Vrhovno Sodišče: Opinions issued on December 1998

December 31, 1998

Sklep nº I Up 230/98 of Upravni oddelek, December 31, 1998

Oseba, ki vlaga tožbo (in zahtevo za izdajo začasne odredbe), mora tudi izkazati svoj pravni interes; tega pa nima oseba, ki ni vložila pritožbe zoper odločbo prve stopnje; ima ga le oseba, katere pritožba se z izpodbijano odločbo zavrača. Nedovoljena je pritožba, če jo vloži odvetnik, ki nima več pooblastila.

Sodba nº I Ips 256/98 of Kazenski oddelek, December 31, 1998

V kolikor bi rezultat kazenske preiskave pokazal, da je šlo v navedenih primerih le za zakonito uveljavljanje terjatev, potem kaznivo dejanje ni podano, v kolikor pa bi šlo za izterjavo obstoječega dolga na nezakonit način, to je s prisiljenjem, potem bi bili podani elementi kaznivega dejanja samovoljnosti po 2. ali 3.odst. 313.čl. KZ.

December 24, 1998

Sodba nº I Ips 255/98 of Kazenski oddelek, December 24, 1998

Zunajobravnavni senat mora tako poleg presoje, ali obstaja zadosti dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, zaključek o utemeljenosti suma tudi obrazložiti.

Sklep nº I Up 223/98 of Upravni oddelek, December 24, 1998

Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je podana, kadar sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe obravnava po vsebini, o njej pa odloči z zavrženjem.

December 23, 1998

Sklep nº I R 60/98 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Izločitev razpravljajoče sodnice (73. člen ZPP) bi imela za posledico določitev drugega stvarno pristojnega sodišča le ob pogojih 67. člena ZPP in v tam predpisanem postopku. Postopek po 68. členu ZPP pa predstavlja obstoj tehtnih razlogov zaradi katerih bi stvarno pristojno sodišče (vsi sodniki tega sodišča) ne moglo postopati.

Sklep nº II Ips 421/97 of Civilni oddelek, December 23, 1998

V pogojih hiperinflacije mora vsaka pogodbena stranka iz prodajne pogodbe zaradi tečajnih razlik ravnati z gotovino v domači valuti kot dober gospodar, da ohrani njeno vrednost.

Sodba nº II Ips 101/98 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Tožeča stranka je prvotno postavila tožbeni zahtevek na izpraznitev stanovanja brez kakršnihkoli omejitev, kasneje pa je glede na toženčev ugovor, da je bil imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v P., izpraznitveni zahtevek omejila tako, da je izpraznitev pogojena z vrnitvijo v stanovanje v P. ali drugo enakovredno stanovanje.

Sodba nº II Ips 163/98 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Upravljalec ceste je z opustitvijo pravočasnega pluženja oziroma z opustitvijo zaprtja ceste, če pluženja ni mogel opraviti, kršil določbe 45. in 46. člena pravilnika o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Ur. list SRS, št. 11/88), zato krivdo odgovarja tožniku za nastalo materialno škodo na podlagi določila prvega odstavka 154. člena in 158. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Sodba nº II Ips 24/98 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Četudi je bil tožnik otrok in je vozil kolo, ki je po stopnji ogrožanja drugih bistveno manj nevarno kot avtomobil, ni mogoče spregledati dejstva, da je bil odločilen vzrok za nesrečo v njegovi nepravilni vožnji. Sodišči prve in druge stopnje sta to pravilno upoštevali. Odločitev je v skladu z določbo 3. odst. 177. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ureja delno ekskulpacijo imetnika nevarne stvari pri delni krivdi oškodovanca.

Sodba nº II Ips 17/98 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Pravilni so razlogi sodišča druge stopnje glede zatrjevane potrebnosti samostojnega ugotovitvenega sodbenega izreka. Poleg načelne ugotovitve, da pri dospelem dajatvenem zahtevku poseben ugotovitveni zahtevek ni potreben (in tudi ne pravilen), revizijsko sodišče še dodaja, da je tudi zakonsko besedilo 1. odstavka 59. člena sedaj veljavnega SZ drugačno od zakonskega besedila 65. člena prej veljavnega ZSR. Končno revizijsko sodišče še dodaja, da je ob pazljivem branju sodbenega izreka mogoče ja...

Sodba nº II Ips 8/98 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Sodba nº II Ips 271/98 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Pravna podlaga za razsojo v tem sporu je v pravnem pravilu paragrafa 1320 bivšega občnega državljanskega zakonika. Imetnik živali je odgovoren, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo živali. Ker je bil toženčev pes v obeh dogodkih spuščen, toženec ni poskrbel za ustrezno nadzorstvo svojega psa in je zato podana toženčeva odškodninska odgovornost za nastalo škodo.

Sodba nº II Ips 194/98 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Pogodba, obremenjena s hibami, navedenimi v 103. čl. ZOR je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo, ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Prevaro, kot napako volje, pa obravnava zakon v 65. čl. kot razlog za izpodbojnost. V tem primeru torej 103. čl. ZOR napotuje na 65. čl. ZOR v tem smislu, da je prevara kot ena od oblik napake volje razlog za izpodbojnost, ne pa razlog za ničnost pogodbe.

Sodba nº II Ips 494/97 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Čeprav tožnik v reviziji na eni strani pravilno opredeljuje pomen procentualne ocene zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je lahko eno od pomagal pri ugotavljanju obsega te oblike nepremoženjske škode, pa na drugi strani meni, da se ta ocena v sodni praksi odraža s prisojo določenih zneskov odškodnine za določene procente zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tako revizijsko stališče teži k tarifiranju odškodnin, torej prisoji enakih odškodnin za enake primere. Pravni standard pravične denarn...

Sklep nº II Ips 593/97 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe, čeprav skladno z zavarovalno pogodbo in zavarovalnimi pogoji obstaja domneva o njegovi alkoholiziranosti, predvsem takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva alkoholiziranost ni vplivala na nastanek in obseg škode.

Sklep nº II Ips 191/98 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Za pravno varstvo po 156. členu ZOR je značilno, da je široko tako v subjektivnem kot objektivnem smislu: aktivno legitimiran k sporu je širok krog zaradi imisij prizadetih oseb, toženec pa vsakdo, iz katerega sfere izvira oziroma grozi nevarnost; oblike pravnega varstva so različne; spor je odškodninski, pravno varstvo pa se lahko daje, še preden škoda v običajnem pomenu besede nastane in je dovolj, če ta le grozi; pogoj za uveljavljanje zahtevka po prvem odstavku 156. člena ZOR je v zvezi s...

Sodba nº in sklep II Ips 251/97 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Zakon o pravdnem postopku določa, da je sodišče v pravdnem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega (tretji odstavek 12. člena ZPP). Ta določba pa ne izključuje vselej, da ne bi moglo pravdno sodišče samo ugotavljati, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren - kadar je to nu...

Sodba nº III Ips 51/97 of Gospodarski oddelek, December 23, 1998

Če je tožena stranka, ki je prevzela krovska in kleparska dela ugotovila neustreznost že izgotovljenega dela gradbe za kvalitetno izvedbo s pogodbo prevzetega dela, bi morala ravnati po 3. odstavku 606. člena ZOR.

Sodba nº II Ips 446/97 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Sodišče mora pri določitvi odškodnine upoštevati razpon višine odškodnin po sodni praksi v primerjavi med najblažjo in najhujšo možno, že katastrofalno obliko posamezne škode. Ravno v tem razponu je posredno upoštevano tudi splošno gospodarsko in materialno stanje družbe oz. države, v kateri se je škodni dogodek pripetil.

Sodba nº II Ips 561/97 of Civilni oddelek, December 23, 1998

Sodišči sta pravilno razlagali 8. člen pogodbe in ga pravilno povezali s 1004. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Posebej pomemben je 3. odstavek tega člena, ki določa, da odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost tudi porok, če se je zavezal kot porok in plačnik. V tem primeru lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.

December 22, 1998

Sodba nº VIII Ips 218/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Delodajalec, ki ne stori potrebnih ukrepov za varstvo življenja in zdravja delavcev, je odgovoren za škodo, ki zaradi tega nastane. Oškodovani delavec pa trpi delno škodo samo v primeru, če je posledice povzročil zavestno ali zaradi velike malomarnosti.

Sodba nº VIII Ips 211/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Odgovornost tožene stranke temelji na odločilnem dejstvu, da je opustila dolžni nadzor nad izvajanjem lastnih prepovedi do uporabe bližnjice oziroma vzdrževanja, če je že dopuščala njeno uporabo. Ker je bila uporaba te poti dopuščena brez omejitev in ker kritičnega dne ni bila ustrezno vzdrževana, pomenijo te opustitve podlago za uporabo pravnega pravila o odškodninski odgovornosti obratovalca za posledice nevarnih pogojev dela.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

S tem, da je bila tožnici izrečena najstrožja sankcija, ki je kolektivna pogodba za takšno kršitev ni določala, in na podlagi postopka, ki ni bil zakonito uveden in izveden, je bilo kršeno tudi načelo formalne legalitete. Disciplinski ukrep je po presoji revizijskega sodišča, mogoče izreči odgovornemu delavcu samo ob pogojih, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt in le na podlagi zakonito izvedenega postopka.

Sodba nº VIII Ips 220/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Predmet dokazovanja so trditve o odločilnih in pomembnih dejstvih, ki so element ali sestavina dejanskega stanja, na katerega se aplicira uporaba norm materialnega prava. Zato nepravilna uporaba materialnega prava ne more biti obnovitveni razlog.

Sklep nº VIII R 27/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Če bo tožnik ocenil, da so mu bile v postopku pred prvostopenjskim sodiščem kršene njegove pravice, bo to lahko uveljavljal v pritožbi zoper sodbo, če pa bo mnenja, da so podani razlogi za izločitev posameznega sodnika oziroma sodnice, bo njegovo ali njeno izločitev lahko predlagal skladno z določbami ZPP. Zato ni razlogov, da bi se v spornem primeru določilo drugo stvarno pr...

Sodba nº VIII Ips 115/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Sodišče druge stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka, če je tožnik zahteval tudi razveljavitev sklepa delavskega sveta, sodišče prve stopnje o tem ni odločilo, sodišče druge stopnje pa je razveljavilo tudi navedeni sklep. Tako je sodišče druge stopnje lahko odločilo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZDSS.

Sodba nº VIII Ips 176/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Tožnica je izjavo, da želi, da ji preneha delovno razmerje, podala po prepiru z direktorjem, ko je kričal nanjo, ji ni dovolil, da bi odšla iz trgovine, ji očital kaznivo dejanje in ji grozil s policijo in zahteval, da izjavo podpiše v petnajstih minutah. Upoštevajoč okoliščine, v katerih je bila izjava dana in osebne lastnosti tožnice (podredljiva in pasivno odvisna oseba), je bila izjava podana pod vplivom grožnje, ki jo ureja 60. člen ZOR. Izjava torej ni bila veljavna.

Sodba nº VIII Ips 184/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

ZPPSL v 51. členu ne določa, kdaj začne teči tridesetdnevni odpovedni rok, zato je uporabiti določbe delovnega prava, ki urejajo tek odpovednega roka, predvsem 11. člen Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 75. člen ZTPDR in 100. ter 106. člen ZDR. Po teh določbah začne teči odpovedni rok z dokončnostjo sklepa drugostopnega organa delodajalca.

Sodba nº in sklep VIII Ips 188/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Varnostniku, ki ni državljan RS, preneha delovno razmerje po določbi 2. tč. prvega odstavka 76. člena ZTPDR z vročitvijo pravnomočne odločbe. To je v danem primeru z vročitvijo pravnomočne drugostopne sodbe.

Sodba nº VIII Ips 197/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Navajanje različnih razlogov v odločitvah tožene stranke z dne 2.8.1995 in 7.8.1995 kaže na to, da je bila odpoved dana zaradi fiktivnih razlogov in brez predhodno vodenega postopka. Taka odpoved pa ne more biti zakonita, zato sta pravilni odločitvi nižjih sodišč, ki sta razsodili, da tožnici delovno razmerje na podlagi takih odločitev ni prenehalo.

Sodba nº VIII Ips 210/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Če je delavec delo nastopil na podlagi ustnega dogovora z direktorjem, pisna pogodba o zaposlitvi pa je bila sklenjena pozneje, se šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno z nastopom dela.

Sodba nº VIII Ips 208/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

V primeru prevzema delavcev se avtomatično prenesejo na novega delodajalca vse pravice in obveznosti prejšnjega delodajalca. Med temi tudi, da se delovna doba dosežena pri prejšnjem delodajalcu upošteva kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja.

Sodba nº VIII Ips 203/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci natančno predpisuje pogoje, v katerih lahko pride do prenehanja delovnega razmerja, zakon o delovnih razmerjih pa v prvem odstavku 125. člena zahteva, da je odpoved pisna.

Sklep nº VIII Ips 200/98 of Delovno-socialni oddelek, December 22, 1998

Sodišče druge stopnje se do vprašanja, kaj pomeni "zglasiti se", ni natančnejše opredelilo. Ugotovilo je, da tožnik ni navajal, da je izrecno zahteval, da ostane na delu do dokončnosti sklepa, to pa verjetno zaradi svojega smiselno izraženega pravnega stališča, ki ga revizijsko sodišče ne sprejema, da v primeru prenehanja delovnega razmerja po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR, ugovor ne zadrži izvršitve do dokončne odločitve delodajalca in da torej v teh primerih določba 106. člena ZDR...

December 18, 1998

Sklep nº I Ips 250/98 of Kazenski oddelek, December 18, 1998

Po določilu 4.odst. 70.čl. ZKP traja funkcija zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, le do pravnomočnosti sodbe, le v primeru, če bila obsojencu izrečena kazen zapora 20 let, tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.

Sodba of Kazenski oddelek, December 18, 1998

Navedeno izredno pravno sredstvo je mogoče vložiti le v korist obsojenca oziroma sme državni tožilec Republike Slovenije vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v škodo obdolženca. Zagovornik obsojenca, čeprav je procesni udeleženec, torej zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist.

December 17, 1998

Sodba nº I Ips 247/98 of Kazenski oddelek, December 17, 1998

Izpolnjeni blanketi so vsebovali vse sestavine, ki dajejo čeku po določbah 234. in 235.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih pravno naravo vrednostnega papirja, hkrati so vsebovali vse sestavine po določbi 1.čl. Zakona o čeku.

Sodba of Upravni oddelek, December 17, 1998

Vlagatelj mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe navajati dejstva in okoliščine, s katerimi izkazuje verjeten nastanek škodljivih posledic in zanje ponuditi tudi dokaze. Dokazno breme je na strani vlagatelja zahteve.

Sklep nº I Up 212/98 of Upravni oddelek, December 17, 1998

Okoliščine v zvezi z vlaganji v letalo in šolanje za letenje ter nezmožnostjo letenja zaradi začasnega odvzema dovoljenja pilota ULN, ne predstavlja težko popravljive škode, ki bi jo bilo potrebno preprečevati z začasno odredbo po 1. odstavku 69. člena ZUS. Po tem členu pa izvršitev že izvršene odločbe itak ni več možna, ker zanjo ni več ne dejanske in ne pravne podlage.

Sodba nº II Ips 583/97 of Civilni oddelek, December 17, 1998

Posest je dobroverna, če sta podana dejanski - dejanska oblast nad stvarjo (prvi odstavek 70. člena ZTLR) in voljni element - zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik v zmoti glede tega, komu dejansko pripada stvar. Ta njegova zmota pa mora biti opravičljiva. Mora biti torej prepričan, da je stvar njegova, in to tudi potem, ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah.

Sodba nº II Ips 464/98 of Civilni oddelek, December 17, 1998

Ugotovljeni premoženjski položaj staršev vsekakor upravičuje, da sodišče ob določanju preživnine terja od staršev, naj poskrbita za (vsaj) tako kvaliteto otrokovega življenja, kakor sledi iz primerjalno upoštevanih povprečnih stroškov za člana dvočlanske družinske skupnosti.

Sodba nº II Ips 534/97 of Civilni oddelek, December 17, 1998

Ni podana kršitev določb pravdnega postopka iz 5. točke 71. člena ZPP, če je eden od članov pritožbenega senata v isti zadevi dvakrat sodil na prvi stopnji, vendar sta bili obe izdani odločbi razveljavljeni, sodbo v zvezi s katero je bila uveljavljena navedena procesna kršitev pa je izdala sodnica M.L.T. Navedena določba ZPP se nanaša samo na tiste odločbe, ki so predmet konkretnega preizkusa na višji stopnji.

Sodba nº II Ips 485/97 of Civilni oddelek, December 17, 1998

Zaslišanje strank je dokaz, ki ga sodišče izvede le takrat, kadar drugi dokazi ne zadoščajo za odločitev oziroma, če ugotovi, da je to za odločitev potrebno (2. odstavek 264. člena ZPP). Sodišče samo presodi, ali bo izvedlo ta dokaz ali ne. S tem, ko sodišče tožnice in priče ni zaslišalo, ni storilo nobene kršitve ZPP.

Sodba nº II Ips 350/98 of Civilni oddelek, December 17, 1998

Ko ni mogoče ugotoviti zneska denarne terjatve z vso natančnostjo, kar velja ne le za višino potreb obeh otrok, temveč tudi za višino toženčevih preživninskih stroškov z otrokoma, ki živita približno dva meseca na leto pri njem, je prosti preudarek dopustno uporabiti.

Sklep nº II Ips 600/97 of Civilni oddelek, December 17, 1998

Eden izmed razlogov zaradi katerega se lahko proizvajalec otrese svoje odgovornosti, je v tem, da napake, ki je povzročila škodo, ni bilo v času, ko je dal proizvod v promet. Ta ekskulpacijski razlog sledi iz zakonske določbe o oprostitvi odgovornosti, do katere pride takrat, če imetnik nevarne stvari (proizvajalec) dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je izven stvari, in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, oziroma da je škoda nastala zaradi ...

Sodba nº III Ips 148/98 of Gospodarski oddelek, December 17, 1998

Prodaja z izročitvijo blaga toženi stranki je bila sklenjena samo zato, da bi s pobotanjem dolžnikove terjatve iz kupnine prišlo do poplačila prej nastale terjatve tožene stranke, kar pomeni navidezni posel, ki je po 66. členu ZOR brez pravnega učinka med strankama. Pri tem se pripominja, da navedena nadomestna izpolnitev predstavlja poplačilo terjatve na način, ki ni običajen, in da se zato po določilu 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL domneva, da je tožena stranka vedela oziroma b...

Sklep nº III Ips 43/97 of Gospodarski oddelek, December 17, 1998

Stranki pogodbe o delu se lahko dogovorita za plačilo na podlagi situacij. Začasna situacija je samostojna podlaga za nastanek plačilne obveznosti, čeprav naročeni posel ni v celoti končan.

Sodba nº in sklep II Ips 497/97 of Civilni oddelek, December 17, 1998

Vrednosti iz tožbenega zahtevka na plačilo uporabnine, ki je denarni zahtevek obligacijskopravne narave, kljub poznejši združitvi v en postopek, ni mogoče šteti tudi za določitev vrednosti spornega predmeta za stvarnopravni zahtevek na ugotovitev deleža na skupnem premoženju (2. odstavek 37. člena ZPP).

December 11, 1998

Sklep nº I Up 158/98 of Upravni oddelek, December 11, 1998

Ko je predlagana odločitev izvršitve odločbe, ki je že izvršena, začasna odredba po 1. odstavku 69. člena ZUS ni možna, ker zanjo ni več ne dejanske, ne pravne podlage.

Sklep nº I Up 130/98 of Upravni oddelek, December 11, 1998

Razrešitev imenovanega, ne pa izvoljenega člana sveta šole, ne pomeni kršitve volilnih pravic iz 43. člena URS, pa tudi ne kršitve pravic do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev (44. člen URS). Bistvena značilnost te ustavne pravice je, da vsem državljanom jamči možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev v skladu z zakonom. Nastanek hujših škodljivih posledic zato ni verjetno izkazan.

December 10, 1998

Sodba nº I Up 186/98 of Upravni oddelek, December 10, 1998

Z začasno odredbo ni mogoče za določen čas na občinski cesti v naselju vzpostaviti konkretne prometne ureditve, saj bi s tem pristojni občini bilo za ta čas onemogočeno, da določi drugačno prometno ureditev, čeprav bi bila potrebna za zagotovitev nemotenega in varnega prometa, za katerega je odgovorna. Narava stvari torej ne dopušča predlagane začasne odredbe.

Sklep nº II Ips 151/97 of Civilni oddelek, December 10, 1998

Pritrditev stališču, da ima v primerih, kadar eden od solastnikov sam uporablja solastno stvar, drugi solastnik le pravico do "ustreznega dela koristi od stvari", bi pomenila negacijo solastnikovih lastninskih upravičenj.

Sodba nº II Ips 98/98 of Civilni oddelek, December 10, 1998

Pravni položaj (varstvo) uporabnika v najpotrebnejših prostorih je bil odvisen le od njegovega statusa, ki ga je imel kot uporabnik najpotrebnejših prostorov in ne od kvalitete prostorov, ki so mu bili oddani. Namreč ZSR/74 je z določbama drugega in tretjega odstavka 7. člena določil le najnižjo stopnjo standarda stanovanj za take uporabnike, katerih status imetnika stanovanjske pravice je prenehal zaradi (praviloma) odpovedi stanovanjske pogodbe (razmerja). To pomeni, da so taki stanovalci i...

Sodba nº II Ips 146/98 of Civilni oddelek, December 10, 1998

Pravnega položaja imetnika stanovanjske pravice, ki je omogočal odkup stanovanj po 117. členu SZ, ni mogoče izenačevati s položajem imetnika pravice uporabe (na stanovanjih v zasebni lasti), tako kot ni bilo mogoče izenačevati pravnega položaja imetnikov stanovanjskih pravic na stanovanjih v družbeni lastnini in v denacionaliziranih stanovanjih.

Sodba nº II Ips 107/98 of Civilni oddelek, December 10, 1998

Določilo 210. člena ZOR v prvem odstavku v povezavi z drugim odstavkom določa, da kadar premoženje neke osebe preide med premoženje druge, pa ta prehod nima podlage v pravnem poslu ali zakonu, ga mora pridobitelj vrniti, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Glede na tako določilo ima tožnica pravico do nadomestitve vrednosti vlaganj na premoženju, ki si ga toženec v celoti lasti. Za ugotovljeno vrednost tožničinih vlaganj je toženec okoriščen.

Sodba nº in sklep II Ips 558/97 of Civilni oddelek, December 10, 1998

Prvo pritožbeno odločbo je drugotoženec prejel 2.12.1996, vendar takrat revizije ni vložil, temveč šele 2.10.1997, to je po prejemu sodbe sodišča druge stopnje iz drugega pritožbenega sojenja. Revizija proti odločitvi o zavrnitvi drugotoženčeve pritožbe v delu, v katerem se zavzema za večjo solidarno zavezo prve tožene stranke, je torej vložena po preteku 30 dnevnega revizijskega roka iz prvega odstavka 382. člena ZPP. Kot s pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje iz drugega sojenja drugoto...

Sodba nº II Ips 575/97 of Civilni oddelek, December 10, 1998

Vse povzete revizijske navedbe gredo v smeri dokazovanja, da toženec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, torej obstoja zakonskega dejanskega stanu iz tretjega in ne iz drugega odstavka 120. člena Zakona o dedovanju. Tožnik je dejansko prvič šele v pritožbi začel zatrjevati neznosnost nadaljnjega skupnega življenja. Taka razširitev dotakratne trditvene dejanske podlage tožbe pomeni spremembo tožbe, kar bi tožnik glede na določbo prvega odstavka 190. člena ZPP lahko storil le do konca glavne o...

Sodba nº II Ips 584/97 of Civilni oddelek, December 10, 1998

Prej veljavni ZSR je pridobitev statusa uporabnika stanovanja po prvem odstavku 5. člena vezal na pogoj, da stanovalec najmanj dve leti živi z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti. Tudi če bi tožencema, ki sta se po lastnih navedbah v sporno stanovanje vselila 15.10.1991, uspelo dokazati sklenitev pogodbe o ekonomski skupnosti in skupnem gospodinjstvu, bi od njene sklenitve do dneva uveljavitve SZ preteklo premalo časa, da bi toženca na tej pravni podlagi še pred uveljavitvijo...

December 09, 1998

Sodba nº in sklep II Ips 477/97 of Civilni oddelek, December 09, 1998

Revizija pravdne stranke, ki jo je vložil odvetnik brez pooblastila, je odvetnikova revizija v imenu stranke, ki pa zaradi izostanka pooblastila (92. člen ZPP) ni dovoljena (389. člen ZPP).

Sklep nº II Ips 530/97 of Civilni oddelek, December 09, 1998

Utemeljena je zavrnitev predloga za odmero odškodnine za pobite živali na podlagi ZVŽKB. Lastniku zaradi kužne bolezni ubite živali pripada odškodnina (19. člen ZVŽKB). Vendar pa ima pravico do nje po takrat veljavnem ZVŽ le tisti, ki je, med drugimi pogoji, izvršil predpisane in odrejene ukrepe za preprečevanje in zatiranje bolezni (3. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona). Zdravstveno spričevalo pa sodi med ukrepe za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni iz II. po...

Sodba nº II Ips 508/97 of Civilni oddelek, December 09, 1998

Pridobivanje lastnih delnic pomeni po določbah ZP zmanjšanje osnovnega kapitala družbe (in lahko tudi njeno likvidacijo). V 86. členu ZP je določena osnovna glavnica delniške družbe, potrebna za njeno ustanovitev in delo. "Izplačilo delničarskega deleža" -(tega pojma niti ZP niti ZVP ne poznata) bi tako pomenilo zmanjšanje osnovnega kapitala. Določba 99. člena ZP delničarju izrecno odvzema pravico do vračila sredstev, ki jih je porabil za nakup delnic.

Sodba nº II Ips 553/97 of Civilni oddelek, December 09, 1998

Kadar je pri sklepanju pogodbe za eno od strank navzoč njen posrednik, ki pa jo po telefonu v navzočnosti druge stranke seznani o bistvenih sestavinah pogodbe, na katere ta telefonično pristane, druga stranka pa pristanek sprejme, je sklenjena ustna pogodba, ki lahko ob izpolnitvi pogojev iz 73. člena ZOR konvalidira.

Sklep nº II Ips 383/98 of Civilni oddelek, December 09, 1998

Pobudo za določitev VSP lahko da tudi sodnik (11. člen ZPP), ni pa tega dolžan, zlasti kadar zastopa stranko odvetnik. Sicer pa te dolžnosti nima niti v takšnem smislu, da bi zahteval dopolnitev tožbe, ker navedba VSP ni nujna sestavina tožbe, brez katere le-te ne bi bilo mogoče obravnavati (prvi odstavek 109. člena ZPP). Gledano z vidika revizijskega odločanja je le sredstvo za pridobitev pravice do revizije (glede pristojnosti in sestave sodišča je tožnica opredelila zadevo že s tem, da je ...

Sodba nº II Ips 63/98 of Civilni oddelek, December 09, 1998

S sodbo druge stopnje ni bil prekoračen tožbeni zahtevek, kot zmotno navaja revizija (2. odst. 385. čl. ZPP). To bi bilo mogoče le, če bi bila na drugi stopnji spremenjena sodba prve stopnje. Vendar se to ni zgodilo. Dodatni razlogi, navedeni v sodbi druge stopnje, pa nikakor ne pomenijo, da je pritožbeno sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek.

Sklep nº I R 54/98 of Civilni oddelek, December 09, 1998

Nezadovoljstvo stranke z vodenjem postopka ni tehten razlog za odločitev, naj v konkretni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče.

Sodba nº II Ips 400/98 of Civilni oddelek, December 09, 1998

Obe pravdni stranki sta sposobni za delo in imata redne dohodke, zato morata, četudi na račun lastnega omejevanja, poskrbeti za otrokovo preživljanje.

Sklep nº II Ips 391/98 of Civilni oddelek, December 09, 1998

Navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi v točkah ne zagotavlja pravice do revizije.

Sodba nº II Ips 506/97 of Civilni oddelek, December 09, 1998

Če dedič ne prevzame obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju pod enakimi pogoji, se pogodba razveže. Do prehoda obveznosti nanj po 1. odstavku 122. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) tako ne pride.

Sodba nº II Ips 516/97 of Civilni oddelek, December 09, 1998

S tem, ko je toženčeva mati kot nekdanja imetnica stanovanjske pravice privolila, da odkupi stanovanje toženčev brat, to je tožnik, po 117. členu SZ in je ta tudi sklenil kupoprodajno pogodbo dne 12.7.1993, je pravica, ki je izhajala iz ZSR, za toženca ugasnila.

December 05, 1998

Sodba nº II Ips 190/98 of Civilni oddelek, December 05, 1998

Pravilo sočasne izpolnitve sodišče upošteva le na ugovor stranke, tako da ji naloži izpolnitev obveznosti takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka (2. odst. 122.čl. ZOR). Tožena stranka tega ugovora ni postavila.

December 04, 1998

Sodba nº I Ips 245/98 of Kazenski oddelek, December 04, 1998

Zmotno je mnenje zagovornika, ko navaja, da bi moral biti pouk zapisan z zakonskimi določili člena. Ni namreč bistvena številka člena, pač pa vsebina pouka o pravicah.

Sodba nº III Ips 41/97 of Gospodarski oddelek, December 04, 1998

Prekinitev postopka v pritožbenem postopku potem, ko so bila opravljena v pritožbenem postopku že vsa procesna dejanja strank, ali pa so potekli roki zanje, samo odločba pritožbenega sodišča še ni bila izdana, ni ovira za izdajo odločbe pritožbenega sodišča.

Sklep nº III Ips 136/98 of Gospodarski oddelek, December 04, 1998

Po preteku roka iz 2. odst. 50. člena ZLPP ni mogoče s spremembo pravočasno vložene tožbe začeti uveljavljati nov tožbeni zahtevek, temelječ sicer na revizijskem poročilu, toda na drugačni dejanski in pravni podlagi od tistih, na katerih so temeljili tožbeni zahtevki v pravočasno vloženi tožbi.

Sklep of Gospodarski oddelek, December 04, 1998

Tretji odstavek 922. člena ZOR ureja razdrtje zavarovalne pogodbe, sklenjene za določen čas, daljši od petih let. V obravnavanem primeru pa sta stranki spora sklenili zavarovalno pogodbo za nedoločen čas. Zato jo je možno razdreti tako, kot to določa 2. odstavek 922. člena ZOR.

Sodba nº III Ips 126/97 of Gospodarski oddelek, December 04, 1998

Določbe 899. čl. ZOR se ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Rok za vrnitev posojila je mogoče podaljšati samo pred nastopom zapadlosti. Pri "podaljšanju" roka za vrnitev po zapadlosti ne gre več za podaljšanje roka, ampak za določitev novega roka. Z vidika tožene stranke kot zavarovatelja terjatve na vrnitev posojila je treba takšno "podaljšanje" roka za vrnitev posojila izenačiti s pogodbo o novem posojilu.

December 03, 1998

Sodba nº II Ips 536/97 of Civilni oddelek, December 03, 1998

Ni bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, če so posredni dokazi med seboj trdno povezani (8. člen ZPP).

Sodba nº II Ips 432/97 of Civilni oddelek, December 03, 1998

Določba 173. člena ZOR ne pomeni, da se v primeru osebe, ki je bila poškodovana - v nekem škodnem dogodku, za katerega odgovorna oseba odgovarja po načelu vzročnosti (objektivno) - za vsako njeno stanje, ki ga je mogoče opredeliti kot škodo in ki je nastalo po škodnem dogodku, domneva, da je posledica škodnega dogodka. Dokazati je torej treba, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo. Glede tega materialno pravo narekuje uporabo običajnih dokaznih pravil.

Sodba nº in sklep II Ips 450/97 of Civilni oddelek, December 03, 1998

Neutemeljeno je načelno revizijsko stališče tožencev, da so bila v času veljavnosti ZSR/74 glede stanovanj izključena vsa druga razmerja razen stanovanjskega razmerja, urejenega s tem zakonom. Pravilna je opredelitev dogovora pravdnih strank (nastalega s tem, ko sta se toženca po dovoljenju toženkine tete - tožnice ravnala in se vselila v sporno hišo) kot dogovora v smislu pravnega pravila par. 974 ODZ - in je s tem pravilna opredelitev razmerja pravdnih strank glede sporne hiše kot prekarist...

Sklep nº II Ips 555/97, II Ips 555/98 of Civilni oddelek, December 03, 1998

Ponujena ponovna izpoved priče A. Z. ni nov dokaz o novem dejstvu (ponarejenem zapisu v beležnici pokojnega S.) v skladu z določbo 9. točke 421. člena ZPP, temveč predstavlja obnovitveni razlog iz 4. točke 421. člena ZPP: možnost obnovitve pravnomočno končanega postopka zaradi krive izpovedi priče, o čemer pa mora obstajati pravnomočna sodba. Posredna izjava o obstoju možnosti krive izpovedi navedenega ne more nadomestiti.

Sklep nº II Ips 518/97 of Civilni oddelek, December 03, 1998

Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi premoženja v korist obdarjenca. Nagib bi v tem primeru postal del pravne podlage. Ko je odpadel (prišlo je do razveze zakonske zveze) ima darovalec pravico zahtevati nazaj, kar je prejel. Tudi pri uporabi določbe 84. člena ZZZDR o vrnitvi nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze je zahtevek na razveljavitev (razvezo) darilne pogodbe nepotreben. Zahtevek na vrnitev darila namreč to pojmovno vsebuje. Kadar je pogodba prenehala...

Sklep nº II Ips 590/97 of Civilni oddelek, December 03, 1998

Zavrnitev predloga za obnovo postopka, ker izvedba novih dokazov ne bi pripeljala do izdaje za tožečo stranko ugodnejše odločbe.

Sodba nº II Ips 413/98 of Civilni oddelek, December 03, 1998

Iztožljivosti pravice do odgovora na informacijo v smislu prvega odstavka 9. člena ZJG (in 40. člena Ustave RS) ni mogoče razlagati tako široko kot izvaja revizija. Predpostavka za uveljavitev take pravice je poleg običajne vsebine, ki jo je možno pripisati pojmu odgovora na objavljeno informacijo, tudi prizadetost pravice ali interesa tistega, ki zahteva objavo odgovora. Ta prizadetost pa mora biti navezana na dejstva in podatke iz informacije. Pri tem se pri pravici do odgovora opozarja še ...

Sklep nº III Ips 85/98 of Gospodarski oddelek, December 03, 1998

Upravni organ je postopek denacionalizacije prekinil in v skladu z določilom drugega odstavka 147. člena ZUP v zvezi s 26. členom Zakona o denacionalizaciji napotil tožečo stranko s sklepom z dne 16.10.1995 na pravdo, da se ugotovi, da je tožeča stranka postala lastnica spornih nepremičnin na podlagi pravnega posla. Čim je upravni organ v mejah svoje zakonite pristojnosti napotil tožečo stranko na pravdo za ugotovitev za upravni organ potrebnega dejstva, potem je s tem avtomatično za tožečo s...

Sklep nº III Ips 129/98 of Gospodarski oddelek, December 03, 1998

Predmet dedovanja po umrlem F. P. B. ni družba, ki je samostojna pravna oseba in smrt družbenika na njeno pravno subjektiviteto (načelno) ne vpliva. Predmet dedovanja po prvem odstavku 416. člena ZGD je samo zapustnikov poslovni delež, ki tudi predstavlja edino družbenikovo premoženje kot zapuščino v družbi z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo.

Sodba of Gospodarski oddelek, December 03, 1998

Za obveščenost sodišča o svojem sedežu oziroma o naslovu, na katerega naj sodišče pošilja sodna pisanja, če se situacija med postopkom spremeni, je dolžna skrbeti stranka sama.

December 02, 1998

Sodba nº II Ips 509/97 of Civilni oddelek, December 02, 1998

1. Na podlagi 156. člena ZOR je mogoče uveljavljati varstvo pred škodo zaradi hrupa.

Sodba nº II Ips 522/97 of Civilni oddelek, December 02, 1998

Poleg objektivne je podana tudi toženčeva subjektivna odgovornost, ker je po ugotovitvah obeh nižjih sodišč opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe, saj je dopuščal delo na žagi brez uporabe ščitnika in ni opravljal potrebne in predpisane kontrole (1.odst. 154. člena ZOR). Ob kumulaciji toženčeve objektivne in subjektivne odgovornosti za nastalo škodo v konkurenci s tožnikovim prispevkom, ki je v tem, da je kljub svoji izkušenosti in poznavanju predpisov o varstvu pri delu žago uporab...

Sodba of Civilni oddelek, December 02, 1998

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno samo v izjemnih primerih. V tem se razlikuje od pritožbe, ki je po določilu 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-1 in 42/97) in 348. člena ZPP vedno dovoljena. Ko je pravica do pritožbe izčrpana, postane sodna odločba pravnomočna in tedaj jo je mogoče izpodbijati samo v primerih, ki so določeni v 382. členu ZPP (oz. v 400. členu ZPP, kadar gre za sklep).

Sodba nº II Ips 547/97 of Civilni oddelek, December 02, 1998

Vrednost tožnikovega nujnega deleža in s tem obseg prikrajšanja nujnega deleža, zaradi katerega naj bi se vračalo zatrjevano darilo, je odvisna od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost spornih izročenih nepremičnin. Ker sta toženca drugi osebi v smislu petega odstavka 28. člena ZD, nepremičnine pa sta pridobila na podlagi 7 let pred zapustnikovo smrtjo sklenjene pogodbe, jima ne glede na vprašanje o zatrjevani neodplačnosti te pog...

Sodba nº II Ips 531/97 of Civilni oddelek, December 02, 1998

Ker sta obe sodišči potrdili, da je bila prava pogodbena volja pravdnih strank skleniti kupno pogodbo za stanovanje, (ne pa posojilno pogodbo za 8.000 DEM) in da sta to sicer ustno sklenjeno pogodbo tudi realizirali, je pomanjkanje potrebne oblike v skladu z določbo 73. člena ZOR konvalidirano. S plačilom dogovorjene kupnine in izročitvijo stanovanja so bile pogodbene obveznosti s tožnikove strani v celoti, s toženčeve pa v pretežni meri izpolnjene. Da bo tožnik lahko kot lastnik v smislu 1. ...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners