člena ZPP.

Sklep nº VIII Ips 158/98 of Delovno-socialni oddelek, November 10, 1998

Z enkratno opustitvijo izvršitve delovne naloge niso izpolnjeni vsi znaki hujše kršitve delovnih obveznosti - pogosto neizpolnjevanje, oziroma nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti.

Sodba nº VIII Ips 166/98 of Delovno-socialni oddelek, November 10, 1998

Škodo, ki jo delavec utrpi na delu ali v zvezi z delom, mu je dolžan povrniti delodajalec, in ne organizacija pri kateri delo opravlja.

Sodba nº VIII Ips 163/98 of Delovno-socialni oddelek, November 10, 1998

Za delavce, ki opravljajo delo fizičnega varovanja oseb in premoženja, in niso državljani RS, je z uveljavitvijo Zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Ur. l. RS, št. 32/94) nastopil razlog za prenehanje delovnega razmerja iz 2. tč. 76. čl. ZTPDR.

Sodba nº VIII Ips 162/98 of Delovno-socialni oddelek, November 10, 1998

Glede na to, da so bili kriteriji našteti taksativno, ni bilo dopustno uvajati novih kriterijev, ni pa tudi bila dopustna njihova kumulacija.

November 05, 1998

Sodba nº I Ips 154/98 Sodba I Ips 155/98 of Kazenski oddelek, November 05, 1998

Ali dajejo zbrani podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, dovolj podlage za obtožbo (6.odst.170.čl. ZKP), presoja tožilec, ko se odloča, ali bo vložil neposredno obtožnico za dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen zapora do 5 let. Za preizkus obtožnice v ugovornem postopku, ali je zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe (4.tč. 1.odst.277.čl. ZKP), pa ni pomembno, ali gre za neposredno obtožnico ali obtožnico po končani...

Sklep nº II Ips 250/98 of Civilni oddelek, November 05, 1998

Upravni organ ni dolžan v smislu 11. člena Navodila za poslovanje z zahtevami za denacionalizacijo, opozoriti denacionalizacijskega upravičenca, ki je v roku iz 64. člena ZDen ponovil predčasno vloženo zahtevo za denacionalizacijo, da v njej ni navedel vseh nepremičnin, ki jih je vsebovala predčasna zahteva.

Sodba nº in sklep II Ips 321/97 of Civilni oddelek, November 05, 1998

Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost po določbah ZOR in ustave, ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih je bila izpodbijana upravna odločba v postopku upravnega spora odpravljena.

Sodba nº II Ips 528/97 of Civilni oddelek, November 05, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 375/97 of Civilni oddelek, November 05, 1998

Zahtevek na izplačilo deleža družbe zaradi izključitve iz družbe je mogoče vložiti le proti družbi, ne pa proti družbenikom (437. člen ZGD).

Sodba nº III Ips 87/98 of Gospodarski oddelek, November 05, 1998

V zvezi z izvajanjem tožeče stranke, da se z ukrepi za pravilno izkazovanje družbenega kapitala iz citirane odločbe pri tožeči stranki "vzpostavlja" družbeni kapital, medtem ko v poštev prihajajoča 10. točka 48.c člena ZLPP govori le o "povečanju"

Sklep of Kazenski oddelek, November 05, 1998

Očitek, da je obsojenka nameravala postati članica organizacije, ki je delovala v Avstriji in ki je imela za cilj z nasiljem zrušiti obstoječo državno in družbeno ureditev v FLRJ, je konkretiziran le s potjo obsojenke na P., kjer naj bi se sestala z osebo, ki bi jo morala prepeljati preko državne meje. Konkretno ravnanje, ki se lahko očita obsojenki, je tako le, da se je pripravljala na ilegalen prehod preko državne meje, kar pa v času sojenja (1947) ni bilo inkriminirano niti kot dokončano k...

Sklep of Kazenski oddelek, November 05, 1998

Za kaznivo dejanje po 1.odst. 138. paragrafa KZ/1929 bi šlo v primeru, če bi obstajal dogovor za izvršitev konkretnega kaznivega dejanja, pri čemer bi moral obstajati dogovor o času, kraju in načinu storitve kaznivega dejanja, ne pa nek splošen dogovor o izvršitvi kaznivega dejanja.

Sodba nº U 300/96 of Upravni oddelek, November 05, 1998

Tujec, ki je prišel na območje Republike Slovenije z veljavnim potnim listom, lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje, dokler na območju Republike Slovenije zakonito prebiva. Zakonito prebivanje je torej pogoj, ki se v upravnem postopku ugotavlja.

Sodba nº I Ips 31/97 of Kazenski oddelek, November 05, 1998

Dokaz, ki je bil zakonito pridobljen na podlagi odredbe, izdane na podlagi 152.čl. ZKP, se lahko uporabi tudi zoper drugo osebo, zoper katero ni bil izvajan ta ukrep, če je ta oseba - v konkretnem primeru obs. K.B. - sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero je bil odrejen ukrep.

Sodba nº I Ips 126/97 of Kazenski oddelek, November 05, 1998

Čeprav se je dejanje "zgodilo v trenutku", gre za dve obsojenčevi dejanji (dva zaporedna strela), s katerima sta bili dve osebi posebno hudo telesno poškodovani. Torej gre za realni stek dveh kaznivih dejanj, pri katerem pravno ni pomembno, v kakšnem časovnem razmaku sta bili dejanji storjeni.

November 04, 1998

Sodba nº II Ips 369/97 of Civilni oddelek, November 04, 1998

Mestna občina je bila ustanovljena na podlagi ZUODNO in ne na podlagi ZLS.

Sodba nº II Ips 333/97 of Civilni oddelek, November 04, 1998

Če ima delodajalec stroj, ki se pogosto kvari; če je pri tem določena delovna norma, ki ne upošteva zastojev zaradi okvar stroja; če delodajalec ne poskrbi, da kvalificirane osebe nemudoma odpravijo napake stroja; če zaradi nedoseganja norme "kaznuje" delavca z 20-odstotnim odbitkom pri plači in če tolerira, da delavci sami odpravljajo napake oziroma zastoje - so to okoliščine, ki pričajo o velikem prispevku delodajalca (kot imetnika nevarne stvari) k nastali škodi.

Sodba nº in sklep II Ips 307/97 of Civilni oddelek, November 04, 1998

Pravna ureditev sodbe na podlagi izostanka (332. člen ZPP) temelji na domnevi, da se šteje, da toženec, ki ne odgovori na tožbo niti se ne udeleži prvega naroka za glavno obravnavo, priznava tožnikove navedbe. In če te navedbe o dejstvih, na katera tožnik opira svoj zahtevek, ne nasprotujejo dokazom, ki jih je predložil tožnik, in če iz njih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, sodišče razsodi in ugodi tožbenemu zahtevku. Sodnik se pri tem sploh ne spušča v presojo o resničnosti tožnikovih...

Sklep nº II Ips 3/98 of Civilni oddelek, November 04, 1998

Tožnik iztožuje s tožbo očitno rento, temelječo na odškodninski podlagi ter gre zato za premoženjskopravni spor iz drugega odstavka 382. člena ZPP in ne za spor o preživljanju iz 1. ali 1.a točke četrtega odstavka 382. člena ZPP (ko dovoljenost revizije ni pogojena z vrednostjo spora).

Sodba nº II Ips 88/98 of Civilni oddelek, November 04, 1998

Ker je bilo ugotovljeno, da je toženka storila vse, kar je mogla in bila dolžna storiti kot lastnica kopališča (v smislu 5. in 7. člena zakona o varnosti v urejenih kopališčih - Ur. list SRS, št. 1/87, naprej ZVUK), to je zagotoviti stalno navzočnost ustreznega števila strokovno usposobljenih oseb za vzdrževanje reda, opazovanje, reševanje in nudenje prve medicinske pomoči; in da pravilno izvajano oživljanje v kopališču (kot tudi pozneje med transportom) ni bilo uspešno, ker je kos hrane (mes...

November 02, 1998

Sodba nº I Ips 227/98 in I Ips 228/98 of Kazenski oddelek, November 02, 1998

Po določilu 4.odst. 16.čl. Konvencije se začasen pripor sme odpraviti, če zaprošena stran v 18 dneh od pripora ni prejela prošnje za izročitev in dokumentov, navedenih v 12.čl. Konvencije. Odprava začasnega pripora torej ni obvezna, obvezna pa je odprava začasnega pripora, če zaprošena stran prošnje za izročitev in dokumentov ne prejme v 40 dneh od dneva pripora.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners