Vrhovno Sodišče: Opinions issued on February 1998

February 27, 1998

Sklep nº II Ips 425/96 of Civilni oddelek, February 27, 1998

Revizijsko poudarjanje, da razlogi, zaradi katerih je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o takoimenovanem podrejenem tožbenem zahtevku, govore tudi za razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje o takoimenovanem glavnem tožbenem zahtevku, da so torej za odločitev o obeh njenih tožbenih zahtevkih pomembni enaki razlogi, dejansko in vsebinsko pomeni, da je šlo za odločanje o v pretežnem delu enakih tožbenih zahtevkih. Zato različna odločitev o teh enakih delih to...

Sodba nº in sklep IV Ips 123/97 of Kazenski oddelek, February 27, 1998

Zahtevo za sodno varstvo kot izredno pravno sredstvo je mogoče vložiti le zoper pravnomočno odločbo o prekršku, ob pogojih, določenih v 202. členu ZP.

February 26, 1998

Sodba nº U 451/95 of Upravni oddelek, February 26, 1998

Pri obnovi postopka mora organ, pristojen za odločanje, po prejemu predloga, najprej preizkusiti obstoj treh formalnih pogojev: pravočasnost predloga, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.

Sodba nº II Ips 549/96 of Civilni oddelek, February 26, 1998

Pojem velike nehvaležnosti iz pravnega pravila paragrafa 948 bivšega Občnega državljanskega zakonika je pravni standard, torej nedoločen pravni pojem. Kriterije in merila za napolnitev takega pojma določa sodna praksa, ki v vsakem primeru posebej ugotavlja, ali določeno ravnanje ustreza pravnemu standardu. V obravnavani pravdni zadevi sta nižji sodišči ugotovili, da toženec ni naredil ničesar, kar bi lahko predstavljalo veliko nehvaležnost. Samo sodelovanje v prepiru ni tako ravnanje....

Sodba nº I Ips 189/97 of Kazenski oddelek, February 26, 1998

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je podana le v primeru, če je na glavni obravnavi sodelaval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izločen.

Sodba nº I Ips 9/98 of Kazenski oddelek, February 26, 1998

Stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da bi moral sklep o preiskavi vsebovati "poglobljeno analizo zbranega dokaznega gradiva" presega okvire določb 1. odstavka 169. člena v zvezi s 3. odstavkom 168. člena ZKP, po katerih je treba le navesti okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma in že zbrane dokaze, ne pa jih analizirati.

Sodba nº Kp 7/97 of Kazenski oddelek, February 26, 1998

Zmotno je stališče pritožbe, da je določba 2. odstavka 50. člena KZ, po kateri se v pogojni obsodbi kazen le določi, ne pa izreče, milejša, kot uporabljena določba 1. odstavka 52. člena KZ SFRJ.

Sodba nº II Ips 456/96 of Civilni oddelek, February 26, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Sodba nº II Ips 453/96 of Civilni oddelek, February 26, 1998

Na razmerje med tožnico (kot lastnico stanovanja) in tožencem ne vpliva dejstvo, da je imetnica stanovanjske pravice oddala celotno stanovanje, saj toženec zaradi tega ni mogel pridobiti ničesar več od statusa podstanovalca. On je v stanovanju živel kot podnajemnik imetnice stanovanjske pravice in šele po njeni smrti leta 1990 ali 1991, ko je prenehalo razmerje med njo in lastnico stanovanja, je toženec nezakonito zasedal stanovanje in se je vzpostavilo neposredno razmerje med njim in med las...

Sodba nº II Ips 429/96 of Civilni oddelek, February 26, 1998

Vsako zakonsko domnevo, tako tudi domnevo iz prvega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ul. SRS št. 14/89, p.b.) o enakem deležu zakoncev na skupnem premoženju, je mogoče izpodbiti. Višina določenih deležev je stvar uspeha v pravdi, ki temelji na dokazno ugotovljenih različnih oblikah prispevkov vsakega od zakoncev pri pridobivanju in ohranjanju skupnega premoženja.

Sodba nº in sklep II Ips 533/96 of Civilni oddelek, February 26, 1998

O tožnikovem podrejenem tožbenem zahtevku je bilo prvič odločeno šele na pritožbeni stopnji. Sodniki so pri opravljanju svoje sodniške funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije in 3. člen Zakona o sodiščih). Ena od z ustavo varovanih temeljnih človekovih pravic je po določbi 25. člena pravica do pritožbe proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o pravicah, dolžnostih in prav...

Sklep nº II Ips 207/97 of Civilni oddelek, February 26, 1998

Zahteva izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti, to je njegov ugodilni in zavrnilni del. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožil le toženec, ki je izpodbijal ugodilni del izreka. Ker zoper zavrnilni del izreka ni bila vložena pritožba, je ta del odločitve postal pravnomočen s potekom pritožbenega roka, to je 21.6.1996.

Sodba nº in sklep II Ips 504/97 of Civilni oddelek, February 26, 1998

Na podlagi 79. člena ZZZDR sodno določena preživnina pomeni porazdelitev preživninskega bremena med oba roditelja. Taka porazdelitev veže roditelja, pri katerem otrok živi, do spremembe sodne odločbe o preživnini (ali sklenitve dogovora pri pristojnem organu) zaradi spremenjenih razmer, ki jo lahko v času otrokove mladoletnosti doseže tako, da v otrokovem imenu kot njegov zakoniti zastopnik vloži tožbo zaradi zvišanja preživnine. Po doseženi polnoletnosti otroka te možnosti nima več. Zato ga ...

Sklep of Kazenski oddelek, February 26, 1998

Za obsojenca se trdi le, da so mu zaupne podatke o njegovih nalogah poverili državni varnostni organi. Tak opis pa ne vsebuje vseh pogojev za pridobitev lastnosti uradne osebe po posebnih predpisih, ker ne navaja zakona ali drugega splošnega predpisa, na podlagi katerega bi bil obsojenec pooblaščen opravljati poverjene mu državne naloge in katere so te naloge. V 2.čl. ZKUD je namreč tudi blanketna določba, koga je šteti za uradne osebe.

Sodba nº I Ips 8/97 of Kazenski oddelek, February 26, 1998

Za pojem propagande ali agitacije je konstitutivnega pomena, da gre pri tem za poskus vplivanja na večje skupine ljudi oz. na kar se da mnogo ljudi.

February 25, 1998

Sodba nº U 716/95 of Upravni oddelek, February 25, 1998

Če carinski organ podvomi v ceno uvoženega rabljenega vozila, navedeno v fakturi (faktura brez številke), ugotovi carinsko osnovo v skladu z določbami 34. do 45. člena CZ.

Sodba nº U 712/95 of Upravni oddelek, February 25, 1998

Če carinski organ utemeljeno podvomi v ceno uvoženega rabljenega vozila, navedeno v fakturi (faktura brez številke), ugotovi carinsko osnovo v skladu z določbami 34. do 45. člena CZ.

Sodba nº U 378/95 of Upravni oddelek, February 25, 1998

Sodišče je zavrnilo tožbo, ker v konkretnem primeru pri odločanju na prvi in drugi stopnji ni bil podan dejanski stan po 2. odst. 16.

Sodba nº in sklep II Ips 517/96 of Civilni oddelek, February 25, 1998

Zaradi številnih in raznovrstnih poškodb, zaradi katerih je tožnik oškodovan ali prikrajšan na različne načine, je pravilno odločati o vseh postavkah nepremoženjske škode hkrati. S tem se je mogoče izogniti možnosti, da bi kakšna pomembna okoliščina ostala prezrta ali pa, da bi se morda odškodnina za isto škodo podvajala. Posledice poškodb se namreč lahko odražajo v raznih sferah oškodovančeve osebnosti, pri čemer je včasih razmejitev težavna v tem smislu, da je določeno posledico mogoče upoš...

Sodba nº II Ips 521/96 of Civilni oddelek, February 25, 1998

Avtomobilist, ki prehiti mopedista in takoj nato zavije desno ter s tem zapre pot mopedistu, je pretežno (2/3) odgovoren za škodo, ker je on povzročil nevarno situacijo.

Sodba nº II Ips 433/96 of Civilni oddelek, February 25, 1998

Odprto zato ostane le še vprašanje, ali je tožena stranka s tem, da se njen zastopnik dne 2.6.1992 ni zglasil pri tožeči stranki, čeprav sta bila dogovorjena, brez utemeljenega razloga opustila pogajanja za sklenitev zavarovalne pogodbe in s tem tožeči stranki povzročila škodo (3. odstavek 30. člena ZOR). Za odgovor na to vprašanje pa je odločilna dejanska ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da tožeča stranka ves čas pogajanj za sklenitev zavarovalne pogodbe (tedaj od 29.5.1992 do vključ...

Sodba nº II Ips 432/96 of Civilni oddelek, February 25, 1998

Do nastanka škode je prišlo pri delovanju stvari (nezavarovane cirkularne žage), iz katere izvira večja nevarnost za okolico. Za nastalo škodo zato tožena stranka odgovarja ne glede na krivdo (2. odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Sodba nº II Ips 546/97 of Civilni oddelek, February 25, 1998

Zakon o pravdnem postopku določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti med drugim, če je pooblaščenec stranke z njim v zakonu (3. točka 71. člena). S pooblastilom je izkazano, da je toženčev pooblaščenec le odvetnik D. S. ne pa tudi G. V.. Dejstvo, da imata ta odvetnika skupno pisarno, ne pomeni, da je s tem pooblaščen tudi odvetnik V.. Zakon ne le, da kaj takšnega ne določa marveč tudi ne nudi podlage za sklepanje o tem, da so s pooblastilom enemu izmed odvetnikov v odvetniški pisa...

Sklep nº II Ips 431/96 of Civilni oddelek, February 25, 1998

Tožeča stranka tedaj z revizijo izpodbija sklep drugostopnega sodišča o zavrženju njene pritožbe proti prvostopnemu sklepu, ki pa ni imel za posledico pravnomočnega končanja pravdnega postopka. Zato revizija tožeče stranke ni dovoljena. ZPP sicer omogoča revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, vendar le proti takšnemu, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena ZPP). Kot je bilo že povedano, sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ni takšne narave. V tretjem o...

Sodba nº U 338/95 of Upravni oddelek, February 25, 1998

Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja je pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Ta pogoj je izpolnjen tudi v primeru, če je bilo izdano lokacijsko dovoljenje za celoten objekt, v katerem je navedeno, da se v tem objektu opredeli namembnost prostorov v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in da se za vsako nedefinirano poslovno enoto izda posebej gradbeno dovoljenje.

Sodba nº U 746/95 of Upravni oddelek, February 25, 1998

Ker kupoprodajna pogodba ni bila ob odločanju na prvi in drugi stopnji razdrta po volji pogodbenih strank, niti je ni za neveljavno izreklo sodišče, je pravilno sklepanje tožene stranke (drugostopnega upravnega organa), da sklenjeni pravni posel ostaja v veljavi in zato tudi ni možno odpraviti posledic, ki so iz tega nastale.

February 24, 1998

Sodba nº VIII Ips 200/97 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 1998

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi ob razporeditvi delovnega invalida na drugo ustrezno delo je predpisana v prvem odstavku 134. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96 - ZPIZ). Dolžnostno ravnanje, predpisano z zakonom, pa nima elementov nedopustnosti oziroma protipravnosti, zato očitek šikanoznega ravnanja toženke ni utemeljen.

Sodba of Delovno-socialni oddelek, February 24, 1998

Nedoseganje pričakovane delovne uspešnosti zaradi objektivnih vzrokov tudi v primeru, če bi tožena stranka osnove za njeno določanje imela urejene, ne more biti v škodo tožniku.

Sodba nº VIII Ips 118/97 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 1998

Hujša kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti je storjena tudi z neizpolnjevanjem ali nevestnim, nepravočasnim ali malomarnim opravljanjem delovnih in drugih obveznosti. Z ugotovitvijo te kršitve je ugotovljena tudi krivda, zato ni več potrebno dodatno ugotavljanje oblik in opredeljevanja krivde. Pri tem ne gre za domnevo (presumpcijo) ali fikcijo, kot zmotno navaja revident, temveč za dejansko vprašanje o načinu opravljanja dela, ki vključuje tudi naklep oziroma malomarnost, kar v disciplin...

Sodba nº VIII Ips 191/97 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 1998

Pri štetju šestmesečnega zastaralnega roka je treba upoštevati določbi tretjega odstavka 67. člena ZTPDR in tretjega odstavka 112. člena ZPP. Po navedeni določbi ZTPDR se tisti dan, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca, šteje kot prvi dan teka zastaralnega roka. Po navedeni določbi ZPP pa se rok, ki je določen po mesecih, izteče tistega dne, ki se po številki ujema z dnevom, ko je rok začel teči. Ker je rok začel teči 23.2., organ druge stopnje pa je o ugovoru delavca o...

Sodba nº VIII Ips 197/97 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 1998

Pri uveljavljanju odškodnine za poklicno bolezen je delavec dolžan dokazati le, da je zbolel za poklicno boleznijo, in zaradi tega utrpel škodo. Delodajalec je za to škodo odgovoren, če ne dokaže, da je podvzel vse predpisane ukrepe za preprečitev poklicnih obolenj.

Sodba nº VIII Ips 208/97 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 1998

Pri opredelitvi ali gre za določeno število istovrstnih delovnih mest le v določeni oziroma določenih enotah podjetja ali za določeno število delovnih mest izmed vseh istovrstnih delovnih mest v podjetju, je bilo spoštovano, po presoji revizijskega sodišča, določilo 10. člena Pravilnika o pravicah in obveznostih delavcev, katerih delo postane nepotrebno. Ta določa, da se zaradi prostorske dislociranosti enot na različne kraje ne morejo upoštevati vsa istovrstna delovna mesta.

Sklep nº VIII Ips 206/97 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 1998

Delavec, ki je na začasnem čakanju na podlagi 30. čl. ZDR, ni sam od sebe dolžan priti nazaj na delo po poteku šestih mesecev, na podlagi zakona, če ni to izrecno določeno v sklepu o napotitvi na čakanje. Zato se njegovi izostanki z dela po šestih mesecih ne morejo šteti za neupravičene.

February 20, 1998

Sodba nº I Ips 75/96 of Kazenski oddelek, February 20, 1998

Policija je imela pooblastilo za izvajanje posebnih metod in sredstev v 19.a členu Zakona o notranjih zadevah, zato se je sodišče lahko oprlo na dokazila, ki so bila zbrana na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, saj ne gre za takoimenovane 'zastrupljene dokaze'.

Sodba nº I Ips 180/97 of Kazenski oddelek, February 20, 1998

Oškodovanka kot sestra osebe, s katero obdolženec živi v zunajzakonski skupnosti nima statusa priviligirane priče in izpovedbe kriminalistov in drugih oseb o tem, kar jim je povedala oškodovanka, ne pomenijo nedovoljenih dokazov.

Sklep nº VIII R 2/98 of Delovno-socialni oddelek, February 20, 1998

Presoja vprašanja, ali gre za delovnopravno pogodbo iz IX. poglavja ZDR ali civilnega prava, je odvisna od ugotovitve značilnosti del, opravil in nalog, ki jih delodajalec s pogodbo o delu odda v izvršitev prevzemniku in spoštovanja zakonsko določenih omejitev. Značilnost del, za katere se sme po prvem odstavku 107. člena ZDR skleniti pogodba o delu, je njihova občasnost oziroma začasnost, kar pomeni, da ni podana objektivna potreba po samostojnem delovnem mestu.

Sodba nº I Ips 243/96 of Kazenski oddelek, February 20, 1998

Stransko kazen izgube političnih in državljanskih pravic je bilo mogoče izreči le jugoslovanskemu državljanu, ne pa tudi osebi, ki takega državljanstva ni imela.

February 19, 1998

Sodba nº I Ips 115/95 of Kazenski oddelek, February 19, 1998

Sodišči nista mogli prekršiti določb 2. odstavka 3. člena KZ, saj sta izpodbijani sodbi postali pravnomočni pred njegovo uveljavitvijo.

Sodba nº I Ips 86/97 of Kazenski oddelek, February 19, 1998

1) Zagovorniku, postavljenemu po uradni dolžnosti, obdolženec ne more sam enostransko preklicati pooblastila. 2) Navzočnost obtoženca na seji senata sodišča druge stopnje je pravica obtoženca, ni pa obvezna, oziroma pogoj za to, da se seja opravi (2. odst. 378. člena ZKP).

Sodba nº II Ips 275/96 of Civilni oddelek, February 19, 1998

Toženec uveljavlja kršitev po 2. odstavku 72. člena ZPP in ne po 71. členu. Sodnica na prvi stopnji naj bi jo storila s tem, ker se ni sama izločila. Toda ta določba prepušča sodniku, da oceni, ali obstajajo kakšne okoliščine za dvom o njegovi nepristranskosti. Ker pa je ta presoja lahko subjektivna, daje zakon pravico tudi stranki, da zahteva izločitev. Ker ne gre za okoliščine iz 71. člena ZPP, je ta pravica tudi časovno omejena. Po 2. odstavku 73. člena ZPP lahko stranka zahteva izločitev ...

Sklep nº II Ips 262/97 of Civilni oddelek, February 19, 1998

Tretji udeleženec je pridobil to premoženje v letu 1983 s pogodbo in sicer odplačno. Zavezanec za vrnitev premoženja po 2. odstavku 145. člena ZIKS pa je le tista oseba, ki je premoženje prevzela. Če ga torej sama nima več, ga tudi vrniti ne more. Zato jo je zakonodajalec zavezal, da mora plačati zanj odškodnino.

Sklep nº II Ips 177/97 of Civilni oddelek, February 19, 1998

Če je zapuščinsko sodišče štelo, da dedni dogovor, kakršen je bil sklenjen, ne more biti podlaga za izvedbo v zemljiški knjigi, in nato tudi odločilo, da se kljub dogovoru vpiše v zemljiško knjigo solastninski delež, potem ni mogoče pozneje doseči drugačnega vpisa, če ni novega dogovora.

Sodba nº II Ips 458/96 of Civilni oddelek, February 19, 1998

Tožnikov zahtevek je odškodninski zahtevek, ki je v času nastanka škode temeljil na 1. točki 1. odstavka 545. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 3/90, v nadaljevanju ZKP), po kateri ima oškodovanec pravico do odškodnine, če je bil v priporu, pa je bila zoper njega obtožba zavrnjena. Specifičnost te odškodninske odgovornosti je v tem, da je država objektivno odgovorna za škodo, ki nastane v zvezi s priporom. Pravno priznana škoda v zvezi z neutemeljenim priporom pa je lah...

Sodba nº I Ips 137/96 of Kazenski oddelek, February 19, 1998

1) Poseben pogoj iz 3. odstavka 50. člena KZ je mogoče določiti le v primeru, če v času izrekanja sodbe obveznosti še niso izpolnjene. 2) Premoženjskopravnega zahtevka sodišče ne more zavrniti, temveč ga lahko le prisodi ali pa oškodovanca napoti na pravdo.

Sodba nº II Ips 450/96 of Civilni oddelek, February 19, 1998

Sokrivda tistega, ki izsiljuje prednost oziroma zavija na levo na nasprotni vozni pas, ne da bi se prepričal, ali to lahko varno stori, je večja kot sokrivda tistega, ki prekorači hitrost ob vožnji po svojem voznem pasu.

Sodba nº I Ips 211/96 of Kazenski oddelek, February 19, 1998

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sklep nº II Ips 238/97 of Civilni oddelek, February 19, 1998

Revidentka opira svoj ugovor zoper pravnomočno odločitev na dejstvo, da je premoženje prešlo na prvo nasprotno udeleženko in četrtega nasprotnega udeleženca le v uporabo ter da je to premoženje še danes družbena lastnina. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sicer res, da so imele tako družbenopolitične skupnosti kot tudi vse druge pravne osebe, na katere je kasneje prešlo zaplenjeno premoženje, le družbenolastninska upravičenja. Vendar pa je pravica upravljanja z nekdaj splošnim ljudskim prem...

Sodba nº I Ips 33/98 of Kazenski oddelek, February 19, 1998

Zaključek sodišča v sklepu o podaljšanju pripora, da je šlo na dobro organizirano kriminalno dejavnost in da obdolženci nedvomno poznajo krog ljudi, pri katerih je mogoče priti do mamil, ne pomeni, da se v sklepu ugotavlja kot dokazno dejstvo obstoj okoliščin, ki spreminjajo temeljno obliko kaznivega dejanja v hujšo.

Sodba nº II Ips 440/96 of Civilni oddelek, February 19, 1998

V prvem odstavku 154. člena ZOR je uzakonjena subjektivna odgovornost povzročitelja z obrnjenim dokaznim bremenom. To pomeni, da mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, le-to povrniti, ali pa dokazati, da zanjo ni kriv. Ker sta se sodišči prve in druge stopnje prepričali, da se je nesreča zgodila na cestnem odseku, kjer divjad pogosto in redno ter ne samo občasno prehaja cesto, in da gre torej za nevarni odsek, bi moralo cestno podjetje tod postaviti prometni znak za nevarnost "Divjad na cesti...

Sodba nº II Ips 256/96 of Civilni oddelek, February 19, 1998

S pogodbo z dne 12.3.1987 je med pravdnima strankama nastalo podstanovalsko razmerje. Na njuno razmerje ne vpliva dejstvo, da je bilo oddano celotno stanovanje, saj toženec zaradi tega ni mogel pridobiti ničesar več kot statusa podstanovalca. V primerih, ko imetnik stanovanjske pravice preneha uporabljati stanovanje in v njem več kot šest mesecev ne stanuje, ali če ga v celoti odda v podnajem (58. in 77. člen ZSR) sodišče to upošteva in raziskuje le ob ustreznem tožbenem zahtevku stanodajalca...

Sklep nº II Ips 498/97 of Civilni oddelek, February 19, 1998

Odločitev sta sodišči nižjih stopenj oprli na pravno podlago, ki jo predstavljata prva dva odstavka 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. list SRS, št. 17/78 s kasnejšimi spremembami) in ki se glasita: (1) Če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem. (2) Če vrnitev zaplenjenega premoženja ali posameznih njegovih delov stvarno ali pravno ni več mogoča, povrne dejansko vrednost tega premoženja po času izdaje s...

Sklep nº II Ips 89/98 of Civilni oddelek, February 19, 1998

Po določilu 382. člena ZPP je revizija načeloma dovoljena proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji, po določilu prvega odstavka 400. člena ZPP pa tudi proti sklepu, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Toda stranka si mora ob vložitvi tožbe zagotoviti pravico do revizije, kar velja tako za sodbo, kot za sklep. Tožnika si pravice do revizije nista zagotovila, ker tedaj, ko sta vložila tožbo, nista navedla vrednosti spornega predmeta. Njuna tožba se ne glasi na denarni znesek,...

Sodba nº I Ips 3/96 of Kazenski oddelek, February 19, 1998

Glede na intenziteto ravnanja obsojenca pri opisanih dejanjih, zlasti pri dejanju, ki ga je storil na škodo ujetega partizana A.J. (20 udarcev z roko po glavi, brca s škornjem v trebuh, udarec s kopitom brzostrelke po levem licu, tako da mu je prebil kožo in premaknil levo lično kost navzgor, zaradi česar je bila posledica vidna še v času sojenja, mu zbil dva zoba-kočnika, tako da se je J. zaradi takega ravnanja onesvestil) in glede na na hude telesne poškodbe, ki mu jih je obs. povzročil, je...

February 18, 1998

Sklep of Upravni oddelek, February 18, 1998

Za plačevanje prispevka za uporabo stavbnega zemljišča je dovolj že obstoj zakonskega pogoja, da je za območje, kjer stoji objekt, sprejet prostorski izvedbeni načrt.

Sodba nº II Ips 465/96 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Zgoraj navedene ugotovitve so tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevale zaključek nižjih sodišč, da je tožnik dobil garažo na podlagi posebnega naslova (in ne skupaj s stanovanjem) in le v zakup (ki je lahko po določbah 59. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj stanovanjskega sklada JLA - Uradni vojaški list bivše JLA, št. 30/80 - prenehal ločeno od prenehanja stanovanjskega razmerja za stanovanje) in da zato tožnik nima pravice do odkupa sporne garaže po določbah 117. člena SZ. N...

Sodba nº II Ips 467/96 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Pri določitvi odškodnin za nevedene oblike škode so bile upoštevane vse specifične značilnosti tožnikovega primera. V ta sklop spada tudi časovni okvir, ki ga določa pričakovana doba trajanja telesnih in duševnih bolečin glede na tožnikovo mladost v času poškodbe. Prav tožnikova mladost je pomembno vplivala ob vseh drugih pravno odločilnih okoliščinah na višino odškodnin za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker bo tožnik te dve obliki škode trpe...

Sodba nº II Ips 466/96 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Materialnopravno je povsem sprejemljivo stališče sodišča druge stopnje, da ugovor limitirane zavarovalne vsote pri bolj ali manj običajni nesreči ene same osebe, ni v skladu s splošnimi načeli zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ter z namenom obveznega zavarovanja v prometu in z namenom limitiranja zavarovalne vsote. Drugačno, to je toženkino stališče bi dejansko izničilo temeljni namen obveznega zavarovanja, bilo pa bi tudi v nasprotju z načeli odškodninskega prava, da se odškodnine odmer...

Sodba nº II Ips 463/96 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Ker sta sodišči druge in prve stopnje ugotovili, da je med pravdnima strankama sklenjena kupoprodajna pogodba veljavna, da toženčevi ugovori niso utemeljeni in da toženec tožniku ni plačal iztoževanega dela kupnine, sta tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora plačati tožniku še neplačani del kupnine. Taka odločitev ima oporo v prvem odstavku 516. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem mora kupec plačati kupnino ob času in v kr...

Sodba nº II Ips 462/96 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožničin pravni prednik postal izključni lastnik sedaj njene gospodujoče nepremičnine (najpozneje) leta 1971, da je to nepremičnino prodal tožnici leta 1972, da je tožnica uporabljala sporno pot vse od tedaj dalje (sicer pa že od leta 1954 dalje kot najemnica), da je pot ves čas uporabljala neovirano za hojo in vožnjo, da drugega dostopa do svoje nepremičnine nima in da je predmetni spor sprožila 15.10.1992, da bi prišla do zemljiškoknjižne listine, p...

Sodba nº II Ips 522/96 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Nezavarovan jašek na pločniku pomeni nedopustno stanje. Ker tožnica jaška ni mogla videti, ji ni mogoče pripisati nobene soodgovornosti za to, da je pri rekreativnem teku zvečer padla vanj in se poškodovala.

Sodba nº II Ips 515/96 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Pri okoliščinah, ki same zase ne bi bile podlaga za odškodnino po pravičnosti (slab socialni in premoženjski položaj toženca, tožnikovo ravnanje ob škodnem dogodku in prej), je odločilen obseg tožnikove nepremoženjske škode. Bistvena je tudi ugotovitev, da bo toženec prisojeno odškodnino zmogel plačati in da to ne bo ogrozilo njegove elementarne eksistence.

Sklep nº II Ips 537/97 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Starši so dolžni preživljati otroke tudi po polnoletnosti, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Pri tem imajo preživninske obveznosti nasproti mladoletnim otrokom prednost.

Sklep nº II Ips 414/97 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Predlagateljica je izgubila premoženje s pravnim poslom na način, kakršen v urejenih pravnih razmerah ne bi bil mogoč. Zlorabljeno je bilo dejstvo, da je bila mladoletna in da zato sama ni mogla veljavno razpolagati z nepremičnim premoženjem, pa je občina preko skrbnika in svojih upravnih organov izpeljala prenos njenega premoženja v svojo last v očitnem nasprotju z njenimi koristmi. Zato je v skladu z določbo 5. čl. ZDen, da se posledice tega enostranskega in za predlagateljico škodljivega p...

Sodba nº in sklep II Ips 394/97 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Kadar se dogovorjeni pogoj nanaša zgolj na uresničevanje interesov strank, je samo od njune volje odvisno, ali bosta kljub nastopu razveznega pogoja vztrajali pri pogodbi ali pa jo razveljavili.

Sklep nº II Ips 298/97 of Civilni oddelek, February 18, 1998

S prijavo terjatve v stečajno maso upniki uveljavljajo oz. izkazujejo svoj pravni in dejanski interes nad tem, da bi bila njihova terjatev (vsaj delno) poplačana. Posledica opustitve prijave terjatve je zakonska domneva, da upnik nima interesa za poplačilo le-te oz., da je iz določenih razlogov za poplačilo nezainteresiran.

Sodba nº II Ips 474/96 of Civilni oddelek, February 18, 1998

Da bi se tožena stranka rešila svoje objektivne odgovornosti, bi morala dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi višje sile, ravnanja tretjega ali ravnanja samega oškodovanca. Tožena stranka se v reviziji sklicuje na višjo silo. Pri tem sama ugotovi, da je bila napaka v pištoli razlog sprožitve in strela. Da pa bi bil izpolnjen ekskulpacijski razlog višje sile, bi moral vzrok, ki naj bi pomenil višjo silo, biti izven nevarne stvari, ne pa v njej sami. Nadalje bi moral biti dogodek iz...

February 12, 1998

Sodba nº U 235/95 of Upravni oddelek, February 12, 1998

Pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča kontrolo, ali je bilo dejansko stanje sploh pravilno ugotovljeno in ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis.

Sodba nº U 1348/94 of Upravni oddelek, February 12, 1998

Za napredovanje v naziv svetnik se mora izpolnjevati pogoj "drugo strokovno delo", ovrednoteno vsaj z 38 točkami po pravilniku o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu. V odločbi mora biti drugo strokovno delo ovrednoteno z navedbo strokovnega dela s številom točk za posamezna strokovna dela. Če to ni, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in odločbe ni mogoče preizkusiti.

Sodba nº II Ips 482/96 of Civilni oddelek, February 12, 1998

Leta 1987 je Temeljno sodišče na predlog tožnika razglasilo zapustnika F. M. za mrtvega in kot dan smrti določilo 4.4.1945. Na podlagi sklepa o razglasitvi za mrtvega je zapuščinsko sodišče opravilo zapuščinski postopek in v sklepu o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino sodi tudi sporna nepremičnina. Ker dedičev ni bilo, je sodišče sklenilo, da postane sporna parcela družbena lastnina. Če pa bi dediči bili, bi tožnik v zapuščinskem postopku lahko navedel, da je nepremičnino pridobil na podlagi...

Sodba nº II Ips 390/96 of Civilni oddelek, February 12, 1998

Cestno podjetje odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo povzroči kamen, ki pade nanj ali na cesto, če ne dokaže, da je storilo vse, kar terja stroka, da do škode ne bi prišlo. Podjetje mora namreč nadzirati pobočja nad cesto in primerno ukrepati, da se škoda prepreči. Temelj za samo odškodninsko odgovornost je v prvem odstavku 154. člena ZOR in ne v 184. členu ZOR. Slednji predpis se namreč nanaša na organizacije, ki opravljajo komunalno in drugo podobno dejavnost, med katere spadajo prodaja ...

Sodba nº II Ips 399/96 of Civilni oddelek, February 12, 1998

Zmotno je revizijsko mnenje, da bi smelo sodišče za posamezno obliko nepremoženjske škode prisoditi odškodnino prek postavljenega zahtevka zanjo vse do seštevka vseh postavljenih zahtevkov, in to celo za negmotno in gmotno škodo, in ne glede na ugotovljeno soodgovornost. Zakon o obligacijskih razmerjih razčljenjuje v prvem odstavku 200. člena, potemtakem pravno priznane, oblike negmotne škode, za katere lahko prisodi sodišče pravično denarno odškodnino. Ravnaje se po teh oblikah mora tudi tož...

Sodba nº II Ips 398/96 of Civilni oddelek, February 12, 1998

Predmet prodajne pogodbe ni le fizična stvar marveč so lahko tudi vse civilne pravice, ki so v prometu - stvarne, obligacijske, dedne, pravice intelektualne lastnine. Stvar kot predmet prodaje (prvi odstavek 454. člena in prvi odstavek 458. člena ZOR) je torej lahko tudi pravica, še več, celo sporna pravica (prvi odstavek 461. člena ZOR). Ko je šlo v tej zadevi za pravice iz poslovnih pogodb oziroma poslovnih razmerij, torej ni videti nobene nedovoljenosti.

Sklep nº II Ips 422/96 of Civilni oddelek, February 12, 1998

Prav državna lastnina, splošno ljudsko premoženje in družbena lastnina so v obdobju od leta 1945 dalje nastajali na podlagi ustav in na njih temelječih zakonih, in sicer velikokrat že na podlagi samega zakona, zato vpisi v zemljiško knjigo za nastanek take pravice niso bili konstitutivnega pomena. Tudi upravljalci so se spreminjali že na podlagi samega zakona in ne glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje. Pretvorba ene vrste lastnine v drugo je lahko in tudi sedaj še lahko temelji samo na ...

Sodba nº II Ips 544/96 of Civilni oddelek, February 12, 1998

Sodišče prve stopnje je opravilo potrebno konkretizacijo in individualizacijo škode, sodišče druge stopnje pa je odškodnino primerno znižalo predvsem zaradi primerjave z drugimi podobnimi škodnimi primeri. To primerjavo je opravilo tudi revizijsko sodišče in ugotovilo, da prisoja odškodnine za prvo obliko škode v znesku 500.000,00 SIT, za drugo v znesku 50.000,00 SIT in za tretjo v znesku 500.000,00 SIT predstavlja ustrezno umestitev take prisoje med tožnikovemu podobne in primerljive škodne ...

Sodba nº II Ips 420/96 of Civilni oddelek, February 12, 1998

Dopustnost pravnega prometa s predmetom pogodbe, v obravnavani zadevi torej s pravico uporabe na sporni parceli, se presoja po času sklenitve pogodbe, ne pa po sedanjem času, kot skuša uveljaviti revizija. V letu 1986 sklenjena pogodba med tožnico in Skladom stavbnih zemljišč Mesta M. je temeljila na določbi 46. člena takratnega Zakona o stavbnih zemljiščih (Ul. SRS št. 18/84). V obravnavani zadevi je glede na dejanske ugotovitve obeh nižjih sodišč, da so toženci sporno parcelo zamenjali že l...

Sklep of Civilni oddelek, February 12, 1998

Pravica do osebne lastnine, ki je opredeljena v 33. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33-1409/91) je temeljna pravica. Določbe SZ o lastninjenju in privatizaciji stanovanj predstavljajo hud poseg v to pravico, zato je treba razlagati ozko določbe tega zakona, ki urejajo lastninjenje in privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš. Tako je treba šteti, da je v 129. čl. naveden "numerus clausus" (omejeno število) primerov, ko bivši imetnik stanovanjske pravice lahko zahteva nakup d...

Sklep nº G 2/97 of Gospodarski oddelek, February 12, 1998

Določba 147. člena ZTVP opredeljuje status Agencije kot neodvisne organizacije, ne določa pa svojstev članov senata. Zato je ni mogoče uporabiti za presojo pravilnosti sestave senata.

February 11, 1998

Sodba nº U 350/95 of Upravni oddelek, February 11, 1998

Za odložitev izvršbe po 17. členu ZUS morata biti kumulativno izpolnjena zakonska pogoja in sicer, da bi se z izvršbo prizadelo težko popravljiva škoda in da odložitev ne nasprotuje javni koristi.

Sklep of Upravni oddelek, February 11, 1998

Nezakonita je upravna odločba, če se v njej organ glede pravno pomembne okoliščine sklicuje na dokaz, ki ga v upravnih spisih ni.

Sodba nº U 106/95 of Upravni oddelek, February 11, 1998

Ni pogojev za uvedbo postopka, če že iz zahteve za denacionalizacijo izhaja, da tožnik ni pravni naslednik upravičenca.

Sodba nº U 509/95 of Upravni oddelek, February 11, 1998

Dokazovanje lojalnosti po 3. odstavku 63. člena ZDen je dovoljeno; glede na domnevo nelojalnosti nosi dokazno breme stranka, ki zatrjuje, da je bila oseba lojalna.

Sklep of Upravni oddelek, February 11, 1998

Nezakonit je akt lokalne skupnosti, s katerim ta ustanovi novo lovišče iz dela lovišča, ki ga ima že v upravljanju lovska organizacija in ji to po postopku, ki ga določa Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, zaradi razlogov iz 27. člena tega zakona, ni bilo odvzeto iz upravljanja.

Sodba nº II Ips 231/96 of Civilni oddelek, February 11, 1998

Na podlagi dejstev, ugotovljenih v izpodbijani sodbi, je očitno, da je zavarovalnica na podlagi ZTSPOZ iz leta 1976 in pravnega mnenja iz leta 1985, ki je določal njegovo uporabo, dne 2.6.1987 sklenila poravnavo z oškodovanko, v kateri je navedeno, da je zaradi limitirane zavarovalne vsote z zavarovalnico dokončno urejena vsa škoda iz škodnega dogodka. Če bi sodišče tedaj razsojalo o razmerjih med subjekti, ki jih je povezal škodni dogodek, bi bilo vezano na pravno mnenje, sprejeto na občni s...

Sklep nº I R 5/98 of Civilni oddelek, February 11, 1998

Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi še ne zadošča za to, da bi bilo potrebno na podlagi določbe 68. člena ZPP za odločanje v zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Utemeljenost predloga za delegacijo pristojnosti pa je v takem primeru lahko podana takrat, kadar mora zapuščinsk...

Sodba nº II Ips 320/96 of Civilni oddelek, February 11, 1998

Tožba po 1. odst. 42. člena ZTLR je praviloma opustitvena tožba. Zato se tožencema, ki jima je naloženo, naj ne opravljata kovaških del na dvorišču pred delavnico, ne nalaga sprememba ali opustitev njunega dela.

Sodba nº II Ips 437/96 of Civilni oddelek, February 11, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti.

Sodba nº II Ips 494/96 of Civilni oddelek, February 11, 1998

Razveza zakonske zveze med toženko in tožnikom po 16 letih od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev o izjalovitvi nagiba in za uporabo četrtega odstavka 210. člena ZOR o obveznosti vrnitve darila.

Sodba nº II Ips 391/96 of Civilni oddelek, February 11, 1998

Spremembi odločbe o dodelitvi v varstvo in vzgojo se (vsaj zaenkrat) tudi oba otroka odločno upirata. Želja otrok, pri katerem od staršev bosta živela po razvezi zakonske skupnosti staršev, pa v obravnavanem primeru (glede na starost otrok - fant 14 let, dekle pa 12 let) ni tako nepomembna in neupoštevna, kot prikazuje revizija. Oba otroka sta željo sposobna izraziti (in sta med postopkom tudi jo), njuna izražena želja pa je upoštevna tako na podlagi 2. odstavka 105. člena ZZZDR kot tudi na p...

Sodba nº II Ips 362/97 of Civilni oddelek, February 11, 1998

Navedene dejanske ugotovitve so bile podlaga za zaključek, da je toženec otrokov oče. Tožena stranka zatrjuje, da tak zaključek ni prepričljiv in da ne dokazuje zadostne stopnje "gotovosti", da je oče otroka ravno toženec. Obstajala naj bi le verjetnost, ki pa glede na naravo spora ni zadostna. Še vedno naj bi po mnenju tožene stranke obstajala možnost, da je otrokov oče P.. Tem revizijskim trditvam ni mogoče pritrditi. V postopku pred nižjima sodiščema je bilo namreč ugotovljeno, da se je P....

Sodba nº II Ips 279/97 of Civilni oddelek, February 11, 1998

Pravilno je stališče nižjih sodišč, da predstavljajo duševne bolečine zaradi neutemeljeno vzete prostosti enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske narave. To stališče je pravnoteoretičnega pomena in ne vsebinskega. Torej ne vpliva na opredelitev, katere vrste škode se priznava in v kolikšni višini. Zajeti mora pač vse tovrstne nepremoženjske škodne posledice, ki so pravno priznane, da je lahko ta oblika škode in odškodnina zanje celovita. Povedano velja za denarno ov...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners