Vrhovno Sodišče: Opinions issued on May 1998

May 29, 1998

Sodba nº Ru 2/98 of Gospodarski oddelek, May 29, 1998

Vsakršne žetone, ki dajajo pravico do iger, je treba šteti kot osnovo za izračun in plačilo prometnega davka in posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo.

May 28, 1998

Sklep nº II Ips 37/97 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Revizijska trditev, da v obravnavanem primeru ni bilo mogoče uporabiti določbe 12. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 - v nadaljevanju navodilo) ni točna in je posledica napačnega izhodišča nasprotnega udeleženca, da predstavlja izmera stavbišča, kot je navedena v zemljiški knjigi (parc. št... - stavbišče 518 m2), obenem tudi določitev funkcionalnega zemljišča. Glede tega vprašanja se r...

Sodba nº U 459/95 of Upravni oddelek, May 28, 1998

Vprašanje, kdo ima lastnost stranke v upravnem postopku dovolitve priprav za razlastitev se presoja po določbah 13. in 14. člena tedaj veljavnega ZRPPN. Iz teh določb izhaja, da teče upravni postopek zaradi dovolitve priprav za razlastitev proti lastniku nepremičnine in že po naravi stvari se v tem postopku ne odloča o nobenih obveznostih, pravicah ali pravnih koristih tožečih strank, ne glede na to, če so stvarnopravni služnostni upravičenci ali ne.

Sklep nº III R 18/98 of Gospodarski oddelek, May 28, 1998

Žalitev v vlogi, vloženi na sodišče v konkretnem sodnem postopku, ki se nanaša na vodenje postopka, je žalitev sodišča in ne konkretnega sodnika. Za izrek kazni po 110. členu ZPP zato ni pristojno samo sodišče prve stopnje (pri njem se vloge vlagajo), ampak vsako tisto sodišče, ki po določbah, ki urejajo funkcionalno pristojnost, v zadevi odloča, če oceni, da gre za žalitev sodišča.

Sklep of Gospodarski oddelek, May 28, 1998

Poravnava dolga (izpolnitev terjatve) na način, ki ni vsebovan v obveznosti, je po ZPPSL izpolnitev terjatve na način, ki ni običajen. Takšen način izpolnitve terjatve je, ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo, podlaga domneve, da je stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela oziroma morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Opredelitev odstopa terjatve kot izpolnitve na način, ki ni običajen, ne zavisi od ok...

Sklep of Gospodarski oddelek, May 28, 1998

Najemne pogodbe, katerih predmet so poslovni prostori, je treba v primeru stečaja najemodajalca obravnavati enako kot pogodbe o zakupu.

Sklep nº I R 31/98 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Z delegacijo pristojnosti se posega v zakonsko določeno delitev pristojnosti med sodišči. Zato je ta utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi odločanje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je eden izmed udeležencev postopka zdravnik, ki opravlja zasebno prakso na območju nekega sodišča.

Sodba nº II Ips 55/97 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Z zastavno pogodbo se dolžnik ali kdo tretji zaveže nasproti zastavnemu upniku, da mu bo omogočil poplačilo iz zastavljene stvari, če upnikova terjatev ob zapadlosti ne bi bila plačana. Gre torej za to, da zastavitelj za plačilo svojega ali tujega dolga da upniku stvarno jamstvo, za razliko od poroštva, kjer gre za osebno jamstvo.

Sodba nº II Ips 52/97 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določili 200. in 203. člena ZOR, ko sta tožnikove telesne bolečine, strah in duševne bolečine najprej individualizirali na podlagi njegove izpovedi. To je dopolnil še izvedenec, ki je škodo objektiviziral in omogočil primerjavo s podobnimi primeri v sodni praksi. Glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na stopnjo in trajanje bolečin in strahu, sta se nato pravilno odločili, da bosta za posamezne obli...

Sklep nº II Ips 1/98 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Nobenega razloga ni, da časovna meja, ki je določena za akte po predpisih o podržavljenju, ne bi veljala tudi za podržavljenje na podlagi pravnih poslov. Ker takšni posli niso povzročali nič večjih krivic, kot drugi načini podržavljenja, bi drugačen pristop povzročal neenakost upravičencev pred zakonom, kar je v nasprotju s 14. členom URS in 14. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št.33/94 - Mednarodne pogodbe št. 7/94). Povezavo med ...

Sklep of Civilni oddelek, May 28, 1998

Tožena stranka bi ravnala v skladu z navedenimi predpisi, če bi sporni odsek ceste posula in zavarovala z ustreznim prometnim znakom. Ker tako ni ravnala, je kršila tudi Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 11/88 in sicer 45., 48. in 58. člen).

Sodba nº II Ips 129/97 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Sodba nº II Ips 67/97 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Tožnik v tem pravdnem postopku uveljavlja dva pravna naslova za pridobitev lastninske pravice na originaren način, in sicer gradnjo na tujem svetu in priposestvovanje. Za oba pridobitna načina je bistveno, da med graditeljem in lastnikom zemljišča ne obstaja nobeno pravno razmerje, ki bi sicer dovoljevalo rabo ali užitek stvari, ne pa pridobitve lastninske pravice. Če kakšno razmerje med njima obstaja, pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice ni.

Sodba nº II Ips 59/97 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Stvarne napake, ki jih navaja toženka, se nanašajo na predprešo in kompresor, torej na opremo iz kupoprodajne pogodbe z dne 10.4.1993. Tožena stranka sodišč prve in druge stopnje ni prepričala v to, da ima oprema res stvarno napako, ker ne omogoča izdelave trdih sirov. Pa tudi če bi bilo temu tako, je tožena stranka zamudila roke, ki so v 481. in 482. členu ZOR predpisani za obvestilo prodajalcu.

Sodba nº II Ips 532/96 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Do "nove" oziroma "dodatne" odškodnine bi bil tožnik upravičen le v primeru, če bi bilo v izvedeniškem mnenju ugotovljeno poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja po obsegu in naravi tako, kakršnega ob prejšnjem odločanju o odškodnini za bodočo škodo po normalnem teku stvari gotovo ni bilo mogoče pričakovati. Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala le z dejstvom nastanka nove škode, kar pa za ponovno prisojo "dodatne" odškodnine ne zadošča. Zatrjevati (in seveda dokazati) bi namreč t...

Sodba nº II Ips 464/96 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Za urbanizem pristojni svet občinske skupščine je res lahko dovolil manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav (2. odstavek 15. člena ZOPl), vendar pa je bilo v naslednjem (3.) odstavku istega člena med drugim izrecno tudi določeno, da se za manjše odmike po 2. odstavku 15. člena ZOUPl ne štejejo.....spremembe prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju... . Spreminjanje namembnosti nepremič...

Sodba nº II Ips 66/97 of Civilni oddelek, May 28, 1998

Če je res, da tožena stranka vseskozi beleži gibanje divjadi, še zlasti, na katerih mestih divjad prečka cesto, in če je res, da tudi opozarja Cestno podjetje na postavitev ustreznega znaka za nevarnost, bi morala dokazati, da to na kraju škodnega dogodka ni bilo potrebno. Iz pregledov mest, na katerih divjad prečka cesto, bi bilo mogoče razbrati, ali sodi v rizično območje tudi sporni predel. Tožena stranka takšnega dokaza ni ponudila.

May 27, 1998

Sklep nº II Ips 193/98 of Civilni oddelek, May 27, 1998

Procesno odločitev o zavrženju pritožbe kot prepozne je mogoče revizijsko izpodbijati in o njej presojati le v mejah ustreznih razlogov (1. in 2. točka 1. odst. 385. člena ZPP).

Sklep nº II Ips 13/97 of Civilni oddelek, May 27, 1998

Kadar zakonec kot ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice brez njegove pisne privolitve sam zahteva odkup stanovanja po določbi 117. člena SZ, tožbo za odkup stanovanja pa nato vložita oba zakonca, je pisna privolitev tistega zakonca, ki je imetnik stanovanjske pravice, nadomeščena najmanj takrat, ko je ta še v zakonitem roku tudi sam podal zahtevo za odkup stanovanja. Zato je podana njuna skupna aktivna legitimacija v pravdi.

Sodba nº II Ips 459/97 of Civilni oddelek, May 27, 1998

Odločba obravnava vprašanje ali je policist ob uporabi fizične sile pri izvršeni intervenciji, prekoračil pooblastila.

Sodba nº II Ips 128/97 of Civilni oddelek, May 27, 1998

Obe sodišči sta pravilno opozorili na zakonsko domnevo iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR, da se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Tožnica je pristala na tako zakonsko domnevo in je njej ustrezno oblikovala tožbeni zahtevek, tožencu pa s pavšalnimi trditvami te zakonske domneve ni uspelo izpodbiti.

Sodba nº II Ips 268/97 of Civilni oddelek, May 27, 1998

ZPP v 12. členu v prvem in drugem odstavku obravnava predhodna vprašanja, v tretjem odstavku pa identična vprašanja. O identičnem vprašanju govorimo v primeru, kadar lahko obravnava isto dejansko stanje kazensko sodišče s stališča kazenskopravnih, pravdno sodišče pa s stališča civilnopravnih predpisov. V takem primeru je po tretjem odstavku 12. člena ZPP sodišče v pravdnem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenske...

Sodba nº II Ips 222/97 of Civilni oddelek, May 27, 1998

Sodišči nižjih stopenj sta pravilno ocenili, da navedena pogodba ni kupoprodajna (ker nima ustreznih elementov) in tudi ne izročilna pogodba po določilu 106. člena ZD (ker tožnik ni bil potomec Ž.). Pravilno sta tudi zaključili, da sporna pogodba ne predstavlja pogodbe o dosmrtnem preživljanju (po 117. členu ZD), ker niso bile izpolnjene ustrezne predpostavke (predvsem ne iz četrtega in petega odstavka 117. člena), ki niso le pomanjkljivosti oblike (iz četrtega odstavka) pač pa za nastanek oz...

Sodba nº II Ips 82/97 of Civilni oddelek, May 27, 1998

Hišniško stanovanje je bilo po določbah 40. člena prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih funkcijsko stanovanje, na katerem ni bilo mogoče pridobiti stanovanjske pravice do začasne uporabe, če stanovalec ne bi opravljal del v hiši, v kateri je stanovanje oziroma v več stavbah v njeni okolici. Pravica uporabljati hišniško stanovanje pa je bila omejena na čas, dokler je hišnik opravljal dela (kurjača, vzdrževalca dvigal in sploh hišniška), ki so bila navedena v pogodbi. V hišniškem sta...

May 26, 1998

Sodba nº VIII Ips 59/98 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Ker postopek prenehanja delovnega razmerja ni bil zakonit, o čemer je bilo že pravnomočno odločeno, tožniku ni moglo prenehati delovno razmerje in je zato odločitev o tem, da ga je drugotožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, mu vpisati delovno dobo od 16.1.1992 dalje, mu izplačati plačo in prejemke za ves čas za nazaj, kot če bi bil na delu, pravilna.

Sodba of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Zoper prvotoženo stranko, pri kateri je bila tožnica v delovnem razmerju in ki je bila izbrisana iz sodnega registra zaradi likvidacije, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo na podlagi 82. člena in drugega odstavka 282. člena ZPP.

Sodba nº VIII Ips 73/98 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Predhodni postopek, ki se je vodil pred organi tožene stranke, je temeljil na materialnem zakonu in na aktih tožene stranke. To pomeni, da določbe, ki so bile v predhodnem postopku sicer procesne narave, v postopku sodnega varstva izgubijo tako naravo in postanejo materialne določbe. Zato glede morebitnih kršitev postopkovnih določb predhodnega postopka ni uporabljiva določba 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ker ne gre za postopkovno kršitev sodišča, ampak morebitne kršitve predhodn...

Sklep nº VIII Ips 68/98 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Tožnik je revizijo zoper odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije, opr. št. Sp 161/91 z dne 20.6.1991, vložil 27.6.1997, to pomeni, da je bila vložena daleč po dovoljenem roku in jo je zato že sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo po določbi prvega odstavka 389. člena ZPP. Zato tožnik ni mogel uspeti s pritožbo zoper tak sklep, neutemeljena pa je tudi njegova revizija.

Sodba nº VIII Ips 75/98 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Ker gre samo za prevzem izplačevanja pravice, ki jo je upravičencu predhodno priznal vojaški nosilec socialnega zavarovanja, mora biti pri odločanju o prevzemu izplačevanja pravice, uporabljena ta odločba, saj se z njo dokazuje pravica, pravica pa je bila priznana po predpisu, kot je bilo določeno za vojaške osebe bivše JA. Zato smisel in namen revizijskega ugovora revidenta glede upoštevanja tuje odločbe ni jasen.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Pogojev za izrek pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa zakon neposredno ne predpisuje, prav tako ne pravilnik tožene stranke, je pa zato treba upoštevati splošno določbo pravilnika, da je pri odmeri disciplinskega ukrepa treba upoštevati objektivne in subjektivne okoliščine, ki delavca obremenjujejo ali razbremenjujejo. Take okoliščine, ki so odvisne od ugotovljenega dejanskega stanja, je v izpodbijani sodbi ugotavljalo tudi drugostopenjsko sodišče. Ker revizijsko sodišče ne sme p...

Sklep nº VIII Ips 66/98 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Pri presoji vsebine poravnave je potrebno upoštevati pravo voljo strank. Kolikor ta ni dovolj določno izražena, velja domneva, da niso poravnane tiste terjatve, na katere stranke, ko so se poravnale, niso mogle misliti.

Sodba nº VIII Ips 57/98 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Sankcija za zamudo procesnega roka iz 31. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ob izpolnjenih pogojih iz 18. člena, je omejitev obsega pravice do denarnega nadomestila, zamuda materialnega roka iz 18. člena pa ima za posledico izgubo same pravice.

Sklep nº VIII Ips 17/98 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Omenjena zakonska določba iz 4. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o predsanaciji o "preverjanju stroškov in izvrševanju plačil z žiro računov banke" (tudi če bi se med stroške štele bruto plače zaposlenih - kar v postopku ni bilo ugotovljeno) zato nikakor ne pomeni, da bi bila Banka Slovenija na podlagi tega zakona pooblaščena izhodiščno plačo določati drugače, kot je določena s kolektivno pogodbo in zakonom.

Sklep nº VIII Ips 54/98 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Tisti, ki se ukvarja z dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, je krivdno odgovoren, če ni podvzel vseh predpisanih in poznanih ukrepov za preprečitev take bolezni. Če pa se ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, je objektivno odgovoren.

Sklep nº VIII Ips 55/98 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 1998

Obe sodišči ugotavljata kot eno od izhodišč za obstoj objektivne odgovornosti tožene stranke prisotnost mastnega in spolzkega flokulanta, ne da bi konkretno ugotovili, kje se je ta snov škodnega dne dejansko nahajala. Če se je flokulant nahajal le na preši in se mu tožnik pri povzpetju nanjo nikakor ni mogel izogniti, to tudi pomeni, da se njegovega nanosa na lestev ni dalo preprečiti. Samo v tem primeru je mogoče pritrditi zaključkom obeh nižjih sodišč, da je podana objektivna odgovornost to...

May 25, 1998

Sklep of Upravni oddelek, May 25, 1998

Za presojo utemeljenosti nujnega ukrepa za začasno ureditev stanja z začasno prekinitvijo kazni zapora je pomembna ugotovitev, ali je zaradi prestajanja zapora verjetno poslabšano tožnikovo zdravstveno stanje ob nastopu kazni in sicer v tolikšni meri, da je potrebno z nujnim ukrepom odvrniti hujše škodljive posledice na njegovem zdravju.

Sklep nº I Up 10/98 of Upravni oddelek, May 25, 1998

Investitor v času od dokončnosti do pravnomočnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del s priglašenimi deli ne more začeti. Kolikor še pred pravnomočnostjo take odločbe začne s priglašenimi deli, je možen ukrep urbanističnega inšpektorja. Takšne odločbe torej glede na njeno naravo ni mogoče prisilno izvršiti, zato ob takšni dejanski in pravni podlagi ni mogoče predlagati začasne odredbe o odložitvi izvršitve dokončne odločbe.

May 22, 1998

Sodba nº I Ips 91/98 of Kazenski oddelek, May 22, 1998

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

May 21, 1998

Sodba nº II Ips 88/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Nočni marš po kraškem terenu z globačami in brezni, plezanje v gorski steni in opustitev pri delu naborne komisije ob ocenjevanju sposobnosti obveznikov za vojaško službo niso primerljivi s plazenjem po travnatem terenu v polni vojaški opremi. Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je tveganje večje od običajnega, nevarnosti, ki so jim izpostavljeni udeleženci take aktivnosti, pa presegajo nevarnosti, s katerimi se srečuje človek pri običajnih opravilih (2. odstavek 154. člena Zakona o obligaci...

Sodba nº II Ips 698/96 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Stališče tožeče stranke, da je za odločitev v tej zadevi potrebno uporabiti določila Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR), po oceni revizijskega sodišča ni pravilno. Tožeča stranka pri tem očitno misli na določilo 2. odstavka 159. člena SZ, ki določa, da se ZSR uporablja do sklenitve najemne pogodbe. To določbo pa je potrebno razlagati v povezavi s 141. členom SZ. ZSR je mogoče uporabiti le za prehodno urejanje razmerij med lastnikom stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice glede pravic...

Sodba nº U 419/95 of Upravni oddelek, May 21, 1998

Najemniki stanovanj svojih pravic in pravnih koristi glede odkupa ali najema stanovanj in stanovanjskih hiš ne morejo uveljavljati v postopku denacionalizacije (1. odst. 24. ter 2. in 3. odst. 29. čl. ZDen), SZ pa daje najemniku možnost uveljavljanja nakupa in pravic najemnika na druge načine (zlasti 125. člen). Najemnik v postopku denacionalizacije ne varuje svojih pravic in pravnih koristi, zato nima položaja stranke v tem postopku (60. člen ZDen).

Sklep nº I R 28/98 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Okoliščina, da je upnica zaposlena pri Okrajnem sodišču na J., pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.

Sodba nº I Ips 266/96 of Kazenski oddelek, May 21, 1998

Zatrjevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je zato, ker je v razlogih sodbe pritožbenega sodišča navedeno, da je v pritožbeno ponovljenem zagovoru precej nelogičnosti, podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ni utemeljeno, saj opustitev presoje vsake pritožbene navedbe, ki se ne nanaša na odločilna dejstva, ne pomeni take kršitve.

Sodba nº I Ips 123/96 of Kazenski oddelek, May 21, 1998

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodba nº I Ips 88/98 of Kazenski oddelek, May 21, 1998

Vprašanje sorazmernosti oziroma primerljivosti predpisane kazni za kaznivo dejanje v zvezi s katerim se prosi za odvzem prostosti tujcu v državi, ki takšno prošnjo vlaga, in državi, ki naj tujcu vzame prostost, ni relevantno za odločitev o odvzemu prostosti oziroma odreditev pripora po določbah 525. člena ZKP.

Sklep of Kazenski oddelek, May 21, 1998

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodba nº I Ips 71/96 in I Ips 146/96 of Kazenski oddelek, May 21, 1998

Oznaka "emigrantska" za organizacijo Slovenska armada pomeni, da so jo sestavljale osebe, ki so odšle v tujino, ne pojasni pa razlogov za to niti morebitnega delovanja proti tedanji državni ureditvi. Ker cilji iz 1.odst. 2.čl. ZKLD (spraviti v nevarnost obstoječo državno ureditev FLRJ s silo, ...) niso konkretizirani, v kazenski sodbi pa mora biti vsak zakonski znak kaznivega dejanja določno naveden in konkretiziran, opisano dejanje ni kaznivo dejanje.

Sodba nº in sklep I Ips 240/96 in I Ips 149/97 of Kazenski oddelek, May 21, 1998

Iz opisa dejanja sledi, da je obsojenec napeljal F.Š., da je ta organiziral diverzantsko skupino za izvrševanje terorističnih akcij in širjenje propagande proti ukrepom ljudske oblasti, kar že predstavlja izvršitveno dejanje kaznivega dejanja po 8.tč. 3.čl.

Sklep nº II Ips 106/98 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Tožnica zahteva sklenitev kupoprodajne pogodbe s toženo stranko. Zato bi morala ovrednotiti vrednost spornega predmeta v tožbi. K temu jo zavezuje tudi 2. odstavek 186. člena ZPP, ki posebej določa, da mora stranka v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.

Sodba nº II Ips 61/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Tudi po Uredbi o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA (Uradni list RS, št. 61/92, v nadaljevanju uredba), se privatizacija stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so bila državno premoženje nekdanje SFRJ, izvede v skladu z določili SZ, tj. po določbah 117. in naslednjih členov tega zakona. V 2. odstavku 2. člena te uredbe je sicer res določeno, da se stanovanja, prevzeta od JLA, ki so bila dodeljena po 6.1.1991, privatizirajo, ...

Sodba nº II Ips 62/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Določba 56. člena v času nastanka škode veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZTVCP), velja le v primeru, ko prometni znak ne daje prednosti nobenemu od udeležencev v prometu. Omejitev hitrosti na 40 km/h v povezavi z znakom "zožitev ceste" in znakom "prednost za vozila iz nasprotne smeri" pomeni, da mora udeleženec v prometu voziti tako, da lahko pred delom vozišča, za katerega velja prometni znak (v konkretnem primeru je bil to most), tudi ustavi. Zavarovank...

Sklep nº II Ips 50/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Tožnik bi moral oceno vrednosti spremenjene tožbe opredeliti že ob sami spremembi tožbe (drugi odstavek 186. člena ZPP). Ker tega ni storil, si ni zagotovil pravice do revizije. Prvotoženka je imela možnost, da v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena ZPP takoj na obravnavi, na kateri je prišlo do spremembe tožbe, ugovarja oziroma opozori na izostalo oceno vrednosti spremenjene tožbe, vendar tega ni storila ne takrat in tudi kasneje ne. Ker te možnosti ni izkoristila, ima ob tožnikovi opu...

Sodba nº II Ips 121/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Iz objektivnih ugotovitev izvedenca ortopeda, ki ga sprejemata in povzemata obe nižji sodišči, izhaja, da je tožnici po poškodbi noge ostala neznatna skrajšava desne noge, ki znaša 5 do 6 mm, ki pa je funkcionalno nepomembna in pri normalni hoji ni opazna. Opaziti jo je mogoče le pri hitri hoji kot blago asimetrijo hoje. Tožnica po lastni izjavi nosi vložek, po mnenju izvedenca pa ne potrebuje povišice na peti. Za tako ugotovljeno posledico, torej le pri hitri hoji opazno blago asimetrijo hoj...

Sodba of Civilni oddelek, May 21, 1998

Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženka uporablja in uživa celotno nepremičnino. V tem je po presoji revizijskega sodišča bistvo prikrajšanja tožnic, saj toženkina uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožnic do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniških deležem (1. odstavek 14. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR). O uporabi solastnih stvari načeloma solastniki ...

Sodba nº II Ips 119/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Zmotno je materialnopravno stališče revidentke, da je podaja pismene izjave o okoliščinah iz drugega odstavka 128. člena in drugega odstavka 148. člena SZ zakonska obveznost upravičenca do nakupa stanovanja, zaradi česar naj bi bilo brez take izjave vloženo zahtevo šteti za nepopolno vlogo. Iz zakonske dikcije navedenih členov jasno izhaja, da gre le za pravico lastnika stanovanja, da v določenih primerih odkloni sklenitev kupne pogodbe in ne za obveznost prejšnjega imetnika stanovanjske prav...

Sodba nº II Ips 124/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Za ta spor pa je pomembno, da je stanovanjsko pravico pridobil tudi tisti uporabnik stanovanja, ki je ostal v stanovanju po smrti imetnika stanovanjske pravice (18. člen ZSR) ali po tistem, ko je imetnik stanovanjske pravice trajno prenehal uporabljati stanovanje (19. člen ZSR), pa stanodajalec ni v dveh letih po smrti imetnika stanovanjske pravice oziroma po njegovem prenehanju uporabe stanovanja zahteval izselitve uporabnikov (peti odstavek 18. člena ZSR in tretji odstavek 19. člena ZSR). O...

Sodba nº in sklep II Ips 120/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Ker je tožnica sama že v tožbi zatrjevala, da je bila darilna pogodba navidezna, taka pogodba pa po določbi prvega odstavka 66. člena ZOR med pogodbenima strankama nima učinka, tožbeni zahtevek za razveljavitev navidezne, med pogodbenima strankama neučinkujoče pogodbe, ne more biti utemeljen. Tožba je bila torej nesklepčna, ker utemeljenost tožbenega zahtevka ni izhajala iz dejstev, ki so bila v njej navedena.

Sklep nº II Ips 82/98 of Civilni oddelek, May 21, 1998

V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek glasi na sklenitev prodajne pogodbe za garsoniero za ceno 379.730,00 SIT. Mogoče bi bilo, da bi tožnik s tem zneskom določil vrednost spornega predmeta. Ni pa to nujno. Tožnik ima možnost oceniti svoj interes tudi z drugačnim zneskom. Tako je tožnik storil in izrečno v tožbi in vseh nadaljnjih vlogah navedel kot vrednost spornega predmeta 75.000,00 SIT. Tožena stranka temu ni ugovarjala. Sodišče ni opravilo postopka po 3. odst. 40.čl. ZPP in je sprejel...

Sodba nº II Ips 109/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Pri določanju odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sta sodišči upoštevali, da je tožnik fizični delavec in levičar, da je torej poškodovana roka, ki jo prvenstveno uporablja pri poklicnem in drugem delu. Upoštevali sta tudi obseg prikrajšanosti pri uporabi roke zaradi poškodovanega prsta ter tožnikov poklic, starost in njegovo prejšnjo rekreativno dejavnost.

Sklep of Civilni oddelek, May 21, 1998

Tožena stranka je bila upravičena odstraniti tožnikov nevaren avtobus s parkirišča, ni pa ga bila upravičena uničiti. Zato je odškodninsko odgovorna.

Sodba nº II Ips 104/97 of Civilni oddelek, May 21, 1998

Zmanjšanje delovne sposobnosti v času po upokojitvi ima manjši pomen, kot bi jo imela v delovno aktivni dobi.

Sklep of Kazenski oddelek, May 21, 1998

Pouk oziroma opozorilo, da je priznanje kaznivega dejanja olajševalna okoliščina, v določbah, ki urejajo zaslišanje obdolženca, res ni predvideno, ni pa moč takšnega pouka šteto kot silo, grožnjo ali drugo podobno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za to, da bi se doseglo njegovo priznanje (8.odst. 227.čl. ZKP), zaradi česar sodne odločbe ne bi bilo mogoče opreti na obdolženčevo izpovedbo (10.odst. 227.čl. ZKP).

May 19, 1998

Sodba nº II Ips 32/97 of Civilni oddelek, May 19, 1998

Pripis zamudnih obresti glavnici, brez ustrezne podlage v tožbenem zahtevku, ni v skladu s prepovedjo obrestovanja obresti (1. in 2. odst. 279.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). V tem obsegu, kolikor je prisodilo zamudne obresti od pripisanih obresti, je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek.

May 18, 1998

Sklep nº II Ips 612/96 of Civilni oddelek, May 18, 1998

Kadar se s tožbo uveljavlja zahtevek, samostojno ali skupno z zahtevkom za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, mora za ugotovitev ničnosti dejanski kupec tožiti tako prodajalca kakor tudi navideznega kupca, ker sicer ni tožena prava stranka (201. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP). V vsem tem ima sodišče prav. Ne pa tudi v svojem načelnem stališču, da o tem vprašanju ni mogoče odločiti kot o predhodnem le ob udeležbi sedanjih pravdnih strank. Ko namreč zakon določa, da kadar je ...

Sklep nº II Ips 621/96 of Civilni oddelek, May 18, 1998

Ni sprejemljivo apriorno stališče, da sprememba kmetijske kulture gospodujočega zemljišča - travnik v vinograd že sama ob sebi pomeni širitev služnosti.

May 15, 1998

Sodba nº Ru 1/98 of Gospodarski oddelek, May 15, 1998

Posebni prometni davek od alkoholnih pijač se plača tudi na vinski destilat.

May 14, 1998

Sodba nº II Ips 688/96 of Civilni oddelek, May 14, 1998

ZTLR v 1. odstavku 23. člena določa, da če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju. Ker pa je prizidek v skupni lastnini pravdnih strank, se lahko njun prispevek iz posebnega premoženja - vsak je prispeval 1/2 gradbene parcele - l...

Sklep of Civilni oddelek, May 14, 1998

Po teoriji o adekvatni vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice. V poštev pridejo samo posledice, ki niso čisto zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji šteje kot možna posledica kakšnega dogodka. Če je v danih okoliščinah posledica nekaj izrednega, tedaj taka posledica ni adekvatna in zato tudi ne pravno odločilna.

Sodba nº II Ips 686/96 of Civilni oddelek, May 14, 1998

ZSR v 19. členu določa, da imetnik stanovanjske pravice, ki trajno neha uporabljati stanovanje, izgubi stanovanjsko pravico. Torej imetnik stanovanjske pravice to pravico izgubi tudi pred pretekom šestmesečnega roka, če stanodajalec dokaže, da se je imetnik stanovanjske pravice izselil iz stanovanja z namenom trajno prenehati uporabljati stanovanje.

Sklep of Civilni oddelek, May 14, 1998

Šteje se, da tisti, ki se udeleži športne igre privoli v morebitno škodo, ki mu utegne nastati ob tej športni aktivnosti, vendar le, če se aktivnost odvija v okviru postavljenih pravil. V tem primeru je izključena nedopustnost ravnanja in s tem odškodninska obveznost. Kadar pa je udeležba pri športni igri obvezna, ni mogoče izkjučiti nedopustnosti ravnanja zaradi privolitve oškodovanca.

Sodba nº II Ips 113/97 of Civilni oddelek, May 14, 1998

Na trditev tožene stranke, da pogodbe o odkupu opreme ne bi sklenila, če bi vedela, da teče za lokal denacionalizacijski zahtevek, in ponovljeno v reviziji in zdaj prvič opredeljeno kot ravnanje v bistveni zmoti (61. člen ZOR), je potrebno odgovoriti, da je sicer res mogoče uveljavljati zmoto kot razlog izpodbojnosti pogodbe (111. člen ZOR). Vendar, kadar gre za sodno uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe, je potrebno to storiti s tožbo (arg. iz prvega odstavka 112. člena in 117. člena ZOR). To...

Sodba nº III Ips 32/98 of Gospodarski oddelek, May 14, 1998

Družbeniki morajo zagotavljati družbi lasten kapital in ga ohranjati. Če je družba zašla v slab ekonomski in finančni položaj, je še posebej pomembno, da dobi svež lasten kapital. Stvar družbenika je, da kot dober gospodarstvenik ustrezno ukrepa. Posojila svežega lastnega kapitala ne morejo nadomestiti.

Sodba nº III Ips 46/98 of Gospodarski oddelek, May 14, 1998

Neobičajnost plačila je predpostavka obstoja subjektivnega dejanskega stanja izpodbojnosti in ne objektivnega, in sicer ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo.

Sodba of Gospodarski oddelek, May 14, 1998

Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL je odločilno, da subjektivni element izpodbijanja že obstoji ob izvršitvi izpodbojnega dejanja. Če takrat ne obstoji, izpodbojnemu zahtevku ni mogoče ugoditi.

Sodba nº II Ips 49/98 of Civilni oddelek, May 14, 1998

Člen 186 ZGD pove, v katerem glasilu je treba objaviti tiste podatke in sporočila, za katere je res uprava družbe upravičena presoditi, ali so pomembni za delničarje. Uprava družbe pa ni upravičena presojati, ali so pomembna za delničarje tista sporočila oziroma podatki, za katere zakon ali akt družbe določata dolžnost objave.

Sodba nº II Ips 42/97 of Civilni oddelek, May 14, 1998

Zakon o obligacijskih razmerjih namreč določa v 336. členu, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz teh, res da skopo opredeljenih splošnih pogojev za pobot, je mogoče sklepati (v čemer sta si teorija in sodna praksa edini), da je mogoče pobotanje opraviti s terjatvijo, če je ta natančno ugotovljena. Da pa je natančno u...

May 13, 1998

Sodba nº U 182/95 of Upravni oddelek, May 13, 1998

Razlog za obnovo postopka po 1. točki 249. člena ZUP je, če se izve za novo dejstvo, ki je verjetno izkazano, da je tožeča stranka kot honorar za avtorska dela fotografiranja prejela v tujini na bančni račun določen denarni znesek v tuji valuti, pa tega zneska v prejšnjem postopku ni prijavila v napovedi za odmero dohodnine.

Sodba nº II Ips 409/97 of Civilni oddelek, May 13, 1998

Sodišči sta se morali opredeliti kaj je bil predmet darilne pogodbe z dne 28.1.1976. S pomočjo pisne pogodbe sta se na podlagi 99. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) prepričali, da je tožnica podarila sinu vse, kar je podedovala po pokojnem možu. Toda na podlagi številnih izvedenih dokazov nista mogli slediti trditvam tožene stranke, da bi mu podarila tudi delež, ki ga je imela iz naslova skupnega premoženja, saj sta se prepričali, kako je hišo z može...

Sodba nº II Ips 75/97 of Civilni oddelek, May 13, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.

Sodba nº II Ips 79/97 of Civilni oddelek, May 13, 1998

Za bližnje sorodnike kot so bratje in sestre, pa je ob čustveni prizadetosti zaradi smrti enega izmed njih, še pogoj, da je med njimi obstajala trajnejša življenjska skupnost (drugi odstavek 201. člena ZOR). Tega termina sicer zakon podrobneje ne definira. Je pa okoliščina objektivne narave, tako zaradi časovnega elementa kot vsebine razmerja, zaradi katerega se ta lahko imenuje skupnost (v smislu življenjske sredine, v kateri se živi soodvisno, z ekonomskimi elementi). Tako je že pojmovno la...

Sodba nº II Ips 73/97 of Civilni oddelek, May 13, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.

Sodba nº U 46/95 of Upravni oddelek, May 13, 1998

ZSZ ne določa roka za plačilo sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ampak postavlja to plačilo kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (45/2 člen ZSZ).

Sklep of Civilni oddelek, May 13, 1998

Po določilu prvega odstavka 200. člena ZOR dosodi sodišče za negmotno škodo, med drugim za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine, za strah, za skaženost in podobno, pravično denarno odškodnino, če to opravičujejo okoliščine primera, kot so zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje. Pri odločanju o zahtevkih pa upošteva pomen prizadetih dobrin in namen odškodnin za povzročeno škodo ter mora paziti, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z naravo in...

Sodba nº II Ips 76/97 of Civilni oddelek, May 13, 1998

Revizijsko sodišče ugotavlja, da revidentka sicer pravilno poudarja v reviziji, da predstavljajo določila splošnih pogojev materialno pravo, vendar pa v razlogih svoje revizije povzema le prvi odstavek 10. člena in ne tudi ostalih, ki skupaj urejajo celoten splet možnih položajev. Tako revizija osredotoči svoja izvajanja na zatrjevano skleniteljevo zamudo, nastalo po januarju 1993, medtem ko sodišči nižjih stopenj utemeljujeta svojo odločitev z vsemi pravno relevantnimi okoliščinami, med kate...

Sodba nº II Ips 78/97 of Civilni oddelek, May 13, 1998

Tožbenemu zahtevku je lahko ugodeno le tedaj, kadar izhajajo pravne posledice, ki jih tožnik oblikuje v tožbenem zahtevku, iz uveljavljene tožbene podlage, ki se je v postopku tudi potrdila (kot pravno odločilno dejansko stanje). V tem primeru, kot sta to pravilno zaključili že sodišči druge in prve stopnje, med postopkom ugotovljeno dejansko stanje ni utemeljevalo postavljenega zahtevka v nobenem predpisu: ne v določbah zakona o obligacijskih razmerjih (172. člen), ne v določbah 248. člena t...

Sodba nº II Ips 4/97 of Civilni oddelek, May 13, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti.

Sklep of Kazenski oddelek, May 13, 1998

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodba nº II Ips 14/97 of Civilni oddelek, May 13, 1998

Če bi bila v danem primeru služnost pravilno ustanovljena s pravnim poslom, bi morala biti pogodba sklenjena v pisni obliki, tako da bi jo bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo (52. člen ZTLR). Ker temu ni bilo tako, a sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila vendarle dogovorjena (torej je šlo za napako v obličnosti), sta na podlagi 73. člena ZOR šteli dogovor za veljaven, kolikor sta pogodbeni stranki izpolnjevali obveznosti, ki so iz njega nastale.

Sodba nº II Ips 519/96 of Civilni oddelek, May 13, 1998

Presoja višine denarne odškodnine, dosojene 90-letnemu oškodovancu za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti, zmanjšanja življenjske aktivnosti in za pretrpljeni strah.

Sodba nº II Ips 545/96 of Civilni oddelek, May 13, 1998

V obravnavnem primeru je bilo namreč plačilo opravljeno na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Prikrajšanec (sedaj tožeča stranka) se s sodno odločbo ni strinjal, zaradi česar je tudi vložil izredno pravno sredstvo. Glede na tako njegovo ravnanje je povsem jasno, da niti v enem trenutku ni privolil v svoje prikrajšanje, ampak je celo ves čas zatrjeval, da njegov dolg (oziroma pretežni del) ne obstaja.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners