Vrhovno Sodišče: Opinions issued on November 1999

November 30, 1999

Sklep nº I R 70/99 of Civilni oddelek, November 30, 1999

Višje sodišče odloča le o nujni delegaciji, če zaradi izločitve sodnikov ne more postopati okrajno ali okrožno sodišče z njegovega območja, ne pa tudi o predlogu za smotrno delegacijo.

November 26, 1999

Sodba nº in sklep II Ips 599/98 of Civilni oddelek, November 26, 1999

V pravnem položaju, ko je bodisi iz skupnih denarnih sredstev (pridobljenih z delom in iz dela) ali pa iz posebnega premoženja enega izmed zakoncev (ali izvenzakonskih partnerjev) poravnana pogodbena obveznost po pogodbi o najemu (tipa tako imenovane pogodbe o leasingu) osebnega vozila, ki jo je z lastnikom vozila sklenil drugi zakonec (ali izvenzakonski partner) - pri tem pa pred trenutkom, ko je zaradi prenehanja življenjske skupnosti prenehalo nastajati skupno premoženje, še ni bila realiz...

Sklep nº II Ips 98/99 of Civilni oddelek, November 26, 1999

Pravilno je stališče, da 5. člen ZDen v primeru podržavljanja stvari ali premoženja na podlagi pravnega posla postavlja kot pogoj za denacionalizacijo, da je bila sila državnega organa ali predstavnika oblasti usmerjena prav na sklenitev konkretnega pravnega posla.

November 25, 1999

Sodba nº II Ips 208/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Po 352. členu ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze.

Sodba nº II Ips 590/98 of Civilni oddelek, November 25, 1999

V SZ ni opore za sklepanje, da je lastninjenje po tem zakonu samo po sebi povzročilo prenehanje dotakratnih stanovanjskih razmerij. Na prenehanje obravnavane pogodbe o začasni uporabi stanovanja pa tudi ni moglo vplivati dejstvo, da se je z uvedbo sindikalnega pluralizma pričelo preoblikovanje dotakratnega državnega sindikata v nove sindikalne oblike. Tožeča stranka ves čas postopka in tudi v reviziji sama označuje prejšnji sindikat za pravnega prednika stranskega intervenienta. Zato v letu 1...

Sodba nº II Ips 172/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Spremenjeni predpisi, to je nov Stanovanjski zakon namesto prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih, niso opravičilo za prenehanje plačevanja najemnine, oziroma prejšnje stanarine. Ta izgovor toženki ne more koristiti. Odpovedi bi se obvarovala, če bi plačevala za uporabo stanovanja enako kot prej vse do sklenitve najemne pogodbe.

Sodba nº II Ips 212/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Ko je sodišče ugotovilo, da je izvenzakonska skupnost med strankama obstajala, pa sta sodišči tudi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta dokazno breme o tem, da v času izvenzakonske skupnosti kupljeno stanovanje ni bilo skupno premoženje, oziroma da je toženkin delež večji od tožnikovega (izpodbijanje domneve iz 59. člena ZZZDR), naložili v breme toženke.

Sodba nº II Ips 165/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Novela 123. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 21/94 v nadaljnjem SZ) je uzakonila nov šestmesečni rok za odkup stanovanj, ki so na podlagi predpisov o podržavljenju, navedenih v 3. in 4.

Sodba nº II Ips 123/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Tožnik utemeljeno graja materialnopravno pravilnost odločitev obeh sodišč, da lahko od toženke zahteva povrnitev le 1/4 vrednosti skupnih vlaganj v adaptacijo toženkine hiše, ker je ta v solasti tudi njenih otrok. Za adaptacijo hiše sta se dogovorili obe pravdni stranki. Vrednost skupnih vlaganj, čeprav je izražena v denarju in ne v stvarnopravnem deležu, predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Res je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta vrednost znaša le 22.718 DEM (oziroma polovica ...

Sodba nº in sklep II Ips 167/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je bil toženec dolžan plačevati najemnino in ostale stroške v zvezi z najemom lokala. Ker pogodbene obveznosti same kot take niso bile sporne in tudi ne zapadlost teh obveznosti za obdobje do 1.1.1995, je bilo na toženčevi strani dokazno breme, da so iztoževane pogodbene obveznosti ugasnile zaradi plačila. Sodišči prve in druge stopnje sta se oprli na listino tožeče stranke in posebej poudarili, da za drugačno dokazno oceno samo toženče...

Sodba nº II Ips 155/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

V zvezi z načinom ponudbe stanovanja v odkup in njenega sprejema so v 19. členu SZ formalno in natančno določeni pogoji, vendar ne brez razloga, saj gre za pomembna pravna dejanja in je namen predpisane oblike v tem, da se preprečijo kasnejši spori.

Sklep nº II Ips 122/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Po določilu 9. člena ZLPP bi morala predlagateljica vložiti zahtevo za zavarovanje svojih pravic, če bi si želela zagotoviti, da bi podjetje oz. zadruga v procesu lastninskega preoblikovanja rezervirala določeno stvar (če bi zahtevala njeno vrnitev v last in posest) ali delež na svojem premoženju. Ker predlagateljica ni pravočasno zavarovala svojih zahtevkov, je po določilu drugega odstavka 15. člena ZLPP sedaj upravičena le do odškodnine v obliki obveznic odškodninskega sklada ali delnic v l...

Sodba nº II Ips 204/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Čeprav je stranski intervenient odškodnino že plačal, ima toženka lahko pravni interes za vložitev revizije. V primeru, ko dolžnik plača dolg na podlagi pravnomočne sodbe, pa čeprav gre za dolg iz naslova negmotne škode, 211. in 216. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ni mogoče uporabiti.

Sodba nº II Ips 200/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Varnost pravnega prometa narekuje ureditev, ki dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal. Tožnica je torej aktivno legitimirana, da v skladu z določbo 52. člena ZZZDR izpodbija veljavnost pravnega posla, ki so ga sklenili toženci, ne more pa uveljavljati njegove ničnosti. V členu 54. ZZZDR je uzakonjena prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne pa razpolaganje ...

Sodba nº II Ips 6/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 395/98 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Ker tožena stranka kljub zahtevam tožečih strank napak ni odpravila, način, ki ga je ponujala za odpravo napak, pa ni bil primeren, je sodišče druge stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na tretji odstavek 620. člena ZOR, ob ugotovitvi, da bo tudi po odpravi napak stanovanje manjvredno, pa tudi na peti odstavek istega člena ZOR.

Sodba nº II Ips 555/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Bistvena vsebina popravka in odgovora mora biti navedba dejstev. Vendar zaradi majhnih odstopanj od te zahteve odgovor oz. popravek ni utemeljen.

Sodba nº U 411/95 of Upravni oddelek, November 25, 1999

V 6. odst. 4. čl. ZGD predpisana izpolnitev z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti napotuje tudi na druge predpise in se ne nanaša samo na ta zakon.

Sodba nº U 706/95 of Upravni oddelek, November 25, 1999

Otroci roditelja, državljana RS, pridobijo državljanstvo RS, če ta roditelj zaprosi za državljanstvo in dokaže, da izpolnjuje zakonske pogoje.

Sodba nº U 722/95 of Upravni oddelek, November 25, 1999

Če prosilec ne izkaže upravičenih razlogov, da bi imel orožje, upravni organ po določbi 1. odst. 20. člena ZOro odreče dovoljenje za nabavo orožja. Občutek ogroženosti, status podjetnika in zasledovanje ranjene divjadi niso opravičeni razlogi.

Sodba nº U 718/95 of Upravni oddelek, November 25, 1999

Delodajalec, ki vloži vlogo za zaposlitev tujca, dokazuje, da je oseba, ki jo želi zaposliti, tujec. Za identiteto tujca pa ni dokaz osebno poznanstvo delodajalca in tujca niti osebna izkaznica, ki ji je veljavnost potekla.

Sodba nº U 490/95 of Upravni oddelek, November 25, 1999

Če gre za nedovoljen poseg v prostor, pričet pred uveljavitvijo novele ZUN, s katero je bila uveljavljena določba 76.a člena, morata investitorja nedovoljenega posega plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Sodba nº U 699/95 of Upravni oddelek, November 25, 1999

Ker se je tožnik že v prošnji za priznanje statusa begunca skliceval na okoliščine, ki so nakazovale na uporabo Ženevske konvencije, tožena stranka pa teh navedb in predloženih dokazov ni presodila, bi pa lahko vplivale na odločitev, je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.

Sklep of Upravni oddelek, November 25, 1999

Prometne nesreče, v kateri je tožnik zadobil poškodbe (tudi če je bil v njej udeležen nemški vojak), ni mogoče šteti za vojni dogodek, torej za takšen dogodek, ki bi bil v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojski.

Sklep nº II Ips 20/99 of Civilni oddelek, November 25, 1999

Ob upoštevanju izhodišč in namena ZDen pomeni uporaba določb ZDen v pretežnem delu uporabo materialnega prava. Tudi rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo iz 64. člena ZDen je materialni prekluzivni rok. Pri tem zakon glede roka ne razlikuje med zahtevo, vloženo pri upravnem organu in zahtevo za denacionalizacijo po 5. členu ZDen (56. člen ZDen). Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vloži...

Sodba of Gospodarski oddelek, November 25, 1999

Železniški prevoz opravljen na podlagi voznega lista, ki ni bil izdan po določbah CIM, ni železniški prevoz, opravljen po CIM.

Sodba nº III Ips 101/99 of Gospodarski oddelek, November 25, 1999

Zmotno meni revizija, da so obravnavane pogodbe o osebnem zavarovanju v korist tretjih oseb nične, ker da lahko take pogodbe sklepajo le fizične osebe, ne pa pravne osebe. Ne glede na to, da že sama po sebi nima taka trditev nobenega pravnega razloga, tudi opredelitev pogodbe o življenjskem zavarovanju v korist tretjega in prvega odstavka 957. člena ZOR ne pozna take omejitve. To je razumljivo, saj vendar lahko udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, kot to izhaja iz nače...

November 24, 1999

Sodba nº U 39/99 of Upravni oddelek, November 24, 1999

Ustanova pridobi pravno subjektiviteto šele, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi. Zato pred ustanovitvijo ustanove pravnega prometa ni mogoče opravljati.

Sklep of Upravni oddelek, November 24, 1999

Temeljni pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji je, da tujec dejansko živi na območju Republike Slovenije in ima svoje bivanje tudi formalno urejeno. Dovoljenje za stalno prebivanje tujca se izda le na podlagi prošnje tujca in ne po uradni dolžnosti.

November 23, 1999

Sodba nº VIII Ips 147/99 of Delovno-socialni oddelek, November 23, 1999

S pisno izjavo delavca, da mu preneha delovno razmerje je bila izražena njegova volja, da želi prenehati delovno razmerje. Z izjavo je nastala pravna posledica kot jo opredeljuje prva točka prvega odstavka 100.člena ZDR. Dejstvo, da se je kasneje premislil, na njeno veljavnost nima nobenega vpliva.

Sodba nº VIII Ips 175/99 of Delovno-socialni oddelek, November 23, 1999

Sporazum, ki ga stranki skleneta na podlagi 2. točke prvega odstavka 75. člena ZTPDR in 2. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, je posebna vrsta pogodbe oziroma poravnave. Na njegovi podlagi prenehajo veljati določbe drugih aktov, ki urejajo individualno delovno razmerje (npr. pogodba o zaposlitvi), če ni v sporazumu izrecno drugače določeno. Sporazum je dovoljeno izpodbijati zaradi napak v volji (60. do 66. člen ZOR).

Sklep nº VIII Ips 134/99 of Delovno-socialni oddelek, November 23, 1999

Delavcu je prenehalo delovno razmerje zaradi petih dni neopravičenega izostanka z dela, ker se ni dogovoril za izrabo letnega dopusta s pristojnim organom pred tem, ko je izostal z dela z namenom izrabe letnega dopusta.

Sodba nº VIII Ips 129/99 of Delovno-socialni oddelek, November 23, 1999

Za ugotovitev, ali je delavec storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ni treba ugotoviti, da gre za predmet večje vrednosti, kot to zmotno meni revident, saj glede na vsebino pravilnika očitno zadošča vsako prilaščanje. Ugotovitev vrednosti postane pomembna šele ob izreku disciplinskega ukrepa, ker je za izrek prenehanja delovnega razmerja treba ugotoviti prilaščanje sredstev večje vrednosti (16. točka 88. člena pravilnika), če so izpolnjeni predhodno določeni elementi iz 87. člena pravilnik...

Sodba nº VIII Ips 126/99 of Delovno-socialni oddelek, November 23, 1999

Po določbi prvega odstavka 216. člena ZUP lahko upravni organ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda dopolnilno odločbo, če ni odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Vendar s tako dopolnilno odločbo ni mogoče dopolnjevati razlogov prejšnje odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka. Morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.

Sodba of Delovno-socialni oddelek, November 23, 1999

Ker bi bil za izpodbijanje relevantnega in v postopku ugotovljenega dejstva, da je v novembru leta 1992 tožnik neupravičeno izostal z dela zaporedoma pet delovnih dni, lahko pomemben samo ta podatek, je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da zahtevani pogoji za dovolitev obnove postopka v revidentovem primeru niso izpolnjeni. Pri predloženih listinah niti ne gre za nova dejstva in nove dokaze (psihično stanje tožnika in nezmožnost opravljanja dela je bila na primer zatrjevana že v predl...

Sodba nº VIII Ips 125/99 of Delovno-socialni oddelek, November 23, 1999

Po načelu v delovnem pravu "in favorem laboratoris", in splošnem načelu prepovedi "reformatio in peius", odločitve delodajalca, ki je dala delavcu več pravic in je, kot v konkretnem primeru, podaljšala delavcu, kljub izrečenemu disciplinskemu ukrepu, pravice iz delovnega razmerja do pravnomočnosti sklepa, in ker je bila po ugotovitvi nižjega sodišča taka odločitev sprejeta v korist delavcu in ne morda iz šikanoznih razlogov, sodišče odločitve ni smelo spremeniti v škodo delavca, tako da bi od...

Sklep nº VIII Ips 120/99 of Delovno-socialni oddelek, November 23, 1999

Iz spisa izhaja, da je pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila samo prvotožena stranka. Ker stranki nista enotni, temveč navadni sospornici, je v sporu vsak sospornik svoja stranka, ki vodi svojo lastno pravdo. To pomeni, da pravdna dejanja ene stranke ne vplivajo na odločitev glede druge stranke, zato je lahko izid pravde za take sospornike različen in je sodba sodišča prve stopnje zoper drugotoženo stranko, ki pritožbe ni vložila, postala pravnomočna. Sodišče druge stopnje zato v ...

November 22, 1999

Sklep nº VIII Ips 145/99 of Delovno-socialni oddelek, November 22, 1999

Vrsta in stopnja strokovne izobrazbe sta bistvena sestavna dela delovnega mesta. Če delodajalec bistveno spremeni navedena pogoja (npr. iz IV. v II. stopnjo strokovne izobrazbe), gre za drugo, novo delovno mesto.

November 19, 1999

Sodba nº I Ips 279/99 of Kazenski oddelek, November 19, 1999

Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti v svoji vlogi ne upošteva, da je prvostopno sodišče s pravnomočno sodbo odločilo, da proračun bremenijo le stroški iz 1. do 5.tč. 2.odst. 92.čl. ZKP, ne pa tudi stroški iz 7.tč. navedene določbe. O teh stroških je v skladu z zakonom odločilo prvostopno sodišče, zato kršitev zakona, češ da izpodbijani sklep spreminja pravnomočno odločitev iz pravnomočne sodbe, ni podana.

Sodba nº I Ips 136/97 of Kazenski oddelek, November 19, 1999

Ni moč pritrditi razlagi pritožbenega sodišča, po kateri je soglasje za branje zapisnika o zaslišanju priče podano, ker nihče od navzočih branju zapisnika ni nasprotoval oziroma zahteval neposredno zaslišanje priče. Soglasje strank, da se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče lahko prebere, je podano le z izrecno izjavo stranke, da se z branjem strinja, takšna izjava mora biti vpisana v zapisnik glavne obravnave.

Sodba nº I Ips 260/97 of Kazenski oddelek, November 19, 1999

Ukrepe iz 150.čl. ZKP izvršijo organi za notranje zadeve, kar pa ne pomeni, da pri tem ne smejo angažirati drugih oseb, ki niso zaposleni ali ne spadajo v organizacijo organov za notranje zadeve. Bistveno je, da imajo organi za notranje zadeve nadzor nad izvajanjem ukrepa.

Sklep of Kazenski oddelek, November 19, 1999

Pretežni del obsojenčevih navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti se nanaša na njegove trditve, da ni storil očitanega mu kaznivega dejanja vohunstva, da mu krivda ni bila dokazana, da denarja ni prejel zaradi svojega sodelovanja s tujo obveščevalno službo in v ta namen tudi predlaga zaslišanje nekaterih še živih prič. S temi navedbami pa obsojenec ne uveljavlja razlogov iz 1.odst. 420.čl. ZKP, temveč izpodbija pravilnost in popolnost v pravnomočni sodbi ugotovljenega dejanskega stanja. Torej...

Sklep of Kazenski oddelek, November 19, 1999

Samo politično delovanje - propaganda proti narodnoosvobodilni borbi, brez opredelitve ravnanj iz 9.tč. 3.čl. ZKLD, ko je zgolj pavšalno navedeno, da je vršila propagando zoper narodnoosvobodilno gibanje, ne predstavlja kaznivega dejanja po 9.tč. 3.čl. ZKLD. Prav tako zgolj članstvo v nekem društvu, brez konkretizacije ravnanja, ne predstavlja dejanskega stanu navedenega kaznivega dejanja.

Sodba nº I Ips 99/98 of Kazenski oddelek, November 19, 1999

Obs. je bil spoznan za krivega, da je deloval kot sodelavec grupe informatorjev ter kot sodelavec pri železniški policiji, kar pa ne pomeni, da je imel status funkcionarja terorističnega aparata okupatorja, zlasti še ob upoštevanju razlogov izpodbijane sodbe, v katerih je med drugim navedeno, "da je obsojenec majhen člen debele verige izdajalsko - hlapčevske slovenske inteligence ...".

Sodba nº I Ips 271/99 of Kazenski oddelek, November 19, 1999

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sklep of Kazenski oddelek, November 19, 1999

Pred izdajo izpodbijanega sklepa R.J. res ni bil zaslišan, vendar pa zaslišanje ni obvezno, saj se po določilu 2.odst. 496.čl. ZKP zaslišanje storilca pred odločanjem opravi le v primeru, če je to potrebno in če njegovo stanje to dopušča.

Sodba of Kazenski oddelek, November 19, 1999

Kot upravičenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zakon poleg obdolženca in zagovornika izrecno določa državnega tožilca Republike Slovenije in ne morebiti državnega tožilca kot stranko v posamičnem postopku, zato v tem primeru oškodovanec kot tožilec nima pravice niti v postopku, v katerem nastopa kot tožilec (subsidiarni tožilec), vložiti to izredno pravno sredstvo.

November 18, 1999

Sklep nº I Up 978/99 of Upravni oddelek, November 18, 1999

Določba 2. odstavka 276. člena ZUP, po kateri se izvršba za izpolnitev denarne obveznosti opravlja po sodni poti, ne izključuje v samem upravnem sporu uporabe 1. odstavka 69. člena ZUS, po kateri lahko tožnik iz razlogov iz 2. odstavka 30. člena ZUS zahteva odložitev izvršitve upravnega akta od sodišča.

Sodba nº II Ips 203/99 of Civilni oddelek, November 18, 1999

Jutranjo telovadbo za večje število vojakov (60) bi tožena stranka morala organizirati tako, da bi zagotovila njihovo varnost. Če je zahtevala, da naj stečejo na igrišče, bi morala dostop do igrišča organizirati tako, da bi bil ta mogoč brez gneče in s tem zvezanih nerodnih ravnanj, predvsem pa brez preskakovanja dokaj visoke cestne zapornice (cca 95 cm).

Sodba nº II Ips 170/99 of Civilni oddelek, November 18, 1999

Dejanska podlaga zahtevka po 210. členu ZOR je dokazano povečanje premoženja na strani neopravičeno obogatenega in zmanjšanje premoženja na strani neopravičeno prikrajšanega. Stranka, ki v postopku zatrjuje določena dejstva, mora za ta dejstva ponuditi tudi dokaze (7. člen ZPP). Izjema so le primeri, ko materialnopravni predpis določi prevalitev dokaznega bremena.

Sodba nº II Ips 162/99 of Civilni oddelek, November 18, 1999

Tožnik sicer upravičeno opozarja, da je človek z medicinsko izobrazbo lahko bolj zaskrbljen za izid zdravljenja. Toda po drugi strani je to tudi njegova prednost, saj je kot takšen bolj pozoren na morebitne spremembe, ki mu omogočajo tudi pravočasno ukrepanje.

Sodba nº II Ips 265/99 of Civilni oddelek, November 18, 1999

Po 1. točki 1. odstavka 19. člena ZDen morajo biti kumulativno podane vse predpostavke, ki so v njej določene. Dejstvo, da gre za dejavnost vzgoje in izobraževanja v okviru javne službe, je le ena od predpostavk iz te določbe. Ugotoviti je treba tudi, ali bo z vrnitvijo bistveno okrnjena možnost za opravljanje navedene dejavnosti. Okrnjenost se ugotavlja tako, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali dejavnosti, ki se opravlja v sporni nepremičnini, ni mogoče opravljati drug...

Sodba nº U 887/94 of Upravni oddelek, November 18, 1999

Prenos posestne meje v naravo ni predmet upravnega odločanja, ampak le tehnična storitev, ki jo upravni organ opravi po naročilu in na stroške lastnika. Postopek se konča s podpisom zapisnika oz. izjave na zapisnik, da se posamezni lastnik strinja s pokazano mejo in z zamejničenjem s trajnimi mejnimi znamenji. Zapisnik in mejnih znamenj ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku, ker zapisnik ni upravna odločba.

Sodba nº U 1083/95 of Upravni oddelek, November 18, 1999

Prisilno opravljanje del v tovarni, pa čeprav v izseljeništvu, ni v neposredni povezavi z delovanjem vojskujočih se strani v vojni in zato ni podlaga za priznanje statusa civilnega invalida vojne.

Sodba nº I Up 504/99 of Upravni oddelek, November 18, 1999

Če je zadnji dan roka nedelja ali državni praznik ali kakšen drug dan, ko se pri sodišču ne dela, se pritožbeni rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika (4. odst. 112. čl. ZPP, 2. odst. 113. čl. ZPP, 2. čl. Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS).

Sodba nº I Up 423/99 of Upravni oddelek, November 18, 1999

Gospodarska družba ne sme pričeti opravljati svoje dejavnosti preden ni vpisana v register dejavnosti in preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ.

Sodba nº I Up 314/99 of Upravni oddelek, November 18, 1999

Če PUP drugače ureja odmike v strnjenih naseljih kot sicer, se ni mogoče sklicevati na enake odmike kadar gre za gradnjo v strnjenih naseljih.

November 17, 1999

Sklep nº III R 32/99 of Gospodarski oddelek, November 17, 1999

Če so izpolnjena merila iz prvega odstavka 481.člena ZPP, ki spor iz najemnega oziroma zakupnega razmerja opredeljujejo kot gospodarski spor, je stvarno pristojno za sojenje v sporu okrožno sodišče.

Sodba nº U 33/99 of Upravni oddelek, November 17, 1999

Določba statuta Sklada RS za razvoj malega gospodarstva, da mandat predsednika in članom upravnega odbora tega sklada preneha z razrešitvijo s strani vlade zaradi utemeljenih razlogov, ne pomeni, da je zaradi tega potrebno vsakemu posameznemu članu upravnega odbora dokazovati njegovo subjektivno odgovornost in izpeljati postopek ugotavljanja krivde z vsemi procesnimi kavtelami, pač pa le, da vlada navede in obrazloži te razloge.

Sklep of Upravni oddelek, November 17, 1999

Po ZUP, ki se uporablja v postopkih denacionalizacije na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDen, lahko izda organ delno odločbo, kadar odloča o kakšni stvari v več točkah, pa so samo nekatere od njih zrele za odločitev, in kadar se pokaže za primerno, da se o teh točkah odloči s posebno odločbo. Ker v konkretnem primeru ne gre za odločanje o posamezni točki zahtevka, izdaja ni v skladu s 1. odst. 215. čl. ZUP.

Sodba nº U 1684/95 of Upravni oddelek, November 17, 1999

Tožena stranka s tem, ko tožeči stranki, kot morebitnemu zavezancu, sploh ni dala možnosti udeležbe v postopku vse do izdaje izpodbijane odločbe, ni omogočila uveljavljanje njenih pravic in pravnih koristi.

Sodba nº U 1691/95 of Upravni oddelek, November 17, 1999

Zahteva za denacionalizacijo, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZDen, bi se smatrala za vloženo na dan uveljavitve zakona, če bi bila popolna. Če zahteva ni bila popolna, je bil upravni organ dolžan vlagatelja obvestiti, kaj mora storiti, da se pomanjkljivosti odpravijo in mu določiti rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni.

Sklep of Upravni oddelek, November 17, 1999

ZDen v 14. členu izrecno veže vrnitev podržavljenega premoženja cerkvam, verskim skupnostim, njihovim ustanovam oz. redom, na njihovo delovanje na območju Republike Slovenije v času uveljavitve ZDen (7.12.1991).

Sklep of Gospodarski oddelek, November 17, 1999

Ne glede na to, da verižni pobot ni predviden po ZOR kot način izpolnitve obveznosti, temveč je to po določilu 336. člena ZOR le pobot, verižni pobot (pa tudi cesija, ki je revizija sicer posebej ne omenja) ne predstavlja običajnega načina poplačila, ker to predstavlja bančni prenos denarnih sredstev z dolžnikovega na upnikov žiro račun. V tem smislu je treba razumeti pojem neobičajnosti plačila iz citirane 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Taka neobičajna izpolnitev obveznosti nam...

Sklep of Gospodarski oddelek, November 17, 1999

Naši predpisi ne določajo obrestne stopnje zamudnih obresti za glavnice v tujih valutah. Toda to ne pomeni, da upnik nima pravice do nikakršnih zamudnih obresti. Očitno je, da je tožeča stranka s tožbo zahtevala s formulacijo "zakonite zamudne obresti" takšno stopnjo zamudnih obresti, kot je določena v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS št.

Sodba of Gospodarski oddelek, November 17, 1999

Tožena stranka je v osrednji informativni oddaji ravnanje tožeče stranke povezala z izrazi goljufija, ponujanje dvomljivih počitnic in nepravilno reševanje reklamacij. Če je tožeča stranka glede na tako vsebino spornega prispevka samo odgovorila na navedene trditve, ki so gotovo prizadele njene pravice in interes, potem ji ni mogoče očitati, da njen odgovor ni dopusten, ker da zavračanje navedenih očitkov ni dopustno, ker gre za mnenje oziroma komentar spornega prispevka. V nasprotju s pošten...

Sodba of Gospodarski oddelek, November 17, 1999

Pošiljatelj, ki sicer glede na določbo 87. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu po izročitvi stvari prejemniku, ki stvar sprejme brez ugovora, ni legitimiran za uveljavljanje zahtevkov iz prevozne pogodbe, lahko vendarle uveljavlja odškodnino po pravilih za nepogodbeno škodo, če nevarnost za uničenje stvari ni prešla na prejemnika.

Sodba nº III Ips 116/98 of Gospodarski oddelek, November 17, 1999

Uvodni del 48.a člena ZLPP je uzakonil domnevo, da je družbena lastnina oškodovana v vseh primerih, naštetih v omenjenem zakonskem določilu. Tisti, v katerega breme je domneva uzakonjena, pa lahko dokazuje nasprotno (tretji odstavek 221. člena ZPP 1977).

Sodba of Gospodarski oddelek, November 17, 1999

1. Družbeni pravobranilec ima procesno sposobnost samo v obsegu, ki ga določa ZDruP. Zato ne more uveljavljati ničnosti pogodbe, sklenjene v nasprotju z 8/4 členom ZPN.

Sklep of Gospodarski oddelek, November 17, 1999

Termoizolacijske plošče na splošno kot gradbeni material za izolacijo fasad se glede na svoj namen ne morejo tako razlikovati, da si v določeni meri vendarle ne bi bile - laično vzeto - podobne. Zato je treba šteti, da je podano bistveno razlikovanje med ploščami tudi v takem primeru, kot je obravnavani, ko se tožnikova in toženčeva plošča razlikujeta po številu utorov, posledično po številu predelov in s tem po obliki sploh. Kupec, ki se bo zanimal za take termoizolacijske plošče za fasade, ...

November 11, 1999

Sodba nº II Ips 100/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Zato, da pride do povečanja solastninskega deleža enega od (bivših) zakoncev morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Sodba nº II Ips 84/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Izvajalec del po gradbeni pogodbi odgovarja svojemu delavcu za škodo, ki jo je utrpel zaradi padca s strehe, čeprav je delo organiziral izvajalčev delovodja izven delovnega časa in ob sodelovanju oseb, ki niso zaposlene pri izvajalcu.

Sklep nº II Ips 184/99, II Ips 185/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Zahteva za denacionalizacijo s postopkom za njeno izvedbo je ena sama, čeprav je postopek lahko razdeljen med dva organa. Zato je rok za vložitev zahteve iz določbe 64. člena varovan v vsakem primeru, torej tudi tedaj, ko je popolna zahteva pravočasno vložena pri upravnem organu, sodišču pa je odstopljena že po izteku roka.

Sodba nº II Ips 103/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Če prejšnji imetnik stanovanjske pravice svoje pravice iz drugega odstavka 147. člena SZ ne uveljavi, pač pa z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, nobeden od pogodbenikov ne krši navedene zakonske določbe. Sklenitev take pogodbe je posledica doseženega soglasja njune pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij.

Sodba nº II Ips 133/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Sporni prostori na dan uveljavitve SZ niso bili v takem stanju, da bi ustrezali kriterijem, ki jih je zahtevala določba prvega odstavka 4. člena ZSR za opredelitev stanovanja. Stanovanjsko pravico je bilo v skladu z določbo 10. člena ZSR mogoče pridobiti le na stanovanju in ne na kakšnih drugih prostorih. Ker tožnik na dan uveljavitve SZ na spornih prostorih ni mogel imeti stanovanjske pravice, tudi ne more po določbah 117. člena SZ zahtevati privatizacije kasneje adaptiranih prostorov.

Sklep nº II Ips 154/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Stranka lahko z revizijo izpodbija sodbo sodišča druge stopnje le v obsegu, ki je enak obsegu njenega pritožbenega izpodbijanja.

Sodba nº II Ips 140/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 110/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Strah je posebna oblika pravno priznane škode, za katero sodišče prisodi denarno odškodnino, če ugotovi, da je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.

Sodba nº II Ips 171/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 151/99 of Civilni oddelek, November 11, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº U 720/95 of Upravni oddelek, November 11, 1999

Investitor se ne more uspešno sklicevati na opis in opredelitev namembnosti objektov v vlogi na priglasitev del, ko je objekt že zgrajen, saj se v takem primeru samo ugotavlja, ali je na podlagi priglasitve del dopustna točno takšna gradnja ali ne.

Sodba nº U 637/95 of Upravni oddelek, November 11, 1999

Ugovor zavezanca, da je sam razstrupil odpadke, je ugovor, ki se nanaša na samo upravno izvršbo.

Sodba of Civilni oddelek, November 11, 1999

Pravice iz vrednostnega papirja so nedeljive, kar pomeni, da posamičnih upravičenj iz vrednostnega papirja ni mogoče ločeno prenašati, temveč se lahko prenašajo samo vsa upravičenja skupaj, torej hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja. Zato je mogoče skleniti le pogodbo, po kateri se s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja pridobijo tudi vsa upravičenja, ki iz njega izhajajo.

Sodba nº I Ips 155/99 of Kazenski oddelek, November 11, 1999

Obs. J.W. je jeseni 1947 res pobegnil s prestajanja prostostne kazni ter nato pobegnil preko meje v Avstrijo. V takem ravnanju obsojenca pa niso bili podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 2.čl. ZKLD in tudi ne kakšnega drugega kaznivega dejanja, saj ilegalni prehod preko državne meje po tedanji zakonodaji ni bil opredeljen kot kaznivo dejanje, iz izreka pravnomočne sodbe pa tudi ne izhaja, da naj bi skupina obsojencev, v kateri je bil tudi obs., pri pobegu iz zapora uporabila silo ali gro...

Sklep nº Kp 2/99 of Kazenski oddelek, November 11, 1999

Glede na določilo 3.odst. 93.čl ZKP, ki določa, da o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (6.odst. 25.čl. ZKP), ni dvoma o tem, da o višini stroškov, ko se zberejo podatki, odloči predsednik senata sodišča prve stopnje, ne pa predsednik senata pritožbenega sodišča.

Sodba nº Kp 1/99 of Kazenski oddelek, November 11, 1999

Obtoženi A.G. in V.T. sta istočasno s pestjo udarjala v obraz oškodovanca. Nastala posledica huda telesna poškodba je tako rezultat njunega skupnega naklepnega delovanja, torej gre za skupno izvršitev kaznivega dejanja, zaradi česar ni pomembno, katero in kakšno poškodbo je povzročil posamezni udarec obtoženca.

Sklep of Kazenski oddelek, November 11, 1999

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodba nº I Ips 294/97 of Kazenski oddelek, November 11, 1999

Obsojenec bi lahko v skladu z določilom 3.odst. 41.čl. ZKP zahteval izločitev višjega sodnika B.Š. v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je dvomil v njegovo nepristranost, vendar tega ni storil. Trditev obsojenca, da je podana kršitev določb kazenskega postopka, ki naj bi vplivala na zakonitost sodbe pritožbenega sodišča, je torej neutemeljena.

Sklep of Kazenski oddelek, November 11, 1999

Navedbe zagovornika obs., da sodišče ne bi smelo verjeti izpovedbi priče L.R., pomenijo izpodbijanje dokazne ocene sodišča, torej uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP pa tega razloga v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.

November 10, 1999

Sklep of Upravni oddelek, November 10, 1999

Le v primerih velikega povečanja vrednosti nepremičnin zaradi novih investicijskih vlaganj ali povečanja, ki ima za posledico zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj, bistveno spremenjeno zunanjost, namembnost ali površino podržavljenega objekta, nepremičnine ni mogoče vrniti po določbi 3. alinee 2.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners