Vrhovno Sodišče: Opinions issued on February 1999

February 25, 1999

Sodba nº II Ips 333/98 of Civilni oddelek, February 25, 1999

Vprašanje, ali bo sodišče po določbah 213. člena ZPP prekinilo postopek ali ne, je stvar njegovega pravdnega vodstva. Enakega značaja pa je tudi vprašanje, ali bo po določilu 313. člena ZPP združilo dve pravdi v skupno obravnavanje.

Sodba nº I Ips 36/99 of Kazenski oddelek, February 25, 1999

Zoper sklep o izločitvi zapisnikov in listin je dovoljena posebna pritožba. Iz navedenega določila 3.odst. 340.čl. ZKP torej ne izhaja, da je tudi zoper sklep, s katerim senat ni ugodil predlogu strank, da se zapisniki ali obvestila izločijo iz spisa, dovoljena posebna pritožba.

Sodba nº II Ips 515/97 of Civilni oddelek, February 25, 1999

Stranki sta se v sporni pogodbi dogovorili, da se izročnina v celoti poračuna z dajatvami, ki jih je toženec do sklenitve pogodbe že dajal očetu, ter z obveznostmi, ki so določene v bodoče. Upoštevaje te ugotovitve, je bil namen pogodbenih strank v sklenitvi odplačne pogodbe. Ker ob sklenitvi pogodbe nobena od strank ni vedela, kolikšne bodo še obveznosti tožene stranke v bodoče, sta sodišči pravilno sklepali, da je imela sklenjena pogodba elemente aleatornosti. Takšna pravna narava sporne "i...

Sodba nº II Ips 549/97 of Civilni oddelek, February 25, 1999

Ker toženčeva pripomba ni bila usmerjena na tožničino gostinsko dejavnost, temveč na njen način prehranjevanja, kar zadeva bolj človekovo zasebnost, kot njegov ugled, je bila s tem lahko prizadeta tožničina pravica, ki je zagotovljena v 34. oz. 35. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-I), toda pravno varstvo, ki ga je zahtevala tožnica (na podlagi 200. člena ZOR), ni bilo ustrezno.

Sodba nº II Ips 541/97 of Civilni oddelek, February 25, 1999

Zahtevo po povračilu dolga toženih strank zaradi primanjkljaja, ki je nastal v mesnici, je zahteva za izpolnitev obveznosti, kar je v skladu z načelom vestnosti in poštenosti (12. člen ZOR). Morebitna izjava, da bo sicer tožeča stranka prijavila ali tožila toženca, ni nedopustna, saj je zakonita grožnja dopustna.

Sodba nº I Ips 54/99 of Kazenski oddelek, February 25, 1999

Vložnik uveljavlja kršitev določb zakona, ki v času izdaje izpodbijane pravnomočne odločbe še niso bile v veljavi, niti zanje zakon ni določil, da imajo učinek za nazaj, zato te določbe niso mogle biti kršene.

Sodba nº I Ips 45/99 of Kazenski oddelek, February 25, 1999

Sodišče je pri odločanju o priporu po 2.odst.525 čl. ZKP poslovalo v slovenskem jeziku in tudi razpolagalo s slovenskim prevodom mednarodne tiralice, ki je sicer pisana v angleščini. Uveljavljani kršitvi 6. in 7. člena ZKP tako nista podani.

Sklep of Kazenski oddelek, February 25, 1999

Obtožnico je glede na njene sestavne dele šteti kot z zakonom predpisano celoto (269.čl. ZKP), zato je preizkus v ugovornem postopku možen glede vseh sestavnih delov obtožnice, to je tudi po 5. in 6. točki 1.odst.269.čl. ZKP, ki sta v novi obtožnici - predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi in obrazložitev -

Sodba nº III Ips 67/97 of Gospodarski oddelek, February 25, 1999

Osmi člen Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Url.list RS štev. 17/91-I) določa razmerje med dinarjem in tolarjem upoštevajoč stanje, zatečeno na dan uveljavitve zakona dne 8.10.1991. Odločilno za uporabo omenjenega zakonskega določila je samo, da je terjatev nastala (bil denarni znesek izražen) pred 8.10.1991, in da je bil znesek izražen v dinarjih.

Sodba nº III Ips 149/98 of Gospodarski oddelek, February 25, 1999

Pojem vzajemnosti pogodb, oziroma vzajemno obveznih pogodb je nekaj drugega od pojma sočasne izpolnitve (obveznosti vsake pogodbene stranke vzajemno obvezne pogodbe).

Sodba nº U 293/95 of Upravni oddelek, February 25, 1999

Če gre za takšno adaptacijo, po kateri bo poseg presegel primere, ki so določeni v 4. členu navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oz. za posege v prostor, za katere po zakonu lokacijsko dovoljenje ni potrebno (Ur.l. SRS, št. 27/85), mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in sama priglasitev del ne zadošča.

Sodba nº U 426/96 of Upravni oddelek, February 25, 1999

Če je poseg v prostor predviden v samem središču mesta, so pravice do zdravega okolja vsakogar v njem omejene z enakimi pravicami drugih - someščanov.

Sklep of Upravni oddelek, February 25, 1999

Oddajanje stavbnih zemljišč po ZSZ ni opredeljeno kot upravna stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku, saj se stavbno zemljišče po 51. členu ZSZ odda s pogodbo, v primerih izpodbijanja odločitve oddaje na podlagi javnega razpisa pa je po 4. odst. 54. člena istega zakona izrecno predvidena pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

Sodba nº U 708/96 of Upravni oddelek, February 25, 1999

Če v izvršilnem postopku ni bilo ugotovljeno, ali je mati storila vse, da bi do stikov (na določen način in v določenem obsegu) prišlo, ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da jih mati ni omogočala.

Sodba nº U 247/96 of Upravni oddelek, February 25, 1999

Ni že vsak neizvršen stik podlaga za novo določitev denarne kazni kot oblika izvršbe s prisilitvijo, če sodišče z gotovostjo ne ugotovi, zakaj do stika ni prišlo.

Sodba nº I Ips 43/99 of Kazenski oddelek, February 25, 1999

Zahtevo za revizijo po ZPKri je pooblaščenka pravnih naslednic obs. A.Ž. vložila zoper pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča Gorenjskega odreda na položaju z dne 9.8.1944. Zahteva za revizijo je bila utemeljeno zavrnjena, saj se je po 1.odst. 22.čl. ZPKri smela vložiti le zoper sodbe, izdane na ozemlju sedanje Republike Slovenije v času od 15.5.19945 do 2.7.1990.

Sklep of Kazenski oddelek, February 25, 1999

Storilec tega kaznivega dejanja (po 8.čl. Zakona o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države) ni bil samo tisti, ki je ukradel takšno premoženje, temveč tudi tisti, ki ga je neupravičeno koristil (neupravičena raba).

Sodba nº I Ips 70/97 of Kazenski oddelek, February 25, 1999

Glede na načelo proste presoje dokazov v kazenskem postopku (1.odst. 18.čl. ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo. Zato določbe 3. alinee 29.čl. Ustave ni mogoče razlagati tako, da je sodišče dolžno izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba.

Sodba nº II Ips 324/98 of Civilni oddelek, February 25, 1999

Po določilu petega odstavka 132. člena ZOR mora stranka, ki vrača denar, plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela izplačilo. Glede na taka določila, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili zakon (tretji odstavek 126. ter drugi in peti odstavek 132. člena ZOR), ko sta odločili, da mora toženec plačati tožnici zamudne obresti od datuma posameznih njenih vplačil.

February 24, 1999

Sklep of Civilni oddelek, February 24, 1999

Pravilna je presoja, da je med strankama nastalo mandatno pogodbeno razmerje oziroma da je šlo za naročilo; da se toženec kot prevzemnik naročila (prvi odstavek 749. člena ZOR) ni ravnal po prejetih navodilih; ni pazil na naročiteljeve koristi (751. člen ZOR); ni imel naročiteljevega soglasja za odmik od naročila (prvi odstavek 752. člena ZOR). Zato se je znašel v položaju poslovodje brez naročila (drugi odstavek 752. člena ZOR), kar zadeva njegove pravice nasproti naročniku.

Sodba nº II Ips 519/98 of Civilni oddelek, February 24, 1999

Z materialnopravnega vidika gledano, dogovor ne odseva soglasja volj njegovih podpisnic, kar pomeni, da pogodba (dogovor) sploh ni nastala. Šlo je torej za nesporazum po 63. členu ZOR (kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o predmetu obveznosti, pogodba ne nastane). Kajti, pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki zedinita o njenih bistvenih sestavinah (26. člen ZOR).

Sodba nº II Ips 185/98 of Civilni oddelek, February 24, 1999

Sodna praksa formalno gledano sicer ni pravni vir, ker je pač sodnik vezan na ustavo (tudi ta določa v 125. členu, da so sodniki vezani pri opravljanju sodniške funkcije na ustavo in zakon) in zakon (prvi odstavek 3. člena zakona o sodiščih, Ur. list RS, št. 14/94 in 45/95). Vendar je takšna praksa zelo pomembna pri odločanju sodišča. Več enakih sodb v podobnih primerih namreč ustvarja enotno sodno prakso, ta pa je trdna opora za razlago splošnih pravnih predpisov in še posebej tistih, ki vse...

Sodba nº II Ips 346/98 of Civilni oddelek, February 24, 1999

Ena sama grbina zmernega obsega in nenevarne oblikovanosti, nikakor ne pomeni nevarnosti, ki bi jo morala tožena stranka kot upravljalec smučišča odstraniti ali nanjo posebej opozoriti. Gre za pojav, s katerim morajo smučarji na progah take težavnosti računati in jim prilagoditi svoje smučanje (21. čl. zakona).

Sodba nº II Ips 316/98 of Civilni oddelek, February 24, 1999

Ko gre za škodo, ki jo stori žival ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Glede na ugotovljene okoliščine je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker ni poskrbel za učinkovito nadzorstvo nad psom in ni preprečil njegovega napada na tožnico.

Sklep of Civilni oddelek, February 24, 1999

Zavrnitev predloga na zaslišanje pri zaprošenem sodišču ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka. Po 224. čl. ZPP dokaze praviloma izvaja sodnik, ki vodi postopek. S tem je varovano načelo neposrednosti. Le izjemoma, zaradi tehtnih razlogov, se dokaz izvede pred zaprošenim sodiščem. Takih razlogov v obravnavani zadevi ni. Tožnik je imel možnost prihoda na sodišče, zato odstop od neposrednosti izvajanja dokazov ne bi bil utemeljen.

Sodba nº II Ips 97/98 of Civilni oddelek, February 24, 1999

Civilno sodišče ne sme odločati o obstoju kaznivega dejanja saj je v 3. odstavku 12. člena ZPP določeno, da je sodišče vezano na kazensko sodbo, s katero je bil povzročitelj škode spoznan za krivega, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

Sklep nº II Ips 133/98 of Civilni oddelek, February 24, 1999

Izpolnitev je lahko opravljena tudi tako, da upnik sprejme nadomestno izpolnitev. Določba 295. člena ZOR je res splošna, vendar pa kot takšna zajema tudi nadomestno izpolnitev po 308. členu ZOR. Zmotno je stališče, da lahko v primeru, ko že obstaja pravnomočna preživninska (razvezna) sodba, preživninska obveznost preneha le z dogovorom ali pravnomočno sodbo o ukinitvi preživninske obveznosti. Odločitvi o dodelitvi otroka in njegovem preživljanju sta neločljivo povezani. Preživnino plačuje tis...

Sodba nº U 1810/96 of Upravni oddelek, February 24, 1999

Če je tožeča stranka vložila na okrajno sodišče nepopolno vlogo, sicer vloženo dne 7.2.1993, ki jo, kljub pozivom sodišča ni dopolnila v danih rokih tako, da je to sodišče ni moglo obravnavati in preizkusiti, kot tudi ne morebitne pristojnosti oz. nepristojnosti, kot tudi ne, ali je zanjo pristojen upravni organ in če je, mu jo odstopiti, je s tem, da je kasneje (šele 2.6.1995) vložila zahtevo za denacionalizacijo pri prvostopnem upravnem organu, zamudila materialni rok po 64. členu ZDen....

Sklep nº II Ips 115/98 of Civilni oddelek, February 24, 1999

V pravnem režimu Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR) stanovanjska pravica ni bila podedljiva. Pač pa je ZSR socialni položaj uporabnikov po smrti imetnika ali po tem, ko je stanovanje trajno prenehal uporabljati, urejal s specialnimi določbami. Socialni položaj v sedanjem sistemu SZ prihaja v poštev le pri najemnikih stanovanja (56. člen), za lastnike pa zaradi pravice do dedovanja to ni potrebno.

Sodba nº II Ips 87/98 of Civilni oddelek, February 24, 1999

Sodišče ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka (3. odstavek 186. člena ZPP). Vendar pa mora odločati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP). Vezano je zato na tožbeni predlog in trditveno podlago spora.

Sklep nº II Ips 364/98 of Civilni oddelek, February 24, 1999

V nekaterih primerih je v dispoziciji denacionalizacijskega upravičenca izbira, v kakšni obliki uveljavlja pravice na podlagi denacionalizacije. Drugi odst. 25.čl. ZDen daje upravičencu pravico do izbire, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, bodisi ne vrne, bodisi se na njej vzpostavi lastninski delež, bodisi se vrne s pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Pravico izbire daje tudi 40.čl. ZDen.

February 23, 1999

Sklep nº III Ips 150/98 of Gospodarski oddelek, February 23, 1999

Po določilu prvega odst. 437. člena ZOR se prenese hipoteka pri cesiji na prevzemnika avtomatično, saj je ta stvarna pravica vezana na zastavljeno nepremičnino in je z vpisom v zemljiško knjigo tudi nastala (prvi odstavek 64. člena ZTLR). Tedaj ni potrebno za prehod hipoteke od cedenta na cesionarja, da je cesija vpisana v zemljiško knjigo.

February 19, 1999

Sodba nº U 41/96 of Upravni oddelek, February 19, 1999

Ob tem, ko je tožena stranka odpravila prvostopno odločbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in sama odločila, ne da bi v postopku odpravila ugotovljene pomanjkljivosti, je tudi sama kršila pravila postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev.

Sodba nº U 1147/95 of Upravni oddelek, February 19, 1999

Če na zazidanem stavbnem zemljišču ne stoji objekt v lasti upravičenca, se ta ne vrača. Pomembna je torej ugotovitev, ali gre v času vračanja za dejansko, v naravi pozidano zemljišče. Tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi. Kateri del stavbne parcele je funkcionalno zemljišče, je pomembna okoliščina, ki v denacionalizacijskem postopku predstavlja del dejanskega stanja, ki ga je treba ugotoviti, če se zahteva vrnitev v naravi.

February 18, 1999

Sodba nº II Ips 112/98 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Objektivna odškodninska odgovornost obeh toženih strank, prve po trditvah v tožbi zaradi nevarnih pogojev dela za njene delavce, druge pa zaradi nevarnosti samega železniškega prometa, je izključena zato, ker je do nesreče prišlo zaradi samomora, torej izključno takega dejanja samega oškodovanca, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se tudi ne izogniti njegovim posledicam.

Sodba nº II Ips 349/98 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Zaradi dejanskega odvzema celotnega bagra, nakladalca in pritiklin namesto odvzema le tistih delov, ki so bili v izreku carinske odločbe o varstvenem ukrepu odvzema predmetov taksativno našteti, ter zaradi izostanka kakršnekoli skrbi pri varovanju celotnega bagra ravnanje carinskega organa tožene stranke protipravno in zato tudi nedopustno. Med takim ravnanjem in propadom bagra je jasno izkazana vzročna zveza z nastalo škodo.

Sklep nº II Ips 139/98 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Pravica bivšega imetnika stanovanjske pravice do nakupa stanovanja po privatizacijskih določbah novega zakona je pretežno premoženjskopravne narave, saj pripelje do pridobitve lastninske pravice, pri kateri je sicer ena od njenih funkcij tudi socialne narave, vendar ni tako prevladujoča kot pri stanovanjski pravici. Zato in ker gre pri uveljavitvi novega zakona za enkratno situacijo prehoda iz prejšnje pravne ureditve v novo ureditev stanovanjskega področja, je treba ozko tolmačiti tiste dolo...

Sodba nº II Ips 533/97 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer pretrpljene telesne bolečine.

Sodba nº I Ips 41/99 of Kazenski oddelek, February 18, 1999

Utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi implicira odgovor, zakaj sodišče namesto pripora ni izreklo kakšnega drugega ukrepa.

Sodba nº II Ips 548/97 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka vedela, da ni dovoljena uporaba poti, na kateri se je delal izkop in dejstva, da bi lahko prišla povsem neovirano in brez nevarnosti do svojega doma po drugi (ne bistveno daljši) poti, je pravilna materialnopravna odločitev obeh sodišč, da znaša prispevek tožeče stranke k nastanku škode 30%.

Sodba nº II Ips 151/98 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti matere.

Sodba nº II Ips 140/97 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Vrhovno sodišče je doslej že večkrat odločalo o zamenjavi stanovanj, ki ležijo na območju različnih bivših jugoslovanskih republik in je prišlo do zamenjave po osamosvojitvi Republike Slovenije dne 25.6.1991. Izoblikovala se je enotna sodna praksa, po kateri so zamenjave stanovanj po 25.6.1991 postale razmerja z mednarodnim elementom. Zanje bi veljalo notranje pravo, zapisano v ZSR samo tedaj, če bi nanj napotile norme mednarodnega zasebnega prava. Toda niti ZSR, niti Zakon o ureditvi kolizij...

Sklep of Civilni oddelek, February 18, 1999

Tožena stranka je odgovorna za škodo, ki je nastala zaradi slabo izdelanega in montiranega stavbnega pohištva po splošnih določilih o povzročitvi škode (262. člen ZOR in 269. člen ZOR).

Sklep nº II Ips 543/98 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Tožnika v reviziji zatrjujeta, da njuna vloga ni bila nepopolna, ker je bil v tožbi označeni naslov pravilen, da pa se je toženka uspešno izmikala vročanju sodnih pisanj. Prav o tej okoliščini v predlogu za obnovo postopka ponujata nove dokaze. Povzete okoliščine in razlogi, zaradi katerih je bila vložena najprej revizija, nato pa še predlog za obnovo postopka, so taki, da je bolj smotrno nadaljevati postopek s predlogom za obnovo postopka in šele nato odločiti o reviziji.

Sklep nº I Up 80/99 of Upravni oddelek, February 18, 1999

Eden izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odložitev izvršitve izpodbijanega akta v upravnem sporu je, da se izpodbijani akt sploh lahko izvršuje po določbah ZUP, ki urejajo izvršbo.

Sklep nº I Up 50/99 of Upravni oddelek, February 18, 1999

Ker tožnik niti z zahtevo niti s kakšno drugo vlogo ni zahteval izdaje začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, ni bilo podlage, da je sodišče brez tožnikove zahteve obravnavalo in presojalo zahtevo za začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS.

Sodba nº I Ips 35/99 of Kazenski oddelek, February 18, 1999

Obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje v zvezi s priporom, sodišče posebej ugotavlja, kadar ta ni ugotovljen s pravnomočnim sklepom o preiskavi ali s pravnomočno obtožnico, sicer pa ga le preizkuša. Tak preizkus oz. ponovno presojo obstoja utemeljenega suma pa je treba posebej opraviti, če sodišče ugotovi nova dejstva in okoliščine, ki so pomembne za obstoj utemeljenega suma.

Sklep nº I Up 40/99 of Upravni oddelek, February 18, 1999

Prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, ne pomeni prepoved poslovanja denacionalizacijskemu zavezancu, zato ni verjetno izkazane potrebe za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje in tako ni podlage za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.

Sklep of Upravni oddelek, February 18, 1999

ZUP omogoča soočenje prič, katerih izpovedi o istem dejstvu se ne ujemajo, ne predpisuje pa soočenja prič s stranko, zato opustitev takšnega soočenja, četudi bi bilo zahtevano, ne predstavlja kršitve pravil postopka.

Sklep nº II Ips 335/97 of Civilni oddelek, February 18, 1999

V dosedanji sodni praksi, ki se je precej pogosto ukvarjala s problemom valorizacije zavarovalnih vsot, je bila valorizacija zavarovalne vsote dovoljena tako v primerih, ko se je uveljavljalo plačilo nepremoženjske škode, kot tudi v primerih, ko se je uveljavljalo plačilo premoženjske škode (ali pa obeh škod v isti pravdni zadevi). Že ustavno načelo enakega varstva pravic v sodnih postopkih (22. člen Ustave RS) zato narekuje, da je potrebno valorizacijo zavarovalne vsote uporabiti tudi v obra...

Sodba nº II Ips 422/98 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Presoja višine preživnine za triletnega otroka.

Sodba nº II Ips 404/98 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Glede na določbo 81. člena ZZZDR je pravno pomembna tudi ugotovitev obeh sodišč, da je do razveze zakonske zveze in položaja, v kakršnem se je po razvezi znašla tožeča stranka, prišlo zaradi "psihičnega in fizičnega nasilja toženca nad tožnico".

Sklep nº II Ips 573/98 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Sklepu o pravdnih stroških, ki ohranja to svojo naravo - sklepa tako v primerih, ko je odločitev o njih sprejeta skupaj s sodbo oziroma skupaj z drugim sklepom ali pa povsem samostojno (peti odstavek 129. člena ZPP), ne moremo pritakniti lastnosti končnosti. Vselej je tako tesno povezan z odločitvijo o glavni stvari (meritorno ali formalno), da se ne more izviti iz svoje narave akcesornosti.

Sklep nº II Ips 601/98 of Civilni oddelek, February 18, 1999

Spor o (ne)obstoju dedne pravice je premoženjskopravni spor, v katerem je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.

February 17, 1999

Sodba nº II Ips 511/98 of Civilni oddelek, February 17, 1999

Vsaka odmera preživnine mora ob ostalih okoliščinah upoštevati tako potrebe upravičenca do preživnine kot možnosti zavezanca in sicer v razumnem razmerju. To razmerje je lahko drugačno, ko naj odmerjena preživnina krije le nujne potrebe preživljanca, od primerov, ko se s preživnino pokriva tudi druge manj nujne, običajne oziroma nadstandardne potrebe. Dalje je odvisno od tega ali je otrok povsem odvisen od zavezanca ali pa si lahko po potrebi sam ustvari določene dohodke. In podobno na obravn...

Sodba nº II Ips 202/98 of Civilni oddelek, February 17, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.

Sklep nº II Ips 293/98 of Civilni oddelek, February 17, 1999

Po veljavni sodni praksi se lahko privatizirajo le zasedena stanovanja. To pomeni, da je lahko imetnik stanovanjske pravice izsilil prodajo stanovanja le, če ga je v času uveljavitve zahteve za prodajo tudi uporabljal v smislu določb prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR).

Sodba nº U 1184/96 of Upravni oddelek, February 17, 1999

Tuj državljan, ki je v skladu z 2. odstavkom 10. člena ZDen po meddržavnem sporazumu imel možnost uveljavljati odškodnino od tuje države (v konkretnem primeru ZDA), ni upravičenec v smislu ZDen.

Sodba nº I Ips 37/99 of Kazenski oddelek, February 17, 1999

Navedene kršitve opira na drugačno presojo ugotovljenih dejstev in okoliščin oziroma drugačno ugotovitev dejanskega stanja. Vložnik s tem uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.odst. 420.čl. ZKP).

Sodba nº I Ips 31/99 of Kazenski oddelek, February 17, 1999

Iz dokumentacije, ki je v spisu, je razvidno, da je obdolženec z drugimi udeleženci v sedmih primerih pomagal pri ilegalnih prehodih čez slovensko-madžarsko mejo, za kar je vsakič prejel po 100 nemških mark in je skupina delovala po principu delitve dela, vanjo pa so bili vključeni tudi uslužbenci mejne policije.

Sodba nº II Ips 299/98 of Civilni oddelek, February 17, 1999

Določba 149. čl. Stanovanjskega zakona rešuje vprašanje upravičenosti do privatizacijskega odkupa v primeru kolizije interesov med prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice in podstanovalcem.

Sklep of Civilni oddelek, February 17, 1999

Denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo je mogoče prisoditi samo, če gre za duševne bolečine znatne intenzivnosti in trajanja (155. in 200. člen ZOR). Ugotovljene tožnikove težave in neugodnosti pa niso presegle težav, ki običajno nastajajo v času zdravljenja.

Sodba nº II Ips 261/98 of Civilni oddelek, February 17, 1999

Nevarna stvar je tista, iz katere pri redni rabi in pri običajni pazljivosti izvira večja nevarnost bodisi za uporabnike, bodisi za tretje osebe. To bi lahko bila spolzka tla na delovnem mestu. Vendar je ugotovljeno, da tam, kjer je tožnica padla, tla niso bila spolzka. Suha tla pa niso nevarna stvar v smislu 173. in 174. čl. ZOR.

Sodba nº U 1683/96 of Upravni oddelek, February 17, 1999

Za rešitev kakšnega pravnega vprašanja ni mogoče izvesti dokazovanja z izvedencem (gradbene stroke).

Sodba nº U 1606/96 of Upravni oddelek, February 17, 1999

Tožena stranke je odločala na podlagi pooblastila, ki ji ga daje Zakon o deviznem poslovanju v 29. čl. in na podlagi pooblastila iz 9. točke Sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini ter v skladu z namenom predpisa, ki tako pooblastilo daje, to je poslovanja s tujino v smislu določb Zakona o deviznem poslovanju. Sam prosti preudarek pa ne more biti predmet presoje zakonitosti konkretnega upravnega akta v upravnem sporu. Tej presoji so podvržen...

Sodba nº I Ips 168/96 of Kazenski oddelek, February 17, 1999

Kaznivo dejanje po 4.tč. 3.čl. ZKLD se je lahko storilo le s prostovoljnim vstopom v vojaško formacijo, ki je pomagala okupatorju.

Sodba nº II Ips 313/98 of Civilni oddelek, February 17, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

February 11, 1999

Sodba nº II Ips 176/98 of Civilni oddelek, February 11, 1999

Zadoščenje, ki ga nudi prisojeni denarni znesek, pomeni za različne ljudi zelo različno: za dobro situiranega oškodovanca drugače kot za gmotno šibko stoječega, za tistega, ki mu gmotna odmena pomeni veliko ali vse, in drugače za tistega, ki mu duhovno (duševno) zadoščenje pomeni vse ipd.

Sodba nº II Ips 149/98 of Civilni oddelek, February 11, 1999

Sodišče samo presodi, katere dokaze bo izvedlo (drugi odstavek 220. člena ZPP). Pri tem odločanju se mora ravnati po načelu gospodarnosti in pospešitve postopka (10. člen ZPP). Zato načeloma dovoli le tiste dokaze, za katere je videti, da bi utegnili biti pomembni za to, da si ustvari prepričanje o pomembnem dejstvu.

Sklep nº I Up 77/99 of Upravni oddelek, February 11, 1999

Pri izvršitvi inšpekcijskih odločb se javna korist predpostavlja, saj se inšpekcijsko nadzorstvo, od začetka do konca postopka, izvaja zato, da se ugotovi izvajanje zakonov in drugih predpisov. Vse, kar je pomembno za ugotovitev pogojev za izdajo začasne odredbe, mora tožnik v zahtevi navajati in vsaj verjetno izkazati z ustreznimi dokazi.

Sodba of Upravni oddelek, February 11, 1999

Odločba o podelitvi koncesije je upravni akt, ki se ne izvršuje po določbah ZUP, saj izbrani koncesionar in koncedent nadaljnja medsebojna razmerja uredita s koncesijsko pogodbo. Ker odložitev izvršbe odločbe o izbiri koncesionarja po 30. členu ZUS ni mogoča, ni podlage za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.

Sodba of Civilni oddelek, February 11, 1999

Ali je neka stvar nevarna, je potrebno presojati tudi glede na okoliščine, v katerih je nastala škoda. Upoštevati je potrebno, kako in na kakšen način je podana vzročna zveza med stvarjo (in njenimi lastnostmi in delovanjem), ki naj bi bila nevarna, in posledico, ki je nastala. Imetnik nevarne stvari sme dokazati, da taka stvar ni bila vzrok nastali škodi (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR).

Sklep nº II Ips 510/97 of Civilni oddelek, February 11, 1999

Družbene lastnine URS ne pozna več, zato tudi ureditev v zvezi s konkurenco družbene in zasebne lastnine nima več enakega pomena (5. odstavek 136. člena ZNP). ZNP je v tem delu mogoče le smiselno uporabiti, in sicer na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 3. člena Zakon o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95). Javno dobro bi lahko imelo status močnejše pravice po 136. členu ZNP le v primeru, če bi predlagatelj posegal v katastrske meje javne ceste (že ustanovljenega javnega dobra torej) in ne...

Sklep of Civilni oddelek, February 11, 1999

Odškodnino za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti je mogoče prisoditi le, če je prikrajšanje pri oškodovancu take narave, da je pri njem povzročilo duševno trpljenje. Predvsem pa mora biti to prikrajšanje življenjskih aktivnosti tako, da je mogoče jasno razmejiti med tistimi neprijetnostmi, ki jih povzročajo telesne bolečine, in tistimi neprijetnostmi in vlaganjem večjega napora v vsakdanjem življenju, ki presegajo omejitve (oziroma trpljenje)

Sodba nº III Ips 53/97 of Gospodarski oddelek, February 11, 1999

Naknadno pokrivanje akreditiva lahko zahteva akreditivna banka samo od naročnika, ker je za to samo z njim v pravnem razmerju.

Sodba nº III Ips 140/98 of Gospodarski oddelek, February 11, 1999

Upnik, ki ima ločitveno pravico pride do poplačila svoje terjatve v celoti v obsegu vrednosti stvari, na kateri ima ločitveno pravico. Zato mora biti predmet ločitvene pravice natančno opredeljen. Zato je najmanj, kar mora biti pri ustanovitvi ločitvene pravice z odstopom terjatve v izterjavo določeno, da je mogoče predmet ločitvene pravice šteti za opredeljenega, višina terjatve, ki se odstopa v izterjavo, in oseba, ki mora to terjatev poravnati.

Sklep nº III Ips 144/98 of Gospodarski oddelek, February 11, 1999

Domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbijanja iz 125/4 člena ZPPSL je izpodbojna.

Sklep of Civilni oddelek, February 11, 1999

Poseg v premoženjsko sfero, kljub dolgoletnim sporom in šikanam, niso podlaga za samopomoč, ki se konča z umorom.

Sodba nº II Ips 50/98 of Civilni oddelek, February 11, 1999

Sicer objektivno ugotovljena škoda je lahko različna v svojih posledicah tako glede fizičnih bolečin, kakor tudi glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Sodba nº II Ips 2/98 of Civilni oddelek, February 11, 1999

Dediščinska tožba je po 141. členu Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) res tožba enega sodediča proti ostalim sodedičem. To je pravilo, ki pa pozna izjeme takrat, ko pride do smrti sodediča še v času, ko se o njegovi pravici lahko izreče njegov pravni naslednik in sicer njegov univerzalni pravni naslednik. Gre za podobno pravno situacijo kot je tista, ki jo ureja 134. člen ZD. Če umre dedič pred koncem zapuščinske obravnave in se dediščini ni odpovedal,...

Sodba nº II Ips 59/98 of Civilni oddelek, February 11, 1999

Pri presoji višine odškodnine so bolj pomembne konkretne posledice oz. konkretno zmanjšanje življenjskih aktivnosti in duševno trpljenje v zvezi z njim, kot pa sama kategorija invalidnosti po enih ali odstotek zmanjšanja življenjskih aktivnosti po drugih (včasih neprimerljivih) merilih.

February 10, 1999

Sklep of Kazenski oddelek, February 10, 1999

Če se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo državnega tožilca za preiskavo, zahteva, naj o tem odloči senat (7.odst. 169.čl. ZKP). Preiskovalna sodnica v obravnavanem primeru takšne zahteve ni podala, sama pa zahteve državnega tožilca ni mogla zavrniti, saj takšne pristojnosti ni imela. To pomeni, da o zahtevi državnega tožilca za navedena kazniva dejanja ni bilo odločeno in zato navedena dejanja ne morejo predstavljati pravnomočno razsojene stvari, glede katere državni tožilec ne bi smel ...

Sodba of Kazenski oddelek, February 10, 1999

Vrhovno sodišče je pri preizkusu zahteve za varstvo zakonitosti v skladu s pooblastilom 4.odst.423.čl. ZKP ocenilo, da je potrebno glede na vsebino zahteve odrediti, da se izvršitev pravnomočne sodbe prekine.

Sodba nº U 1622/96 of Upravni oddelek, February 10, 1999

Vlagatelj zahteve ne more imeti položaja upravičenca v postopku denacionalizacije, če je ugotovljeno, da v konkretnem primeru zemljišče - grob na pokopališču ni bilo podržavljeno po 3. in 4. členu ZDen.

Sodba nº II Ips 297/98 of Civilni oddelek, February 10, 1999

Ni mogoče sprejeti stališča, da je smučišče samo po sebi nevarna stvar, kar bi bilo razlog za objektivno odškodninsko odgovornost upravljalca. Urejeno smučišče olajša smučanje in zmanjšuje tveganje. Nevarno lahko postane v izjemnih okoliščinah (plazovi, poledenelost in podobno), ki v obravnavani zadevi niso ugotovljene. Upravljalec smučišča odgovarja za škodo, ki jo smučarju povzroči drug smučar, če je to posledica nereda, ki ga ni preprečil. Ne more pa preprečiti vsakega trčenja, niti ne mor...

Sodba nº II Ips 127/98 of Civilni oddelek, February 10, 1999

Izjava, po 117. členu SZ dana zakoncu, ni pogodba med zakoncema, ki po določbah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zahteva posebno obličnost. Z njo imetnik stanovanjske pravice, ki ima pravico do odkupa stanovanja ob uveljavitvi stanovanjskega zakona, izjavi, da svoje pravice ne bo (v celoti) izrabil, in jo prenese na osebo (ožjega družinskega člana), ki jo zakon tudi opredeljuje kot upravičenca.

Sodba nº II Ips 211/98 of Civilni oddelek, February 10, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Sodba of Civilni oddelek, February 10, 1999

Za odvzem nepremičnine mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno zemljišče ali plačati odškodnino.

Sklep nº II Ips 485/98 of Civilni oddelek, February 10, 1999

V zapuščinskem postopku ni revizije.

Sklep nº II Ips 268/98 of Civilni oddelek, February 10, 1999

Določba 5. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen - Ur. list RS, št. 27/91) po svoji vsebini in namenu predpostavlja obstoj revolucionarnih razmer, ki so pogojevale nasilno razlaščanje kmečke zemlje v povojnih letih. Vendar pa istočasno ne predpostavlja, da je vsak pravni posel, s katerim je v navedenih razmerah fizična oseba premoženje prepustila v državno last, bil sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners