Vrhovno Sodišče: Opinions issued on December 1999

December 29, 1999

Sklep nº I Up 1141/99 of Upravni oddelek, December 29, 1999

Vprašanje je, ali ima tožeča stranka sploh še pravni interes za rešitev začasne odredbe oz. v kolikšnem obsegu ga ima, saj je ustavno sodišče, čigar odločbe so obvezne, do pravnomočne odločbe v upravnem sporu odločilo prav o tem, kar tožeča stranka uveljavlja v predmetni zahtevi.

Sklep nº I Up 1112/99 of Upravni oddelek, December 29, 1999

Pogoj verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic mora biti pri odločanju o izdaji začasne odredbe ocenjen glede na navedbe in predložene dokaze v tem upravnem sporu, izhajati mora iz spornega razmerja, ki se v tem primeru nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja, ne pa na neutemeljenost denacionalizacijskega zahtevka.

Sklep nº I Up 1113/99 of Upravni oddelek, December 29, 1999

Če se sporno pravno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja, je potrebno pri presoji verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic izhajati prav iz tega razmerja.

Sklep of Kazenski oddelek, December 29, 1999

Zaradi nemožnosti izvršitve zavodskega vzgojnega ukrepa na strani države izrečenega vzgojnega ukrepa ni mogoče nadomestiti z drugim vzgojnim ukrepom.

Sodba nº I Ips 236/99 of Kazenski oddelek, December 29, 1999

Toda s tem, ko sodišče v izpodbijanem sklepu navaja kazenske postopke, ki se vodijo zoper obd. F.Š. ( od tega dva postopka zaradi istovrstnega kaznivega dejanja), kot tisto posebno okoliščino, ki kaže na nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponovil kaznivo dejanje, še ne pomeni, da je sodišče nedopustno prejudiciralo njegovo krivdo, kot to obdolženec trdi v zahtevi za varstvo zakonitosti.

December 28, 1999

Sodba nº in sklep II Ips 178/99 of Civilni oddelek, December 28, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

December 23, 1999

Sklep nº I Up 1139/99 of Upravni oddelek, December 23, 1999

Čeprav je preklic radijskega dovoljenja stvar posebnega postopka in s tem tudi stvar morebitnega drugega upravnega spora, je vendar pomembna okoliščina v zvezi s presojo verjetnega nastanka težko popravljive škode. In to že zaradi tega, ker bi glede na izvršljivost odločbe prve stopnje o preklicu radijskega dovoljenja (2. odstavek 41. člena ZTel) lahko prišlo do njene izvršitve prej, preden bi imel tožnik sploh možnost vložiti tožbo zoper odločbo druge stopnje.

Sodba nº II Ips 233/99 of Civilni oddelek, December 23, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº in sklep II Ips 253/99 of Civilni oddelek, December 23, 1999

Ker sta pravdni stranki razdrli pogodbo o prodaji oz. o nakupu osebnega avtomobila, ki sta jo sklenili 5.6.1995, ima tožnik, ki je izpolnil pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dal (drugi odstavek 132. člena ZOR). Ker je v tožbi navedel, da je plačal 668.000 tolarjev kupnine, ima pravico do povrnitve tega zneska.

Sodba nº III Ips 59/99 of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

Zakonska ureditev ZTV o prepovedi vlaganja tuje osebe v domače podjetje, ki je v lasti tuje osebe, ni skladna z našim pravnim redom in z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo in jih zato v smislu določila 4. člena UZITUL ni mogoče uporabiti. Te prepovedi tudi ni mogoče šteti kot dopustne omejitve te svobode iz razloga javne koristi.

Sklep of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

Tuje podjetje po ZGD je pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima sedež zunaj Republike Slovenije. Po načelu argumentum a contrario je tedaj gospodarska družba po ZGD domača pravna oseba, če ima sedež v Republiki Sloveniji. Tudi po določilu prvega in drugega odstavka 17. člena ZUKZ, ki sicer velja na splošno za vse pravne osebe, ima drugi toženec status naše osebe, saj je bil ustanovljen (in tako tudi vpisan v sodni register) po našem pravu - po ZGD.

Sodba of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstojalo v trenutku samega nastajanja avtorskega dela in je zato stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopiti. Ne gre tedaj za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase, ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi, kot je to bilo tudi v obravnavanem primeru, ko so likovniki naknadno poskrbeli za podobo oziroma ilustracije beril.

Sodba nº III Ips 110/99 of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

Sporne tehnične risbe oziroma grafični prikazi povzemajo splošno sprejete in že dalj časa v gradbeni fiziki uveljavljane tehnične risarske rešitve skupaj s simbolnimi oznakami, "šrafurami", s katerimi se prikazuje funkcijo z risbami zajetih materialov. Zato glede izvirnosti predstavitve in sporočilnosti skice ne odstopajo od drugih tovrstnih skic, pri čemer pa je sploh namen teh skic, da jasno, nedvoumno in tehnično korektno prikažejo izbiro materialov glede na njihovo funkcijo ter izbrano za...

Sodba nº III Ips 98/99 of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

Po členu 50/3 ZLPP je nično samo tisto razpolaganje s sredstvi večje vrednosti in družbenim kapitalom, do katerega je prišlo po vložitvi tožbe družbenega pravobranilca.

Sodba nº III Ips 144/99 of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Izpodbijati je možno samo dolžnikovo dejanje (prvi odstavek 125. člena ZPPSL). Treba ga je samo razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi kako drugače. Ne spada pa v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja navajanje pravnih poslov, ki so morda bili ...

Sodba nº in sklep III Ips 118/98 of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

(Morda) neupravičeno izplačilo iz družbenopravne osebe, vendar ne v okviru njenega lastninskega preoblikovanja, je lahko oškodovanje družbenega premoženja, vendar ne po 48.a čl. ZLPP. Zato Agencija ni pristojna odločiti v takšnem primeru po 48.c členu ZLPP.

Sklep nº III Ips 161/98 of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

Tudi v postopku za obnovo postopka velja določba 385. člena ZPP o revizijskih razlogih. Pri tem pa je tudi pri uveljavljanju obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP možna zmotna uporaba materialnega prava - n.pr. zmotna materialnopravna ocena, ali je na podlagi novih dokazov možna za predlagatelja obnova postopka ugodnejša odločba.

Sodba nº III Ips 106/98 of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

Dejanje nelojalne konkurence po členu 13/3-8 ZVK lahko stori samo ena pogodbena stranka nasproti drugi pogodbeni stranki.

Sklep nº III Ips 163/98 of Gospodarski oddelek, December 23, 1999

Solastninska pravica tožene stranke na najetih prostorih na odpoved najemne pogodbe ne vpliva. Toda odpovedi najemne pogodbe sledi zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov. Tega zahtevka pa tožeča stranka pod predpostavko, da je tožena stranka res solastnik najetih prostorov, samo zaradi odpovedi najemne pogodbe, nima (prvi odstavek 3. člena ZTLR.

Sodba nº in sklep II Ips 282/99 of Civilni oddelek, December 23, 1999

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili prvi odstavek 195. člena ZOR, ko sta odločili, da mora tožena zavarovalnica tožnici povrniti stroške zdravniških pregledov, čeprav so bili opravljeni v samoplačniški ambulanti, saj so nastali zaradi škodnega dogodka. Prav tako je neutemeljen tudi očitek tožene stranke, da sta sodišči v zvezi s plačilom odškodnine za potne stroške in poškodovana oblačila tožnici prisodili zamudne obresti od zapadlosti terjatve in ne od dneva sojenja. Glede n...

Sodba nº II Ips 218/99 of Civilni oddelek, December 23, 1999

Višine odškodnin ne gre primerjati le z nominalno prisojenimi zneski in ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji (ko je bila odškodnina odmerjena) izdana. To velja zlasti za starejše odločbe, ko je bila inflacija višja, in so se zato tudi povprečne plače (ki jih kot merilo ekonomske zmožnosti družbe ponuja tudi tožena stranka) pogosteje in izrazito spreminjale. Zato je treba pred primerjanjem ugotoviti, kdaj je bila prvostopenjska sodba v primerljivem primeru izdana in kakšna je bil...

Sodba nº II Ips 209/99 of Civilni oddelek, December 23, 1999

Sodišče prve stopnje je v dejanski situaciji, ko sta vsaka od strank trdili svoje, povsem pravilno ravnalo, ko je po uradni dolžnosti prvič postavilo izvedenca samo, stroške za plačilo tega izvedenca pa najprej naložilo tožeči stranki. Ko je ocenilo, da je izvedenec po nekaj dopolnitvah svoje delo opravil v skladu s pravili stroke, ni bilo več dolžno ukrepati na ta način. Od tu naprej sta bili stranki tisti, ki bi morali predlagati novega izvedenca, če se s prejšnjim ne bi strinjali....

Sodba nº II Ips 254/99 of Civilni oddelek, December 23, 1999

Ko je sodišče ugotovilo, da so fizične bolečine zaradi udarca z lato trajale le kakšno uro, nato pa izzvenele (v kazenskem postopku je bila ugotovljena le sled poškodbe) ter da strah pred škodnim dogodkom in po njem ni trajal toliko časa in bil takšne intenzitete, kot je zatrjevala, sodišče ni imelo podlage za prisojo denarne odškodnine.

Sodba nº II Ips 119/99 of Civilni oddelek, December 23, 1999

Oškodovanec se mora glede na časovni trenutek, ko zahteva odškodnino, odločiti, ali bo zahteval le povrnitev pretekle škode oziroma bo v določenih časovnih obdobjih zahteval povrnitev škode v preteklem časovnem obdobju, ali pa bo zahteval tudi povrnitev gotove bodoče škode. Če zahteva tudi povrnitev gotove bodoče škode, mu je odškodnina lahko prisojena le v obliki rente. V tem primeru oškodovanec pristane tudi na zakonsko jasno določeni način spreminjanja prisojene rente. Zakon o obligacijski...

Sklep of Civilni oddelek, December 23, 1999

Dogovor, po katerem pogodbo o posredovanju dopolnjuje pogodba o zastopanju, ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo, in je torej dopusten.

Sodba nº II Ips 225/99 of Civilni oddelek, December 23, 1999

Dobroverna posest, se domneva tako po paragrafu 328 ODZ kot po 72. členu ZTLR. Dokazno breme, da ta domneva ni resnična, je bilo po tretjem odstavku 221. člena ZPP 1977 na tožencu, ki pa sodišč prve in druge stopnje ni uspel prepričati, da bi pokojna A. S. izvajala doživljenjsko posest na sporni parceli zaradi ustne pogodbe in da bi njeni nasledniki za to vedeli.

December 22, 1999

Sodba nº II Ips 474/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Oporoka je veljavna, ker je bilo na podlagi besedila oporoke in s pomočjo zanesljivih spremljajočih okoliščin ugotovljeno, da je dedinja toženka.

Sklep nº II Ips 242/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje, da se ne dovoli naknadno uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka, nima narave sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.

Sodba nº II Ips 250/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

V najemni pogodbi z dne 25.11.1992 ni navedeno, da bi toženca opravljala kot registriran poklic kakšno gospodarsko dejavnost. Enako velja za oba aneksa. Zato tožencev ni mogoče uvrstiti med subjekte, za katere na podlagi 489.a člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.

Sodba nº U 1730/95 of Upravni oddelek, December 22, 1999

Objekt v izmeri 3 x 3 m in skladiščna lopa v izmeri 18 x 8 m ne moreta biti samostojna objekta in sta torej le pomožna objekta, ki se vračata skupaj z glavno stvarjo - stavbo. Pri tem se njena vrednost vračuna v povečano vrednost nepremičnine, ki se vrača.

Sodba nº U 1696/95 of Upravni oddelek, December 22, 1999

Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj upravni organ prve stopnje ni ugotovil statusa nepremičnine, ki je predmet zahtevka za denacionalizacijo, niti zavezancev za vračanje.

Sodba nº U 1745/96 of Upravni oddelek, December 22, 1999

Iz drugih razlogov organ druge stopnje ne more spremeniti odločbe druge stopnje (in ne tistih, ki so navedeni v določbah 263., 266., in 267. člena ZUP - 2. odst. 244 čl. ZUP) v škodo pritožnika, ker velja načelo, da stranka zaradi pritožbe ne more priti v slabši položaj, kakor bi bila, če se ne bi pritožila. Zato organ druge stopnje ne more mimo razlogov iz 2. odst. 244. čl. ZUP spremeniti odločbe prve stopnje v škodo pritožnika.

Sodba nº II Ips 220/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica. Duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela. Šele tako huda kršitev je podlaga za odmero denarne odškodnine.

Sklep nº II Ips 137/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Po določbi 82. člena ZPP 1977 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. To določbo je mogoče razlagati le v mejah določb 79. člena ZPP 1977, oziroma, za ta postopek pomembnih, njegovih prvih dveh odstavkov. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost - prvi odstavek); polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v ...

Sklep of Civilni oddelek, December 22, 1999

Ravno posebno premoženje toženca je tisto, ki je odločilno vplivalo na večji delež toženca na skupnem premoženju. ZZZDR namreč postavlja zakonsko domnevo v prvem odstavku 59. člena, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, lahko pa dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Toženec je to uspel dokazati in je njegov delež na skupnem premoženju ustrezno večji ravno za toliko, kolikršen odstotek v sorazmerju do celotne vrednosti predstavlja njegovo posebno...

Sodba nº II Ips 142/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Izjava tretjetoženca S. S. nima potrebnih kvalitet za vpis spremenjene trase služnostne pravice v zemljiško knjigo. Ne gre le za vprašanje manjkajočega zemljiškoknjižnega dovoljenja in neoveritve tretjetoženčevega podpisa, kar bi načeloma lahko nadomestila sodba, temveč predvsem za premajhno določnost tretjetoženčeve izjave. V prvi točki izjave je ta toženec navedel, da je hoja in vožnja po ponujeni parceli možna, saj tudi sam vozi po tej poti, v drugi točki pa, da drugotožencu dovoljuje enak...

Sodba nº II Ips 174/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 181/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Ko je v letu 1957 prišlo do zaplembe gozda, bi kupec lahko ravnal po pravnem pravilu drugega stavka paragrafa 920 bivšega ODZ oziroma kasneje po drugem odstavku 137. člena ZOR. Izpolnitev pogodbe je bila v njeni sklenitveni fazi in še nekaj let kasneje možna. Zaplemba je povzročila naknadno nemožnost spolnitve, za katero pa ni bila odgovorna nobena od pogodbenih strank. V takem primeru je naknadna delna nemožnost v sami spolnitveni fazi kupcu po prejšnjih pravnih pravilih omogočala odstop od ...

Sklep nº II Ips 286/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Električni podaljšek sam ni nevaren. Nevarno je lahko delo v zvezi z njim. Delo pa je tožnik opravljal za toženo stranko. Zato je za odškodninsko odgovornost tožene stranke pomembno, ali je bilo tožnikovo delo, ki ga je opravljal zanjo in po njenem naročilu, nevarno.

Sodba nº II Ips 247/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Odločilne okoliščine, ki jih je sodišče dolžno ob tem upoštevati, so poleg duševnih bolečin in šoka ob smrti sami, še prikrajšanja zaradi izgube moralne podpore zakonca oziroma roditelja, izgube pozornosti in pomoči, vzgoje in nasvetov, prikrajšanja v družinskem sožitju in bivanju.

Sodba nº II Ips 199/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotku tudi sicer predstavlja le določen orientacijski podatek, ki sodišču pomaga odmeriti pravično odškodnino in ki je kot dejanski podatek podvržen pravni presoji.

Sodba nº II Ips 228/99 of Civilni oddelek, December 22, 1999

Tožnik bi moral dokazati s pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku zoper drugega udeleženca prometne nesreče, da je bila škoda, ki jo je utrpel, povzročena s kaznivim dejanjem. Šele takrat bi sodišče moralo ugovor zastaranja terjatve preverjati tudi z uporabo 377. člena ZOR. Pisna ali ustna zahteva upnika, naj dolžnik izpolni obveznost, ne zadostuje za pretrganje zastaranja (391. člen ZOR).

December 21, 1999

Sodba nº VIII Ips 163/99 of Delovno-socialni oddelek, December 21, 1999

Če disciplinski organi niso ugotavljali razlogov in možnosti za izrek omiljenega, pa čeprav še vedno najstrožjega disciplinskega ukrepa, je pravilen zaključek sodišča, da je bilo tako odločanje disciplinskih organov glede na zakonske možnosti pomanjkljivo in s tem nezakonito. To pomeni, da je imelo sodišče, ob popolni ugotovitvi dejanskega stanja, možnost meritornega odločanja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 24. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS,...

Sodba of Delovno-socialni oddelek, December 21, 1999

Odločba Ustavnega sodišča, ki prepoveduje uporabo 51. člena ZPPSL, je bila objavljena 12.2.1996, zato so bile odločitve delodajalcev o prenehanju delovnega razmerja delavcev, sprejete na podlagi sklepov o potrditvi prisilne poravnave, ki so postali do 12.2.1996 pravnomočni, dopustne. Sklepi o prenehanju delovnih razmerij toženk so bili sprejeti v letu 1995, torej prej preden je pričela veljati prepoved uporabe določil 51. člena ZPPSL.

Sodba nº VIII Ips 159/99 of Delovno-socialni oddelek, December 21, 1999

Do razlike v plačah, ki so sporne, je, kot je to razvidno iz navedb v tožbi, prišlo zaradi sklepa vlade (21.5.1992), ki je znižala osnovo za izračun plač tožnikom preko z zakonom določenega odstotka.

Sodba nº VIII Ips 158/99 of Delovno-socialni oddelek, December 21, 1999

Samo vročanje ni samostojno procesno dejanje, ampak služi kot sredstvo za izpolnitev pogojev kakega drugega pravnega dejanja. Zato nevročitev ali vročitev, ki ni opravljena v skladu z zakonom, sama po sebi še ne pomeni niti absolutne niti relativne bistvene kršitve pravdnega postopka. Do absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka pride, če na primer zaradi opustitve vročitve stranki ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem (7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Relativna bistvena ...

December 17, 1999

Sodba of Civilni oddelek, December 17, 1999

Dejstvo, da je stranka predstojnik okrajnega sodišča in da se vsak dan videva v isti stavbi s sodniki pritožbenega sodišča, ni razlog za smotrno delegacijo takšnega sodišča.

Sodba nº II Ips 231/99 of Civilni oddelek, December 17, 1999

Sodba II Ips 231/99 Evidenčna številka:

Sklep nº I R 64/99 of Civilni oddelek, December 17, 1999

Vprašanje, ali so bili drugi postopki pred pristojnim sodiščem zakoniti in pravilni oziroma, ali je bil tožnik s potekom in izidi teh postopkov zadovoljen, za odločitev o predlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP/99 ni bistveno.

Sklep nº I R 72/99 of Civilni oddelek, December 17, 1999

Dejstvo, da sodniki za odločanje krajevno in stvarno pristojnega sodišča poznajo tožečo stranko, ki izvaja kot sodnica sodno oblast v istem kraju, isti zgradbi, vendar pa na drugem sodišču (najvišjem sodišču v državi, zaradi česar jo, tako kot sodniki stvarno in krajevno pristojnega sodišča, poznajo tudi sodniki drugih za odločitev v tej pravdni zadevi stvarno pristojnih sodišč), ne predstavlja drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP/99.

December 16, 1999

Sodba nº II Ips 229/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 283/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Presoja stopnje odgovornosti imetnikov motornih vozil, udeleženih v prometni nezgodi.

Sklep nº II Ips 101/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Kadar se podrejeni tožbeni zahtevek nanaša na drugačno dejansko in pravno podlago, je v premoženjskem pravnem sporu dovoljenost revizije proti pravnomočni odločitvi v podrejenem zahtevku, treba posebej presojati po določilu 382. člena ZPP. Navedba vrednosti spora v glavnem tožbenem zahtevku ni odločilna.

Sodba nº II Ips 260/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Prodajna pogodba kot fiduciarni posel za prenos lastnine v zavarovanje terjatve je nična, če je predmet posla nepremičnina ali če pogodba ne vsebuje določila, da se upnik - fiduciar poplača iz prodane stvari.

Sklep nº II Ips 355/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Domnevati je res mogoče, da ob morebitni razlastitvi upravičenec za nepremičnino ne bi dobil cene, kakršno je iztržil s prodajno pogodbo, ki se očitno kaže več kot ugodna. Toda takšnega strahu ni mogoče šteti kot posledico grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti, kakršno ima v mislih 5. člen ZDen.

Sodba nº II Ips 160/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Nujni dedič ima pravni položaj pravega dediča tudi v primeru, če je oporočitelj določil, da dobi svoj nujni delež v določenih stvareh, v denarju ali pravicah (27. člen ZD). S tem namreč oporočitelj ni spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek (kar v bistvu pravno zmotno trdi tožeča stranka) na izročitev stvari, denarja ali na odstop pravice, ampak je samo določil način delitve zapuščine. Toženec je pravi dedič, na katerega je (tako kot na ostale dediče) prešla pokoj...

Sklep nº II Ips 129/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Električna napeljava je postala nevarna, ker ni bila ustrezno vzdrževana. Zato je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost le krivdno ravnanje tistega, ki bi moral ta del električne napeljave vzdrževati.

Sklep nº II Ips 90/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

V obravnavanem primeru tožbe ni vložila oseba, ki zatrjuje, da služnost ima, ampak oseba, ki zatrjuje, da je lastnik stvari in da nekdo drug (tožena stranka) neutemeljeno vznemirja njeno lastninsko pravico. S tožbenim zahtevkom se tedaj ne zahteva varstvo služnostne pravice, ampak varstvo lastninske pravice. Ta pa se ne varuje po pravilih, ki veljajo za varstvo služnostne pravice, ampak po pravilih, ki so vsebovana v poglavju ZTLR z naslovom "Varstvo lastninske pravice" (37. do 43. člen ZTLR)...

Sklep nº II Ips 120/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Nedobroverni graditelj pridobi lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki ga pokriva stavba in na funkcionalnem zemljišču, če se lastnik zemljišča v roku iz 25. člena ZTLR ni uprl gradnji. Lastnik ima v tem slučaju le pravico do povrnitve prometne vrednosti zemljišča (25/5 člen ZTLR).

Sodba nº II Ips 146/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, s katero na podlagi najemne pogodbe proti tretji osebi (ne proti sopogodbeniku) uveljavlja svojo pravico do posesti.

Sodba nº II Ips 150/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Pravična odškodnina je pravni standard in zakonodajalec je v 200. členu ZOR določil izhodišča za uporabo tega standarda. Sodišče mora upoštevati:

Sodba nº VII Ips 4/98 of Kazenski oddelek, December 16, 1999

Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, kdaj je bil zaključni račun za leto 1991 predložen SDK, česar tudi obtožni akt ni vseboval. Zato je treba v korist obsojenih pravne in odgovornih oseb šteti, da je bil očitani gospodarski prestopek storjen po izteku leta 1991, torej s 1.1.1992, zaradi česar je nastopilo absolutno zastaranje pregona zaradi gospodarskega prestopka, še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (22.1.1998).

Sodba nº VII Ips 1/98 of Kazenski oddelek, December 16, 1999

Opustitev prijave solastninskega deleža v podjetju s sedežem v tujini ni kršitev majhnega pomena.

Sodba nº VII Ips 2/99 of Kazenski oddelek, December 16, 1999

Ne glede na izkazani državljanski status obsojene odgovorne osebe - tujca, se le-ta kot direktor obsojene pravne osebe ne more sklicevati na zmoto glede veljavne zakonodaje v naši državi, saj je kot direktor domače pravne osebe dolžan upoštevati domače pravo in je zato smiselno sklicevanje na pravno zmoto neupoštevno.

Sklep of Kazenski oddelek, December 16, 1999

Zakon o kreditnih poslih s tujino je glede ureditve teh poslov v razmerju do ZOR lex specialis, zato so kreditne posle s tujino, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, lahko sklepale vse pravne osebe in zasebniki in ne le banke in hranilnice (5. člen).

Sodba nº II Ips 175/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

Ker je tožeča stranka s podpisom obračun le potrdila, to dejstvo ne more pripeljati do materialnopravnega sklepa, da je tožeča stranka s tem toženi stranki del njene obveznosti, ki je opredeljena v zakonu (prvi odstavek 126. člena SZ), tudi odpustila, zaradi česar naj bi, njena obveznost v delu, ki ni bil zajet v obračunu, prenehala.

Sklep nº II Ips 408/99 of Civilni oddelek, December 16, 1999

S sklepom, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, postopek ni pravnomočno končan.

December 15, 1999

Sodba nº II Ips 148/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Podlaga za določitev veljavne cene stavbnega zemljišča je bila določena v pisnem dogovoru in bi vsako dodatno odbijanje stroškov pomenilo uveljavljanje enostranske volje občine, kar ni dovoljeno.

Sklep of Civilni oddelek, December 15, 1999

Vrednost spornega predmeta se tedaj, kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski protivrednosti, določa po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe.

Sklep of Civilni oddelek, December 15, 1999

Izhodišče za razlago oporoke je sama vsebina oporoke oziroma zapustnikove odredbe. Razlaga ne sme vnesti nekaj, kar v poslednjevoljni odredbi ni prišlo do izraza (primerjaj Finžgar -

Sodba nº II Ips 227/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Presoja odgovornosti imetnikov motornih vozil, udeleženih v prometni nezgodi.

Sklep nº I Up 1088/99 of Upravni oddelek, December 15, 1999

Odvzem potnega lista samo zase še ni odvzem državljanstva, zato ni verjetno izkazane potrebe, da se z začasno odredbo uredi tožničin državljanski status.

Sklep nº I Up 1063/99 of Upravni oddelek, December 15, 1999

Vabilo priči na zaslišanje in zahteve parlamentarne komisije, naj sodišče odredi prisilni privod priče, sta tipični dejanji procesnega vodstva v postopku parlamentarne preiskave, ki imata sodno varstvo zagotovljeno v okviru rednega sodstva in ju ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu.

Sklep nº II Ips 243/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Toda Staninvest ... ni izkazal obstoja pogodbe, po kateri zastopa lastnike stanovanj. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, po katerem so stanovalci uresničevali svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v skupnosti stanovalcev in v stanovanjski skupnosti (prvi odstavek 72. člena) je namreč določal, da hišni svet, ki skrbi za smotrno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjsko hišo, "sklepa pogodbe o oddaji nalog in opravil v zvezi z g...

Sodba nº II Ips 216/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Plačilo kupnine je bistvena sestavina pogodbe in ker se pogodbeni stranki nista zedinili o tem, da bo toženec tožniku plačal dobavljeno -blago je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo 26. člen ZOR in zavrnilo tožbeni zahtevek, saj med pravdnima stranka ni bilo pogodbenega ali drugega razmerja, ki bi imelo za posledico dolžnost plačila vtoževanega zneska.

Sodba nº II Ips 230/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Sklep nº I R 77/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Po 2. odstavku 55.a člena Zakona o izvršilnem postopku, ki je veljal tedaj, ko bi sodišče moralo odločiti o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, in po 2. odstavku 62. člena zdaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju odloči o ugovoru sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi.

Sklep nº I R 79/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Dejstvo, da je eden od zainteresiranih lastnikov stanovanj v tej zadevi sodnica višjega sodišča, ki je pristojno za odločanje na drugi stopnji, predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi.

Sodba nº II Ips 434/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Oporočna sposobnost se predpostavlja, prav tako kot širše pojmovana poslovna sposobnost. Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo oporočno nesposobnost.

Sklep of Upravni oddelek, December 15, 1999

Tožena stranka, ki je zavrnila pritožbo z obrazložitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana, pri tem pa poudarila, da podržavljenega podjetja ni mogoče vrniti v naravi, je s tem že odločila o sami stvari in ne o predlogu za izdajo začasne odredbe. Z ugotovitvijo, da je dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu izkazana ter zavrnitvijo le-te, pa je izpodbijana odločba tudi sama s seboj v nasprotju.

Sodba nº U 1279/95 of Upravni oddelek, December 15, 1999

S sklenitvijo pravnega posla - kupne pogodbe med tožečo in prizadeto stranko je bilo pretrgana povezava z upravnim postopkom. Zato morebitne kršitve Zakona o upravnem postopku niso pravno relevantne glede veljavnosti pravnega posla.

Sodba nº II Ips 387/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Tudi uporaba pravil stroke pri izvedenskem delu sodi v dejansko podlago spora, ki revizijsko sodišče veže.

Sodba nº II Ips 210/99 of Civilni oddelek, December 15, 1999

Dejstvo, da tožnik stanuje v spornem objektu na podlagi stanovanjske pogodbe z dne 21.6.1972, da je na podlagi odločbe pravne prednice tožene stranke že 15.11.1963 dobil dovoljenje za adaptacijo navedenega stanovanjskega objekta ter, da zakonska zveza tožnika obstaja že vrsto let zgolj formalno oziroma da z družino ne živi že več kot 10 let in torej ne živi v L., kjer živita žena in sin. Zato niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 128. člena Stanovanjskega zakona v zvezi s 60. členom Zakona o ...

Sklep of Civilni oddelek, December 15, 1999

Tožnica, ki uveljavlja obstoj prikrite pogodbe, ni pogodbena stranka niti pri navidezni - darilni, niti pri prikriti - prodajni pogodbi. Če bi zatrjevala, da je bila kupnina plačana iz premoženja, ki sta ga s tožencem pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, bi šlo za skupno premoženje po 51. členu ZZZDR in bi bilo mogoče dokazovati dogovor, da je po drugem odstavku 52. člena ZZZDR s tem delom premoženja upravljal toženec. Toda tožnica trdi, da je bila kupnina plačana iz njenega oseb...

December 14, 1999

Sklep nº VIII R 28/99 of Delovno-socialni oddelek, December 14, 1999

Z vlogo z dne 2.11.1999 je toženka pojasnila svoj predlog z navedbo, da naj sodišče ugotovi, da ni stvarno pristojno za odločanje v omenjeni zadevi in da zadevo odstopi stvarno pristojnemu sodišču. V primeru, da se sodišče ne izreče za nepristojno, toženka zahteva izločitev Delovnega sodišča v Mariboru, vključno s predsednikom sodišča.

Sklep nº VIII R 31/99 of Delovno-socialni oddelek, December 14, 1999

Iz računa tožnika je razvidno, da je bil račun, ki je dejanska podlaga zahtevku tožeče stranke, izdan zaradi opravljenih zdravstvenih storitev v dežurni ambulanti.

Sklep nº VIII R 25/99 of Delovno-socialni oddelek, December 14, 1999

Po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. list RS, št. 19/94) delovna sodišča odločajo o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Odločajo tudi v drugih sporih, za katere tako določa zakon. Predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij delovnim sodiščem ne dajejo omenjene pristojno...

Sklep nº VIII R 29/99 of Delovno-socialni oddelek, December 14, 1999

V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Po določbi 23. člena Ustave Republike Slovenije ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Če tožeča stranka meni, da je kršena njena pravica o sojenju brez nepotrebnega odlašanja, ima pravico do vlaganja dovoljenih pravnih sredstev. Tako nadzo...

December 10, 1999

Sklep nº I Up 1065/99 of Upravni oddelek, December 10, 1999

Ob neizpodbijanem dejstvu, da je odločba, izdana v obnovljenem postopku, postala dokončna, kar pomeni, da je že izvršljiva, ni podanega pogoja iz 2. odstavka 69. člena ZUS, glede izkazanega pravnega razmerja, izpolnitev ostalih pogojev iz navedene določbe niti ni pomembna.

Sodba nº I Up 1064/99 of Upravni oddelek, December 10, 1999

Sklep občinskega sveta o prometni ureditvi ima splošen značaj, ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike nepremičnin ob javni poti obremenjuje tako določena prometna ureditev.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners