Vrhovno Sodišče: Opinions issued on June 1998

June 24, 1998

Sklep of Kazenski oddelek, June 24, 1998

Po 6. odstavku 110. člena KZ se sme, če stori obsojenec v času pogojnega odpusta kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi šele po njegovem preteku, pogojni odpust preklicati najpozneje v enem letu, odkar je čas pogojnega odpusta pretekel.

Sklep nº I R 33/98 of Civilni oddelek, June 24, 1998

"Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjskopravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta (1.

Sodba nº II Ips 134/97 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Tožnica se je kot izkušena delavka morala zavedati, da je delo z etiketirnim strojem nevarno in da se mora držati pravil, ki so določena za njegovo obratovanje. Ne gre namreč prezreti, da je tožnica zavestno posegla v delujoči stroj in da ni prišlo do nesreče zaradi morebitne nerodnosti, slučaja ali nehotene vključitve stroja, ki bi bila v vzročni zvezi s pomanjkanjem varovalne plošče. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi varovalna plošča povsem preprečevala poseg v stroj. Nasprotno, ugotovljeno j...

Sodba nº II Ips 146/97 of Civilni oddelek, June 24, 1998

SZ določa v 123. členu prekluzivni rok za zahtevo in ne tožbo. Če je ta zahteva postavljena pravočasno, je mogoče vložiti tožbo v splošnem zastaralnem roku". To pomeni, da lahko upravičenec tožbo, potem ko je zahteva zavrnjena (le takrat je tožbo sploh treba vložiti), vloži v petih letih (in ne v 15 dneh). Pomeni pa tudi, da rok iz 128. člena SZ ni prekluziven.

Sodba nº II Ips 147/97 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Toženca v času uveljavitve Stanovanjskega zakona, to je 19.10.1991 (Uradni list RS, št. 18/91-23/96), nista imela statusa imetnika stanovanjske pravice. Kasnejšo pridobitev pravice do bivanja v stanovanju z morebitno sklenitvijo najemne pogodbe s tožečo stranko pa tudi zatrjevala nista. Prav tako nista zatrjevala kakšnega drugega pravnega naslova, na podlagi katerega bi upravičeno bivala v stanovanju.

Sklep nº II Ips 137/97 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Po 2. odstavku 35. člena ZPP se obresti pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

Sodba nº II Ips 588/97 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Čeprav odgovornost tožene stranke za tožnikovo škodo sicer temelji na Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 2/74, ki se na podlagi ustavnega zakona še vedno uporablja kot republiški predpis, Uradni list SFRJ, št. 17/90, Ur.l. RS, št.

Sklep nº II Ips 170/97 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju. Skladno s tem določilom (in naslednjimi o pridobitvi so-lastninske pravice) je potrebno presojati tudi razmerja med solastniki, kadar v solastno premoženje ne vlagajo vsi ampak le nekat...

Sodba nº II Ips 143/97 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Uvodoma je treba pojasniti, da pravdni stranki opravljata procesna dejanja z vlogami ali ustno na obravnavi, ta dejanja pa so časovno omejena z roki in naroki. Namen rokov in narokov je koncentracija postopka, kajti pravda se mora pomikati od stadija do stadija k svojemu koncu. Roki in naroki omogočajo tak razvoj zaradi avtomatične izključitve tistih dejanj, ki niso opravljena pravočasno. Postopek teče dalje in upošteva se le to, kar je bilo opravljeno.

Sodba nº II Ips 224/98 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Nepreskrbljenost zakonca kot dejstvo socialnega stanja je pravni standard, ki nujno vsebuje tudi prognozo socialne varnosti, torej dejstev, ki bodo v bodoče bolj ali manj gotovo obstajala. Vsebino pravnega standarda napolnjuje sodna praksa, ki je prav na podlagi 81. člena ZZZDR pričela prisojati takoimenovano simbolično preživnino. Namen prisoje take preživnine ni v zagotovitvi sredstev za preživljanje razvezanega zakonca ob sami razvezi zakonske zveze, ampak v zagotovitvi njegove bodoče soci...

Sklep nº II Ips 130/98 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Tožnikova dolžnost navesti vrednost spornega predmeta že v tožbi, če je pravica do revizije odvisna od take navedbe, je določena tudi v drugem odstavku 186. člena ZPP in drugem odstavku 40. člena ZPP. Če tožnik tega ne stori, si pravice do revizije ne zagotovi. Navedeno pomanjkljivost bi bilo mogoče odpraviti le še v okoliščinah in na način iz tretjega odstavka 40. člena ZPP.

Sodba nº II Ips 145/97 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Nižji sodišči sta ugodili podrejenemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je razvezana kupoprodajna pogodba za osebni avtomobil, katere izpolnitev je onemogočena na toženčevi strani. Pri tem sta sodišči uporabili za toženca relativno ugodno določilo 137. člena ZOR, po katerem ugasne obveznost, če je njena izpolnitev postala nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva, niti druga stranka dvostranske pogodbe. Določilo 138. člena ZOR bi lahko uporabili le v škodo tožene stranke,...

Sodba nº II Ips 168/97 of Civilni oddelek, June 24, 1998

Potrebno je opozoriti na 2. odstavek 221. člena ZPP, ki določa, da sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva. Ta določba ni upoštevna le v postopku na prvi stopnji, ampak tudi na drugi stopnji. Upoštevati jo je moralo tudi sodišče druge stopnje pri izpodbijani odločitvi. Njegov odgov...

June 23, 1998

Sklep nº I Up 17/98 of Upravni oddelek, June 23, 1998

Začasna prekinitev prestajanja kazni zapora je potrebna, če je verjetno izkazano, da se je zaradi prestajanja kazni zdravstveno stanje pritožnika tako poslabšalo, da je izkazan verjeten nastanek hujših posledic na njegovem zdravju.

Sodba nº VIII Ips 99/98 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Tožnika, ki sta imela pooblaščenca, sta v teku individualnega delovnega spora podpisala izjavo, da se strinjata s prejemom dela odpravnine, ki je določena v 36. f členu ZDR. Izjava ima značaj poravnave, katere neveljavnost bi morala tožnika dokazati, če bi želela, da ne bi nastale v njej določene posledice. Tožnika neveljavnosti nista dokazala, ni pa tudi dokazov, da sta izjavo podpisala v zmoti. Pri izjavi tožnikov zato ni bilo napak v volji, ki jih urejata 60. in 61. člen ZOR.

Sodba nº VIII Ips 81/98 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Tožnici je bilo zaradi organizacijskih sprememb in ukinitve zobnih ordinacij pri toženi stranki fizično onemogočeno opravljanje njenega dela, drugo delo ji ni bilo pravilno in pravočasno odrejeno, tako da tudi, če se je sama zavedala, da je še v delovnem razmerju pri toženi stranki, ni vedela, kje in pod kakšnim vodstvom naj delo opravlja. Zato tudi revizijsko sodišče soglaša z zaključki izpodbijane sodbe, da je situacijo, v kateri realno ni bilo mogoče pričakovati ustreznega reagiranja tožni...

Sodba nº VIII Ips 88/98 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 70. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB -

Sklep nº VIII Ips 92/98 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Zakon določa, v katerih primerih je možno skleniti delovno razmerje za določen čas. Če bi se ugotovilo, da je to glede na zakonske predpise bilo možno, bi bilo treba ugotavljati, kaj sta se stranki delovnega razmerja pred pričetkom novega dela tožnikov dogovorili. Šele v primeru, če sklenitev delovnega razmerja za določen čas ne bi bila mogoča, ali če ne bi bilo ustreznega dogovora (kasnejši sprejem sklepov o razporeditvi brez ugovorov in podpis pogodb o zaposlitvi za določen čas bi lahko pom...

Sodba nº VIII Ips 83/98 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Ker ima delavec na podlagi omenjenih zakonskih določb pravico pred sodiščem izpodbijati delodajalčevo dokončno odločitev, je za začetek pravnih učinkov njena vročitev odločilnega pomena. Zato nastopijo za delavca - drugače kot za delodajalca - skladno določilu iz 2.

Sklep nº VIII Ips 106/98 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Samo v primeru, če v internem aktu opredeljena kršitev delovne obveznosti sama ne bi določala elementov disciplinske kršitve, temveč bi se glede posameznih znakov sklicevala na norme z drugih pravnih področij (dopolnilne norme), bi imela veljavo blanketne norme.

Sklep nº VIII Ips 114/98 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih je v individualnih delovnih sporih opustil materialnopravni pojem nasprotne stranke, kot ga je vsebovala določba 1. odstavka 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela, ki je z dnem uveljavitve Zakona o delovnih in socialnih sodiščih prenehal veljati (1. odstavek 75. člena). Zato je glede na napotilno normo iz 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku, ki v 77. členu opredeljuje nosilce pr...

Sklep of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Kadar sodišče samo odloči o pravici ali obveznosti delavca, ker delodajalec ni odločil o ugovoru oziroma zahtevi za uveljavljanje pravic, odločba sodišča ni nadomestek odločbe delodajalca, zato se njena izvršljivost presoja po ZPP in ZIP.

Sodba nº VIII Ips 72/98 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Poškodba zadobljena na poti na delo (v prometni nezgodi), se šteje za poškodbo pri delu ne glede na to, če delavec ne bi pravočasno prišel na delo, ker je šel na delo pozneje.

Sklep nº VIII Ips 77/98 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 1998

Če iz razlogov sodbe ni jasno, kateri so odločilni razlogi, na podlagi katerih je sodišče odločilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.

Sodba nº II Ips 161/97 of Civilni oddelek, June 23, 1998

Določilo 140.a člena zakona o podjetjih - ZP (Ur. list bivše federacije št. 77/88, 40/89 ter 46/90), na katerega se revident sklicuje, se glasi: "če edini delničar delniške družbe, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja pri drugih videz gospodarske identičnosti s podjetjem, je neomejeno solidarno odgovoren upnikom za obveznosti podjetja." Namen te norme je bil, da se prepr...

Sodba nº II Ips 144/98 of Civilni oddelek, June 23, 1998

Revizijsko sodišče je moglo opraviti materialnopravni preizkus pravilnosti odločitve o toženčevi preživninski obveznosti do sina na podlagi dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči druge in prve stopnje ter ob upoštevanju določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki urejajo preživninske obveznosti staršev do otrok po razvezi zakonske zveze (79., 102., 103., 123. in 129. člen). Člen 79 ZZZDR določa, da višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmer...

Sodba nº II Ips 164/97 of Civilni oddelek, June 23, 1998

Toženec v postopku ni dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Zato sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi določb prvega odstavka 178. člena in prvega odstavka 154. ter 158. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pravilno zaključili, da je toženec dolžan povrniti tožnici škodo, ki ji je nastala zaradi prometne nezgode.

Sklep nº II Ips 163/97 of Civilni oddelek, June 23, 1998

Navedene ugotovitve in zaključki po presoji revizijskega sodišča ne predstavljajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, pač pa zmotnost materialnopravnega izhodišča, da je lahko pravno odločilen za nastanek skupnega premoženja in za določitev deležev razvezanih zakoncev na njem le en sklop vrednostnih prispevkov in sicer tistih, ki se dajo materialno ovrednotiti, od teh pa spet le en (pomembnejši) del (na primer plače in ne ostale oblike pris...

June 18, 1998

Sodba nº II Ips 136/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

V ožjem smislu je strah efekt, to je intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi ter traja nekaj ur ali izjemoma nekaj dni. Strah v širšem smislu pa je tako imenovano razpoloženje, ki se kaže v zaskrbljenosti ali bojazni, in kot bolj ali manj enakomerno občutje lahko traja več mesecev. Od tod izvira delitev strahu na primarni in sekundarni strah, ki pa ju je sodna praksa od nekdaj obravnavala kot enotno obliko nepremoženjske škode. Denarno odškodnino za to obli...

Sklep nº I R 32/98 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Kot razlog, da se bo lažje opravil postopek v ... kot v ..., navaja toženec dejstvo, da je tožnik glavni in odgovorni urednik časopisa ..., ki izhaja v ... To dejstvo nima nobene zveze s krajevno pristojnostjo sodišč in s sodstvom, ki ima že v Ustavi Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91) določene temeljne garancije za neodvisno opravljanje funkcije. Kraj, kjer se izdaja kak časopis, ne more in ne sme vplivati na neodvisnost sodnikov, ki so na relativno majhnem ozemlju Republike Slove...

Sodba nº II Ips 196/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Določbi drugega in tretjega odstavka 9.čl. UZ ne puščata organom JLA razpolagalne pravice na stanovanjih iz vojaškega stanovanjskega sklada. Prevzem upravljanja je dokončno in s takojšnjo veljavo določen s prvim odstavkom 9.čl. UZ.

Sodba nº II Ips 135/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Ustni dogovor zadošča za razvezo predpogodbe o prodaji. Ta še ni bila realizirana, zato ni zadržkov, da bi bila lahko ustno razvezana. S predpogodbo je razvezan tudi dogovor o ari, ki je akcesorne narave.

Sodba nº II Ips 133/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Po določilu tretjega odstavka 749. člena ZOR je prevzemnik naročila sicer upravičen do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. V danem primeru je tožnik izpovedal, da ga je tožnik štel za prijatelja in da je tudi on sam vzdrževal hišo za prijatelja ter je izrecno povedal, da tega ni storil za denar. Ker torej toženec ni uveljavljal nagrade in je izpovedoval o okoliščinah, ki so kazale na to, da je sprejel tožnikov nalo...

Sodba nº II Ips 77/98 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Pogodba o zamenjavi stanovanj z dne 6.9.1991 ne predstavlja veljavnega pravnega naslova za toženkino vselitev in pridobitev imetništva stanovanjske pravice na stanovanju v L., P., saj je bilo razpolaganje tedanjih vojaških organov s tem stanovanjem nezakonito.

Sklep of Civilni oddelek, June 18, 1998

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (385. člen ZPP) izhaja, da so se razmere spremenile, vendar pa na strani obeh pravdnih strank in uravnoteženo. Po zadnji določitvi preživnine se je tako tožeči stranki kot tudi materi mladoletnih tožencev rodil še en otrok (starost obeh otrok je enaka in znaša tri leta), razmerje osebnih dohodkov, ki jih prejemata tožeča stranka in mati mladoletnih toženc...

Sodba nº II Ips 206/98 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Pri izračunu povprečne plače tožene stranke ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje, pa je prvostopno sodišče utemeljeno upoštevalo tudi dohodke iz nadurnega dela, saj trditve tožene stranke, da nadurno delo zaradi svoje nestalnosti in nepredvidljivosti ne more vplivati na višino preživninskega prispevka, v materialnem pravu nimajo nobene podlage.

Sodba nº II Ips 178/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sklep nº II Ips 3/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Tožeča stranka ima prav, ko v reviziji navaja, da se pri varstvu lastninske pravice toženec ne more braniti z zadnjo mirno posestjo. Sodišče pri varstvu lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili pravila ZNP, ki se nanašajo na urejanje meje.

Sklep nº II Ips 166/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Tožeča stranka uveljavlja svoj tožbeni zahtevek na podlagi 210. člena ZOR. S tem zahtevkom tožeča stranka zatrjuje, da ima pravico na podlagi neupravičene obogatitve, torej iz civilnopravnega razmerja. Spore iz civilnopravnih razmerij na podlagi 1. člena ZPP obravnava sodišče po določbah ZPP. Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbo 3. točke 2. odstavka 354. člena in odločilo, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost....

Sklep nº II Ips 348/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Revizija ni dovoljena proti sklepu, s katerim je pravdno sodišče odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka.

Sodba nº II Ips 175/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Sporazum o prenehanju stanovanjskega razmerja - v pogojih veljavnosti ZSR - je lahko podlaga za izselitveno tožbo.

Sklep nº II Ips 576/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

V procesnopravni literaturi se res pogosto trdi, da postane pravnomočen le izrek ali tenor sodbe, da pa pravnomočnost ne seže na razloge sodbe oziroma da razlogi sodbe ne postanejo pravnomočni. Ta trditev pa je presplošna in utegne zavesti v zmoto. Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi iz dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni...

Sodba nº II Ips 172/97 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo, nastalo zaradi zvina vratne hrbtenice in stisnjenega zloma sedmega prsnega vretenca.

Sodba nº II Ips 699/96 of Civilni oddelek, June 18, 1998

Ni mogoče pritrditi revizijskim navedbam, da je iz kronološkega razvoja zakonodaje razvidno, da pravni prednik Ministrstva za ... ni nikoli razpolagal s stanovanji in da zato tudi ni mogel tretjetožencu dodeliti stanovanja. Pravilne so sicer trditve o tem, da so s stanovanji razpolagala stanovanjska oblastva. Očitno pa je pri tem vlagatelj revizije prezrl, da je kot stanovanjsko oblastvo na prvem mestu imenovan minister za notranje zadeve. Ob dejanskih ugotovitvah v tem postopku, da je bilo t...

Sklep of Civilni oddelek, June 18, 1998

Tožbeni zahtevek denacionalizacijskega upravičenca, vložen proti fizični osebi kot lastniku nepremičnine (3. odst. 16. člena ZDen), ki svoj pravni interes za uveljavljanje ničnosti pravnega posla (109. člen ZOR), sklenjenega pred uveljavitvijo ZDen, s sklicevanjem na dol. 8. člena ZPN utemeljuje s statusom, ki mu ga je podelil ZDen, je mogoče obravnavati le po določilu 89. člena ZDen.

June 17, 1998

Sodba nº I Ips 110/98 of Kazenski oddelek, June 17, 1998

Če postavljeni zagovornik iz opravičenih razlogov ne more izvrševati pravic in dolžnosti zagovornika, lahko na podlagi 2. odstavka 72. člena ZKP zahteva razrešitev, ne more pa zagovarjanja prenesti na drugega odvetnika. Izjemoma, če se ne bi mogel iz opravičenih razlogov udeležiti posameznega sodnega opravila, bi v skladu z 2. odstavkom 16. člena Zakona o odvetništvu lahko pooblastil drugega odvetnika za nadomestitev pri tem opravilu, če bi sodišče ocenilo, da to ne bo v škodo obrambe in če o...

Sklep nº VIII R 14/98 of Delovno-socialni oddelek, June 17, 1998

Za odločanje v sporu o odmeri starostne zavarovalnine pri Skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Sodba nº III Ips 56/98 of Gospodarski oddelek, June 17, 1998

Pri obravnavi vprašanja, ali gre za zadevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, je treba upoštevati določbe ZPP o objektivnih mejah pravnomočnosti sodbe in o materialni pravnomočnosti.

June 12, 1998

Sklep nº I Up 15/98 of Upravni oddelek, June 12, 1998

Tožnikovi razlogi, navedeni v zahtevi za izdajo začasne odredbe, ne izhajajo in niso posledica izpolnjevanja izpodbijanega upravnega akta, saj je v tem upravnem sporu sporno lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjskega objekta v gradnji, ne pa uporabe posameznih prostorov v nasprotju z določili sporne lokacijske odločbe. Ker ne gre za začasno ureditev stanja iz spornega pravnega razmerja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.

June 11, 1998

Sodba nº II Ips 204/97 of Civilni oddelek, June 11, 1998

Mati tožnikov (imetnica stanovanjske pravice) je umrla pred sklenitvijo prodajne pogodbe za obravnavano stanovanje in je ostalo to nezasedeno (nasprotnih trditev ni). Toda zasedeno je bilo, ker ga je zasedala mati ob uveljavitvi stanovanjskega zakona, ob podaji zahteve za odkup, ob privolitvi tožene stranke kot lastnika, da proda stanovanje, in ob končanju denacionalizacijskega postopka, ko ni bilo več ovir, da bi tožena stranka izpolnila svojo zakonsko dolžnost in obveznost. Mati tožnikov bi...

Sodba nº III Ips 65/98 of Gospodarski oddelek, June 11, 1998

Sodišča sodijo na podlagi dejstev, na katera opirajo stranke svoje zahtevke (četrti odstavek 338. člena ZPP). Vezana so na uveljavljano dejansko stanje kot historični dogodek (praemisa minor), na katera nato uporabijo materialno pravo (praemisa maior). Zato sta sodišči druge stopnje in prve stopnje utemeljeno zavrnili tožbeni zahtevek, ko sta pravilno zaključili, da je podlaga tožbenega zahtevka navedba, da je toženka oddajala program za javnost, medtem ko pa je toženka nastopala le v svojstv...

Sodba nº in sklep III Ips 50/98 of Gospodarski oddelek, June 11, 1998

Pravna oseba z družbenim kapitalom, v katere korist je družbeni pravobranilec vložil tožbo po določbah ZLPP lahko vstopi v pravdo na strani tožeče stranke tudi šele v revizijskem postopku.

Sodba nº III Ips 74/98 of Gospodarski oddelek, June 11, 1998

Ugovor iz 4. odstavka 129. člena ZPPSL je možno uveljaviti samo proti dajatvenim zahtevkom, uperjenim proti stečajnemu dolžniku, ki bi imeli za posledico zmanjšanje stečajne mase, če je podlaga teh zahtevkov dejanje stečajnega dolžnika, ki je izpodbojno po 125. členu in sledečih ZPPSL.

Sklep nº II Ips 352/97 of Civilni oddelek, June 11, 1998

Opredelitev pri oznaki tožeče stranke, da jo zastopa skupnost stanovalcev, je napačna in v izrecnem nasprotju s tožbi priloženo pogodbo z dne 22.5.1992. Oznaka tožeče stranke le kot lastnikov stavbe ... pa ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena v smislu prvega odstavka 77. člena ZPP. Tudi, če bi bilo oznako tožeče stranke lastniki določene stavbe mogoče dobrohotno razumeti kot skupnost lastnikov te stavbe, taka oznaka tožeče stranke ne bi bila zadostna, ker zanjo ni izkazan pogoj iz drugega ...

Sodba nº II Ips 211/97 of Civilni oddelek, June 11, 1998

Tožeča stranka zmotno presoja pravne učinke pogodbe med tožnikovim očetom in poveljstvom vojaške pošte z dne 1.3.1978, s katero je oče prepustil drugemu pogodbeniku v uporabo v tej zadevi zahtevano stanovanje. Ta pogodba je bila namreč sklenjena z razveznim pogojem, saj je bilo v njeni 6. točki določeno, da velja vse dotlej, dokler bo tožnikov oče "uporabljal stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada". Ker tožnikov oče nesporno ne uporablja več stanovanja iz vojaškega sklada, saj ga je od...

Sodba nº II Ips 115/97 of Civilni oddelek, June 11, 1998

Zavarovanec tožene stranke je očitno kršil cestnoprometne predpise, ki velevajo, da mora voznik paziti na pešce, ki so na vozišču (prvi odstavek 30. člena ZTVCP) in da mora ob srečavanju z drugim vozilom, če je kakšna ovira na cesti ali zaradi drugih udeležencev v prometu zmanjšati hitrost svoje vožnje in po potrebi vozilo tudi ustaviti (drugi odstavek 56. člena ZTVCP). Šlo je za ravnanje iz velike malomarnosti in ko se k temu doda, da ima že sama objektivna odgovornost v konkurenci s subjekt...

Sodba nº II Ips 213/97 of Civilni oddelek, June 11, 1998

V primeru prodajne pogodbe z navideznim kupcem gre za tri udeležence pogodbenega razmerja, to je prodajalca (v obravnavanem primeru drugotoženec), zatrjevanega resničnega kupca (tožnik) in zatrjevanega navideznega kupca (prvotoženka). Da bi tožnik v tem sporu uspel, bi moral jasno in določno zatrjevati in tudi dokazati obstoj dogovora med resničnim in navideznim kupcem, nadalje, da je prodajalec za ta dogovor vedel in še, da je bila tudi prodajalčeva volja, da je njegov sopogodbenik resnični ...

Sklep of Civilni oddelek, June 11, 1998

V sedanji reviziji drugotoženec prvič uveljavlja ugovor, ki bi ga bilo eventualno mogoče opredeliti kot pobotni ugovor, vendar pa je tak ugovor možen le v postopku na prvi stopnji, saj ga glede na izrecno določbo tretjega odstavka 352. člena ZPP v pritožbi ni mogoče na novo uveljavljati, še manj torej v reviziji.

Sodba nº II Ips 209/97 of Civilni oddelek, June 11, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za duševne bolečine svojcev ob smrti očeta oziroma moža.

June 10, 1998

Sklep nº VIII R 12/98 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1998

Ohranitev stvarne pristojnosti delovnih in socialnih sodišč tudi za rešitev sporov, ki do uveljavitve ZDSS niso bili končani pred prvostopnimi sodišči združenega dela, je v skladu z načelom učinkovitega pravnega varstva, ki temelji na ustavnem določilu 2. člena Ustave Republike Slovenije o pravni državi.

Sklep nº VIII R 9/98 of Delovno-socialni oddelek, June 10, 1998

Če je bila tožba vložena v času veljavnosti prejšnjega ZSZD in se je spor nanašal na plačilo opravljenega dela po pogodbi o delu, neglede na določbe 68. in 75. člena ZDSS za odločanje ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče s splošno pristojnostjo. V času, ko je bila tožba vložena, so bila za odločanje v sporih iz pogodbe o delu po 107. do 110. členu ZDR pristojna redna sodišča (sodišča s splošno pristojnostjo).

Sodba nº II Ips 110/97 of Civilni oddelek, June 10, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strah.

Sodba of Civilni oddelek, June 10, 1998

Izvedba novih dokazov ni utemeljila predloga za obnovo postopka.

Sodba nº II Ips 100/98 of Civilni oddelek, June 10, 1998

Izvenzakonska skupnost razvezanega zakonca z drugo osebo lahko izključi preživninsko obveznost drugega razvezanega zakonca le ob pogoju uporabe dol. 12. člena ZZZDR, torej šele od tedaj dalje, ko je zakonska zveza pravnomočno razvezana.

Sodba nº in sklep II Ips 101/97 of Civilni oddelek, June 10, 1998

Kadar je vrednost spornega predmeta ocenjena šele na drugem naroku za glavno obravnavo, revizija ni dovoljena.

Sodba nº II Ips 103/97 of Civilni oddelek, June 10, 1998

Presoja višine denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Sodba nº II Ips 44/97 of Civilni oddelek, June 10, 1998

Pravna razlaga, ali gre pri sklenjeni pogodbi za predpogodbo (45. člen ZOR), je tudi stvar dejanske presoje.

Sklep nº I R 27/98 of Civilni oddelek, June 10, 1998

Prenos pristojnosti zaradi zaposlitve stranke na sodišču.

Sklep nº II Ips 125/98 of Civilni oddelek, June 10, 1998

Denacionalizacija pomeni vrnitev premoženja (2. člen ZDen), ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v zakonu o denacionalizaciji (1. člen ZDen). Upravičenec do denacionalizacije to je vrnitve podržavljenega premoženja pa je tudi fizična oseba, katere premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5...

Sodba of Civilni oddelek, June 10, 1998

Vrednost spornega predmeta označena v točkah, ne pomeni opredelitve v skladu z dol. 382. člena ZPP.

Sodba nº II Ips 89/97 of Civilni oddelek, June 10, 1998

Vlogi absolutnega zastaranja kazenskega pregona in zastaranja odškodninske terjatve sta različni in zato ni mogoče prenašati pravnih posledic absolutnega zastaranja kazenskega pregona na civilno področje, posebej še ob dejstvu, da je institut zastaranja celovito in podrobno urejen v civilnopravnih predpisih. Splošna določba 376. člena ZOR daje pravno varstvo povzročitelju škode, ker določa rok, do katerega je oškodovanec še upravičen (sodno) terjati svoj odškodninski zahtevek. Določba 377. čl...

Sklep of Civilni oddelek, June 10, 1998

Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba (109. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR). Pravilna pa je tudi presoja sodišč druge in prve stopnje, da tožnik ni zainteresirana oseba v smislu tega zakonskega določila. S tem, ko je bila razvezana izročilna pogodba med tožnikom in prvotožencem, je tožnik izgubil status "zainteresirane osebe".

Sklep of Civilni oddelek, June 10, 1998

Sodišči nižjih stopenj pa sta še ugotovili, da sta se tožnica in S. N. kot solastnici dogovorili o uživanju dvoetažne hiše in da po dogovoru pripada uživanje gornje etaže (na katero se tudi nanaša sporna najemna pogodba) S. N. Ker je glede na tako stanje S. N. s sporno najemno pogodbo (za določen čas) razpolagala le v okviru upravičenj, ki so ji šla kot solastnici na podlagi dogovora s tožnico o načinu uživanja solastne hiše, za veljavnost najemne pogodbe ni bilo potrebno njeno soglasje (v sm...

Sodba nº II Ips 159/97 of Civilni oddelek, June 10, 1998

Pri presoji odločitev o zavrnitvi zahtevkov za plačilo odškodnin za strah in za skaženost, kar je pobijala z revizijo tožnica, je moralo revizijsko sodišče izhajati iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje. Ti dve sodišči sta skladno ugotovili, da to kar je tožnica doživljala po nezgodi, ni predstavljalo tega, da bi se lahko opredelilo kot primarni ali sekundarni strah. Dalje pa sta ugotovili, da odrgnina na čelu pod lasiščem ne predstavlja take spremembe, da bi bilo možno govorit...

June 09, 1998

Sklep nº VIII Ips 58/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

Pri presoji zakonitosti disciplinske odločbe sodišče lahko upošteva le dejstva, ki so v njej navedena. Sodišče ne more ugotavljati drugih dejstev oziroma dejanj, ki bi jih naj delavec storil, ki mu niso očitana in na katerih ne temelji dokončna disciplinska odločba.

Sklep nº in Sodba VIII Ips 62/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

Predpisi o delovnih razmerjih ne prepuščajo disciplinskim organom, da opravljajo procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna procesna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen. Strogo varovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti.

Sklep nº VIII Ips 74/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

Obstoj kvalifikatornih okoliščin, oziroma hujših posledic iz 89. člena Zakona o delovnih razmerjih, je pogoj za izrek same sankcije, to je disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne pa njegove pogojne odložitve. Če te okoliščine niso podane, izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za hujše kršitve delovne obveznosti - pri katerih te okoliščine niso določene kot konstitutivni element disciplinske kršitve - nima zakonite podlage.

Sodba nº VIII Ips 76/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

V obravnavanem primeru uporabljeno načelo prepovedi reformatio in peius izključuje potrebo po ugotavljanju materialne resnice. Tožena stranka zato tudi, ob predpostavki, da bi bil uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava utemeljen, ne more doseči razveljavitve izpodbijane sodbe. Procesna situacija iz izpodbijane sodbe zaradi uporabe določila iz 374. člena ZPP več ne dopušča ugotavljanja materialne resnice.

Sodba nº VIII Ips 65/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

Delodajalec delavcu ni odgovoren za škodo, ki jo je ta utrpel, ker ga je pri prečkanju ceste, ko je šel po malico, zadel osebni avtomobil.

Sklep nº VIII Ips 85/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

Tudi sicer ministrstvo ne more nastopati kot stranka v individualnem delovnem sporu pred sodiščem v smislu določb tretjega odstavka 77. člena ZPP. Zakon o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) v prvem odstavku 7. člena (pred sprejemom novele v letu 1996 je bil to 5. člen) določa, da vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pri tem s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrst...

Sodba nº VIII Ips 100/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

V delovnem pravu oziroma delovnem razmerju je možno zahtevati odškodnino tudi od delodajalca in zaradi različnih razlogov, vendar morajo biti izpolnjeni vsi pogoji splošnega civilnega delikta, to je, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode. Ti pogoji morajo biti podani kumulativno, saj če manjka kateri od teh elementov, običajno ni odškodninske odgovor...

Sodba nº VIII Ips 91/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

Delavec je bil v letu 1991 do invalidske upokojitve ves čas v staležu bolnih. Letnega dopusta zato ni mogel izrabiti. Ker gre za okoliščino na njegovi strani, mu delodajalec ni dolžan plačati odškodnine za neizrabljeni letni dopust (32. člen ZTPDR, 3. člen Konvencije št. 132 o plačanem letnem dopustu, 58. člen ZDR).

Sodba nº VIII Ips 63/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

Delavki, ki je sklenila delovno razmerje za delo v proizvodnji, je delodajalec tudi po sklepu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katerim je delavki priznana pravica do drugega dela, dolžan zagotoviti delo v okviru strokovne izobrazbe, ki se zahteva za delo v proizvodnji, in ne ustrezno stopnji strokovne izobrazbe, ki jo delavka dejansko ima (VII. stopnja).

Sodba nº VIII Ips 96/98 of Delovno-socialni oddelek, June 09, 1998

Ker se tožnik, kot izhaja iz ugotovitev sodišča druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, saj v revizijskem postopku zaradi določbe tretjega odstavka 385. člena ZPP ni možno preverjati dejanskega stanja, v kritičnem času pomena svojega ravnanja ni mogel zavedati, tudi ni mogoče govoriti o krivdi glede neizpolnjevanja njegovih dolžnosti in delovnih obveznosti.

June 08, 1998

Sodba nº I Ips 103/98 of Kazenski oddelek, June 08, 1998

S skoraj 5 kg zelo nevarnega mamila heroina, se lahko povzroči velika škoda za zdravje mnogih ljudi, med katerimi kot uživalci mamil prevladujejo mladi in celo otroci. Ta nevarnost pa tudi dokazuje, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi v smislu 1. odstavka 20. člena Ustave RS.

Sodba nº I Ips 105/98 of Kazenski oddelek, June 08, 1998

Vrhovno sodišče pri presoji te zadeve ugotavlja, da je trditev, po kateri je obdolženec za izvršitev kaznivega dejanja "zlorabil"

June 04, 1998

Sklep of Kazenski oddelek, June 04, 1998

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodba nº II Ips 92/97 of Civilni oddelek, June 04, 1998

Na pravilno uporabo pogodbenega materialnega prava sodišče ne more paziti po uradni dolžnosti v enakem smislu, kakor to velja za zakonsko materialno pravo, ki ga sodišče mora poznati. Zaradi avtonomije pogodbene volje (10. člen ZOR) je vsebina pogodbe, ki je sicer tipska (kot na primer pogodba o zavarovanju pred odgovornostjo, 940. in 941. člen ZOR) lahko od primera do primera različna. Pravdna stranka se torej mora sklicevati na pogodbene določbe, če želi doseči določeno razlago pogodbenega ...

Sodba nº II Ips 91/97 of Civilni oddelek, June 04, 1998

Za presojo tožničine soodgovornosti (sokrivde) za škodni dogodek je potrebno upoštevati predvsem določbe ZTVCP. Kolesar sme voziti samo po tistih prometnih površinah, po katerih je dovoljena vožnja takih vozil. Pločnik, ki ni v isti ravnini s cestnim voziščem, ni del vozišča. Zato je ugotovljeno tožničino ravnanje - ko je s hodnika za pešce, dvignjenega nad vozišče, zapeljala na vozišče - mogoče opredeliti kot vključitev v promet na vozišču. Za vse udeležence v prometu velja, da se smejo vklj...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners