Vrhovno Sodišče: Opinions issued on March 1999

March 31, 1999

Sodba nº II Ips 187/98 of Civilni oddelek, March 31, 1999

Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da sporna služnost ni vpisana v zemljiški knjigi in da je toženka tudi ni priposestvovala, sta na podlagi tožničinega zahtevka pravilno ugotovili, da sporna služnost ne obstaja. Ker je tožnica dokazala, da stvarna služnost ne obstaja, je utemeljen tudi njen nadaljnji zahtevek, ki prepoveduje toženki izvrševanje služnostne pravice (42. člen ZTLR).

Sodba nº II Ips 419/98 of Civilni oddelek, March 31, 1999

Če je v novem sojenju po razveljavitvi sodbe prve stopnje znova ugodeno zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v enakem znesku kot prvič, pripadajo tožniku zamudne obresti od datuma prvega sojenja dalje.

Sodba nº U 882/95 of Upravni oddelek, March 31, 1999

Napaka upravnega organa prve stopnje, ki je poslal svojo odločbo pristojnemu sodišču v izvršitev zaradi vpisa v zemljiško knjigo še pred pravnomočnostjo te odločbe, nima za posledico tega, da postane taka odločba pravnomočna.

Sodba nº U 883/95 of Upravni oddelek, March 31, 1999

Ne gre za kršitev postopka, ko je upravni organ prve stopnje v uvodu odločbe navedel kot podlago 256. člen ZUP, tožena stranka pa je tako odločbo vzdržala v veljavi. Ustrezneje bi sicer bilo, če bi upravni organ svojo odločitev utemeljil na 1. odst. 250. čl. ZUP, vendar pa neustrezno navajanje določila ZUP v uvodu odločbe ne pomeni tako kršitev, da bi bilo potrebno to odločbo razveljaviti, saj v konkretnem primeru ne gre za tako neupoštevanje pravil postopka, da bi lahko vplivalo na rešitev z...

Sodba nº II Ips 214/98 of Civilni oddelek, March 31, 1999

Duševne bolečine zaradi skaženosti so oblika nepremoženjske škode, ki je pravno priznana le, če sta podana njen objektivni in subjektivni element. Ker v tej zadevi ni podan niti objektivni element skaženosti, niti subjektivni element duševnih bolečin, saj tožnica zaradi madeža na hrbtišču desnega stopala po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne trpi duševnih bolečin, sta bili odločitvi obeh nižjih sodišč o neobstoju te oblike nepremoženjske škode materialnopravno pravilni.

Sodba nº II Ips 437/98 of Civilni oddelek, March 31, 1999

Pri določanju odškodnine za duševne bolečine za zmanjšano življenjsko aktivnost upošteva sodišče tudi priznano invalidnino. Sodišče mora po prostem preudarku in po oceni vseh okoliščin primera ugotoviti, v kolikšni meri vpliva priznana invalidnina na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.

Sklep nº II Ips 492/98 of Civilni oddelek, March 31, 1999

Stroškovni sklep ima tako naravo akcesorne odločbe, s katero se ne odloča meritorno o sporu in zato nima lastnosti končnosti v procesnem smislu, to je da bi se z njim postopek pravnomočno končal. Zato stroškovni sklep ne spada med sklepe, zoper katere je dopustna revizija po določbah 400. člena ZPP.

Sklep nº II Ips 186/98 of Civilni oddelek, March 31, 1999

Smrt fizične osebe je taka procesna ovira, ki je ni mogoče odpraviti in ki zato onemogoča meritorno odločanje v sporu. Tožbo, ki je vložena proti zaradi smrti pravdno nesposobni stranki, mora sodišče zavreči.

Sklep of Civilni oddelek, March 31, 1999

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je voznik traktorja s traktorsko prikolico za gnoj, med vožnjo po cesti, zaradi okvare prikolice, pustil prikolico na cesti. Revizijski senat je odločil, da prikolica, ki jo je vleklo motorno vozilo, in ki ostane na cesti zaradi okvare (motornega vozila ali prikolice) pomeni nevarnost na cesti, ki je nastala iz rabe motornega vozila.

Sodba nº II Ips 428/98 of Civilni oddelek, March 31, 1999

Toženka je okoriščena za vrednost najemnine, ker brez pravne podlage uporablja tožnikove stanovanjske prostore. Zato mu mora korist vrniti.

Sklep of Civilni oddelek, March 31, 1999

Ker je bilo ugotovljeno, da je prišlo do nezgode med tožnico in tožencem na cesti v mestu, ki je bila osvetljena z ulično razsvetljavo; da je tožnica kot pešakinja prečkala cesto zunaj prehoda za pešce; da toženec kot kolesar na svojem dvokolesu ni imel luči; da bi zaradi ulične razsvetljave lahko zagledal tožnico na dovolj veliko razdaljo in imel zato možnost preprečiti nesrečo (saj je pešakinja prečkala cesto z njegove leve strani, do trčenja je prišlo le 0,70 metra od desnega roba ceste gl...

March 30, 1999

Sodba nº VIII Ips 267/98 of Delovno-socialni oddelek, March 30, 1999

Ko je delavčeva ocena uspešnosti kombinirana z njegovo osebno prizadevnostjo v razmerju do uspešnosti delovne enote je to razmerje pomembno, če se primerja uspešnost delavcev v različnih enotah ali morda v različnih časovnih obdobjih. Tako ugotavljanje uspešnosti posameznega delavca postane primerljivo, saj je odvisno od delavčeve prizadevnosti v razmerju do uspešnosti delovne enote, v kateri dela. To pomeni, glede na dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, da so bila merila ugotavljanja uspeš...

Sklep nº VIII Ips 7/99 of Delovno-socialni oddelek, March 30, 1999

Ministrstvo ne more samostojno nastopati kot stranka v individualnem delovnem sporu pred sodiščem. Zakon o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) v prvem odstavku 7. člena (pred sprejemom novele v letu 1996 je bil to 5. člen) določa, da vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pri tem s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrstva pravne osebe, kar pomeni, da ne morejo biti p...

Sklep nº VIII Ips 284/98 of Delovno-socialni oddelek, March 30, 1999

Pritožbeno sodišče ni imelo pooblastila 4. točke 373. člena ZPP za spremembo prvostopenjske sodbe, ampak bi moralo ali opraviti obravnavo in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti na podlagi 1.

Sodba nº VIII Ips 10/99 of Delovno-socialni oddelek, March 30, 1999

Ob prenehanju delovnega razmerja sklenjenega za določen čas tožena stranka, glede na to, da ni bilo odločbe o prenehanju delovnega razmerja, tožnika ni bila dolžna opozarjati oziroma ga seznanjati z njegovimi pravicami obveznostmi in možnostmi, ki jih ima kot brezposelna oseba pri pristojnem zavodu. To pa pomeni, da tožena stranka ne more biti kriva za zamudo prijave tožnika pri pristojnem zavodu za zaposlovanje in zato tožniku tudi ni odškodninsko odgovorna, ker ta ni pridobil pravice do nad...

Sodba nº in sklep VIII Ips 4/99 of Delovno-socialni oddelek, March 30, 1999

Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, če drugostopna sodba nima razlogov o v pritožbi zatrjevani okoliščini, da je vtoževana razlika pri plači bila poravnana z delnicami.

Sodba nº in sklep VIII Ips 1/99 of Delovno-socialni oddelek, March 30, 1999

Ne gre za neupravičen izostanek z dela, če je delavec ostal na dopustu, ker mu je delodajalka ustno naročila, naj gre na dopust.

Sodba nº VIII Ips 2/99 of Delovno-socialni oddelek, March 30, 1999

Upravljanje buldožerja v kamnolomu, ko gre za vožnjo po neutrjenem miniranem področju, je šteti za nevarno dejavnost. Ker se je tožnik ponesrečil med obratovanjem delovnega stroja, čeprav ne v vozilu samem, pač pa v zvezi s tem obratovanjem, razen tega še v situaciji, ki je sama po sebi pomenila povečano nevarnost dela, je podana odgovornost tožene stranke, tako po načelu objektivne odgovornosti kot tudi odgovornosti iz obratovanja (173. in 174. člen ZOR).

March 26, 1999

Sodba nº in sklep I Ips 17/96 in I Ips 19/96 of Kazenski oddelek, March 26, 1999

Dogovarjanje glede bojkota volitev v partijski komite oz. dogovarjanje za agitacijo, da se izvolijo v partijski komite somišljeniki, ki "sledijo obrekovalni kampanji resolucije Informbiroja", ni pomenilo pomoči pri organiziranju oborožene tolpe, ki je imela cilj izvrševati dejanja iz 2.čl. ZKLD.

March 25, 1999

Sklep nº II Ips 327/98 of Civilni oddelek, March 25, 1999

Preklic umika tožbe ni dovoljen niti v primerih, ko se je toženec že spustil v obravnavanje glavne stvari, pa se še ni izjavil, ali privoli v umik tožbe, oziroma še ni potekel 15-dnevni rok za to izjavo.

Sodba nº I Ips 74/99 of Kazenski oddelek, March 25, 1999

Ocenjevanje nasprotnih dokazov glede utemeljenosti obtožbe ni stvar postopka ob podaljšanju pripora po poteku dvomesečnega roka od zadnje odločitve o priporu.

Sklep nº II Ips 80/98 of Civilni oddelek, March 25, 1999

Neglede na to, ali se presojajo same po sebi ali s stališča varstva zasebnosti v širšem (ustavnopravnem) kontekstu, določbe Zakona o pravdnem postopku (predvsem 2. odstavek 243. člena, 1. odstavek 238. člena), narekujejo naslednji sklep: pravdna stranka se sme upreti zaslišanju priče o taki vsebini njenega (telefonskega) pogovora z drugim, glede katere bi sama imela pravico odkloniti izpoved zaradi razlogov iz 271. člena v zvezi s 1. odstavkom 238. člena ZPP. V nasprotnem primeru bi bila izig...

Sklep of Civilni oddelek, March 25, 1999

Določbe ZOR niso kogentne, temveč je eno izmed temeljnih načel obligacijskega prava svoboda urejanja pogodbenih razmerij (10. člen ZOR). Zatorej je bila v materialnopravnem smislu za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke odločilna vsebina pogodbe, ki sta jo pravdni stranki sklenili.

Sklep of Civilni oddelek, March 25, 1999

V času prehoda s pravnega režima stanovanjskih razmerij po ZSR na režim najemnih razmerij po SZ je bila za uporabo 58. člena SZ podana specifična situacija, ko je prejšnji imetnik stanovanjske pravice lahko ostal brez najemne pogodbe (oziroma brez pravice, da zahteva od lastnika stanovanja, da jo z njim sklene). Kadar se je prejšnji imetnik stanovanjske pravice znašel v takem položaju, je šel lastniku stanovanja izpraznitveni zahtevek na podlagi 2. odstavka 58. člena SZ. Prejšnji imetnik stan...

Sodba nº II Ips 188/98 of Civilni oddelek, March 25, 1999

Odškodnina za nepremoženjsko škodo, nastalo v določenem škodnem dogodku, se sicer odmerja najprej za posamezne oblike nepremoženjske škode, nato pa na podlagi seštevka določi celotna odškodnina. Vendar pa mora revizijsko sodišče pri presoji pravilnosti odločitve na drugi in prvi stopnji upoštevati, da gre za en škodni dogodek in da morebitna odstopanja pri presoji za eno obliko škode ne pripeljejo nujno do drugačnega rezultata. Rezultat pa je celotna prisojena odškodnina za vso škodo, ki je b...

Sodba nº II Ips 162/98 of Civilni oddelek, March 25, 1999

Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka ni pomembno, kdaj je tožnik izvedel, da sam ni odgovoren za nastalo škodo, temveč, kdaj je izvedel za tistega, ki je škodo napravil.

Sodba nº I Up 87/98 of Upravni oddelek, March 25, 1999

Za spremembo lokacijskega dovoljenja ni potrebno soglasje sosedov, ker tega ne določa ZUPla niti urbanistični red, ki je neposredna podlaga za izdajo spornega lokacijskega dovoljenja.

Sklep of Civilni oddelek, March 25, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº I Ips 199/96 of Kazenski oddelek, March 25, 1999

Pri Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ima retroaktivnost svoj legitimni temelj v tem, da so se v času druge svetovne vojne pojavili delikti, ki si jih prejšnji zakonodajalci niso mogli niti zamisliti, kaj šele predvideti. Iz teh razlogov je treba priznati kot dopusten in legitimen odstop od načela prepovedi retroaktivnosti veljave kazenskih zakonov tudi pri ZKLD.

Sodba nº in sklep II Ips 288/98 of Civilni oddelek, March 25, 1999

Zastaranje odškodninske terjatve mladoletnega otroka zaradi negmotne škode začne teči, ko starši zvejo ali bi mogli (s stališča starševskih obveznosti do otroka pa tudi morali) zvedeti za obseg otrokove škode.

Sodba nº II Ips 338/98 of Civilni oddelek, March 25, 1999

Medtem ko je bilo toženo na pridobitev lastninske pravice po samem zakonu, se pravi na podlagi 21. člena ZTLR in glede na zatrjevano skupno gradnjo po določilih 24. do 26. člena ZTLR, pa je prvo sodišče štelo, ne da bi to pojasnilo, da se vtožuje pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora, pravnega posla, za kar je zakonska podlaga v prvem odstavku 20. člena in podrobneje izpeljana v 33. do 35. členu ZTLR. Gre za odločanje o nečem drugem (aliud) in potemtakem za prekoračitev tožbenega ...

March 24, 1999

Sodba nº II Ips 549/98 of Civilni oddelek, March 24, 1999

Presoja višine preživnine ob spremenjenih razmerah.

Sklep nº II Ips 382/98 of Civilni oddelek, March 24, 1999

Pri presoji, ali je toženec z objavo članka na nedovoljen način posegel v tožnikovo pravico do osebnega dostojanstva je pomembno, da se ugotovi, ali temeljijo navedbe v članku na resničnih dejstvih in ali toženec z njimi obravnava vprašanja, pomembna za javnost.

Sklep nº II Ips 523/98 of Civilni oddelek, March 24, 1999

Nedovoljena revizija, ker v sporu ni označena vrednost predmeta.

Sklep of Upravni oddelek, March 24, 1999

Zoper tožnika je bila podana kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje tihotapstva po 35.a členu Carinskega zakona. Postopek zoper njega je tekel pri takratnem Temeljnem javnem tožilstvu ... Prvostopni organ (Ministrstvo za notranje zadeve) pa v prvostopni odločbi ni navedel, da se tožniku odvzame status pooblaščene uradne osebe, ker je bil že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje. Zato je pravilno mnenje tožene stranke (Vlade RS), da izdaja sklepa o ustavitvi ka...

Sklep nº I R 12/99 of Civilni oddelek, March 24, 1999

Predlog za prenos pristojnosti se zavrne. Okoliščina, da ima tožnica sedež svoje odvetniške pisarne v N. in da je poklicno v stikih s sodniki v N., sama po sebi še ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.

Sklep nº II Ips 286/98 of Civilni oddelek, March 24, 1999

Namen zakonodajalca, ki je predpisoval zavarovalno vsoto, do katere zavarovalnice še jamčijo pri izplačilu odškodnin iz obveznega zavarovanja v prometu, je bil v tem, da se oškodovancu da možnost, da v celoti uveljavi odškodninske zahtevke neposredno od zavarovalnice v primerih, ko ne gre za večje število oškodovancev iz istega dogodka ali ko ne gre za katastrofalne posledice s katastrofalno škodo.

Sklep of Civilni oddelek, March 24, 1999

Preživninskih potreb otrok sodišče ne priznava le v mejah splošno znanih tudi statistično ugotovljenih potreb otrok določene starosti. Upošteva lahko tudi večje potrebe ob individualno drugače izraženih otrokovih nagnjenjih in lastnostih, predvsem pa ob boljših premoženjskih zmožnostih staršev.

March 23, 1999

Sklep nº VIII Ips 256/98 of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Ker se poraja dvom o pravilnosti datuma, vpisanega na povratnici, ki ga ni vpisal sam tožnik, in ker drugi predloženi dokazi dopuščajo možnost, da je vpisan napačen datum, je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Sodba nº VIII Ips 272/98 of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Odsotnost z dela zaradi bolezni delavec lahko opraviči le s potrdilom zdravnika. Le v izjemnih primerih oziroma zaradi izjemnih okoliščin se lahko dokazuje s pričami in drugimi dokazi.

Sklep nº VIII Ips 281/98 of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Tudi ob prvi razporeditvi v plačilni razred po ZRPJZ, če pristojni organ meni, da delavec ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, je potrebno pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne izpolnjuje posameznega pogoja za napredovanje.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Glede na ugotovitev, da je delavka iskala zdravniško pomoč naslednji dan po nezgodi, ni podlage za odškodnino za primarni strah.

Sklep nº VIII Ips 6/99 of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Procesna pravica stranke, ki izhaja iz 2. odstavka 126. člena ZPP, je pravica ugovora zoper zapisnik. Ta ugovor pa nima značaja pravnega sredstva, ampak je le izražen pridržek stranke o vsebini zapisnika. Če sodišče odkloni protokolacijo ugovora, lahko stranka oziroma njen pooblaščenec odkloni podpis zapisnika z navedbo razloga (4. odstavek 127. člena ZPP).

Sklep nº VIII Ips 282/98 of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Sodišče druge stopnje je pri odločanju pravilno, enako kot pred njim že prvostopenjsko sodišče, glede dela tožbe, ki se nanaša na plačilo stroškov zdravljenja v tujini v znesku 92.015,00 SIT s pp, uporabilo določbe 85. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V tem členu je določeno, da se za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, uporablja zakon o splošnem upravnem postopku. Ker je obravnavano zavarovanje za primer poškodb izv...

Sodba nº VIII Ips 271/98 of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Revizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je za prenehanje delovnega razmerja trajno presežnih delavcev nujen sklep oziroma odločitev o prenehaju delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) določa nekaj primerov, ko delavcu, katerega delo postane trajno nepotrebno, delovno razmerje ne preneha (na primer 36.a člen, 36.d člen). Zato ugotovitev, da je delavec z dnem 12.1.1995 določen kot trajno presežni delavec, še ...

Sklep nº VIII Ips 275/98 of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Revizija je v obnovitvenem postopku še bolj omejena kot v drugih postopkih. Za preizkus je dejansko odprto samo vprašanje, ali je sodišče pravilno uporabilo določbe 421. člena ZPP, s katerimi je urejena obnova postopka, saj je preizkus izpodbijane odločbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava mogoč le pri odločitvah sprejetih v razveljavitvenem in nadomestitvenem postopku dovoljene obnove.

Sodba nº VIII Ips 263/98 of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

V izpodbijani sodbi sodišče kot posebno oteževalno okoliščino ugotavlja izgubo zaupanja, zato zaradi posebnosti odnosov, ki veljajo v delovnih razmerjih, tudi ni več toliko pomembna vrednost odpeljanih drogov. Tak zaključek je v skladu tudi z ugotovitvijo organa druge stopnje tožene stranke, ki je v svojem sklepu zavzel stališče, da gre v primeru obeh tožnikov za tako dejanje, da izreka najstrožjega disciplinskega ukrepa ne more omiliti nobena olajševalna okoliščina. Zato revizijsko sodišče u...

Sklep of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Na podlagi ocene dokazov izvedenih v postopku je možen samo zaključek, da je tožnika spoznati za odgovornega storitve hujše kršitve delovne obveznosti in mu zaradi prisotnosti ugotovljenih kvalifikatornih okoliščin izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Tožnikovo ravnanje ima znake nevestnega, nepravočasnega in malomarnega opravljanja delovnih nalog (2. točka 11. člena pravilnika), zaradi katerih je že po ugotovitvi sklepa delavskega sveta tožene stranke prišlo do škode in motenj v delov...

Sodba nº VIII Ips 243/98 of Delovno-socialni oddelek, March 23, 1999

Na nejavni seji senata lahko senat druge stopnje odloča o pritožbi samo na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v prvostopenjskem postopku in na katera se opira sodba sodišča prve stopnje, tako, da sprejme dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje ali pa ga brez obravnave spremeni na način kot je predpisan v drugi točki 373.člena ZPP.

March 19, 1999

Sklep nº VIII R 5/99 of Delovno-socialni oddelek, March 19, 1999

Po določbi 2. točke 5. člena ZDSS je socialno sodišče pristojno odločati v socialnih sporih iz zdravstvenega zavarovanja, če gre za spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja, za spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem ali za spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Pravice, ki jih uveljavlja zavarovanec so: pravica do plačila zdravstvenih storitev, pravica do denarnega nadomestila, pravica do pogrebnine in posmrtnine in pravica do povračila potnih stroškov v...

Sklep nº VIII R 2/99 of Delovno-socialni oddelek, March 19, 1999

Tožnika kot dediča delavke tožene stranke uveljavljata izplačilo odpravnine, za katero menita, da je bila do nje kot trajno presežna delavka upravičena njuna pokojna mati. Vendar v tem primeru ni mogoče govoriti o sporu o premoženjskih oziroma drugih pravicah iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, saj tožnika, v razmerju do tožene stranke, nimata statusa delavca.

March 18, 1999

Sodba nº II Ips 104/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Kljub presoji, da je podana odgovornost lastnika stružnice ne glede na krivdo, pa sta sodišči druge in prve stopnje še ugotovili, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo tudi po krivdi lastnika stružnice. Ta stružnice ni pravilno lociral (postavljena je bila preblizu stene, zaradi česar je bilo ovirano delo z obdelovanci); dopustil je, da je bila odprtina, skozi katero so se potiskali daljši obdelovanci, improvizirana, kar je zmanjševalo delavčevo koncentracijo pri delu in s tem po...

Sodba nº II Ips 113/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti (zvin vratne hrbtenice).

Sodba nº II Ips 52/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Izkoriščanja gozdov na podlagi sprejetih gozdnogospodarskih načrtov ni mogoče šteti za nedovoljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen.

Sodba nº II Ips 553/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Samo dosežena polnoletnost otroka, ki se redno šola, ni razlog za prenehanje preživninske obveznosti, ki je bila sodno določena za prej še mladoletnega otroka.

Sodba nº II Ips 585/97 of Civilni oddelek, March 18, 1999

V času, ko je prišlo do prometne nesreče, to je 11.5.1991, Republika Slovenija še ni bila samostojna. Res so se tedaj že začeli pomembni dogodki, ki so privedli do osamosvojitve dne 25.6.1991, toda do sprejema Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL, Ur. list RS, št. 1/91-I), je bila Slovenija ena izmed republik bivše SFRJ.

Sklep nº II Ips 524/97 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje podatkov o dejstvih, ki so nujno potrebna za uporabo predpisov, in ne navedb predpisov, na katere je sodišče oprlo sodbo. Ker nima obveznih sestavin, ki jih zahteva 338. člen ZPP, je ni mogoče preizkusiti.

Sodba nº II Ips 177/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Stanovanjska pravica je bila vezana na konkretno stanovanje in je njen imetnik ni mogel "prenašati" s seboj ob preselitvi iz enega v drugo stanovanje. Tožniku je stanovanjska pravica na stanovanju v Zagrebu ob in zaradi izselitve iz tega stanovanja prenehala. V stanovanje v L. se je vselil brez veljavnega pravnega naslova.

Sklep nº II Ips 287/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Ničnost sklepov skupščine d.d. ali d.o.o. se uveljavlja samo s tožbo. Z vlogami v drugih postopkih (registrskih, izvršilnih) ni mogoče obravnavati roka iz 360. čl. ZGD.

Sodba nº in sklep II Ips 205/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Obe sodišči sta presojali, v čigavo korist je v 122. členu SZ določena prepoved nadaljnje prodaje stanovanja pred poplačilom celotne kupnine. Pravno podlago za tako presojo sta imeli v prvem odstavku 103. člena ZOR, po katerem je pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali družbeni morali, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Povzeta zakonska določba je torej oblikovana tako, da ...

Sklep nº II Ips 587/97 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Sodišči prve in druge stopnje pravilno navajata peti odstavek 902. člena ZOR, ki za primer, če se ne ujemata kakšno določilo splošnih pogojev in kakšno določilo iz police, daje prednost določilu iz police. Zato v danem primeru zavarovalno kritje ni začelo učinkovati šele od štiriindvajsete ure dne 23.8.1991 (kakor je predvideno v prvem odstavku 20. člena splošnih pogojev AK 91 in v prvem odstavku 922. člena ZOR, marveč že ob 13. uri, in preneha, ko preneha kritje po zavarovanju avtomobilske o...

Sodba nº II Ips 569/97 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Tožnica, ki je obdelovala kmetijo in se v pretežni meri sama ukvarjala z obdelovanjem kmetijskih površin ter rejo živine, poleg tega pa je vodila gospodinjstvo in skrbela za otroka, je sicer pripomogla k ohranjanju njihove realne vrednosti, ni pa mogoče govoriti o kakih trajnejših vlaganjih ali dolgotrajnem ohranjanju njihove vrednosti skozi celo življenje. Zato ni mogoče upoštevati njenega deleža kot nastanka lastninske pravice pri kmetijskih parcelah, ki so bile vseskozi toženčeva last, je ...

Sklep nº II Ips 412/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Skupni otrok je postal polnoleten, zato ni več mogoče sodno odločati o njegovi vzgoji in varstvu ali o tem, pri katerem od staršev bo živel. Zato v taki situaciji, ko pride do umika tožbe za spremembo sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka, ker je otrok med postopkom postal polnoleten, tožena stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije proti sklepom nižjih sodišč o umiku tožbe.

Sodba nº II Ips 108/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

To, da toženec za mlajšo hčerko lepo skrbi, ne pomeni nič drugega, kot da ravna kot oče in da je sposoben skrbeti za mlajšo hčerko, in ne izpodbija utemeljene presoje sodišča druge stopnje, da je tožnica vsaj toliko osebnostno primerna kot toženec, da ji sodišče tudi mlajšo hčerko zaupa v varstvo in vzgojo. Vse to, ob argumentu pomembnosti in potrebnosti pozitivne identifikacije deklice te starosti z materinim likom in negativni prognozi glede toženčeve sposobnosti, da ji to zagotovi - je nar...

Sklep nº I Up 158/99 of Upravni oddelek, March 18, 1999

Zatrjevane izgube konkurenčne prednosti zaradi sklenjene pisne koncesijske pogodbe ali pričetega izvajanja koncesije (z izbranim kandidatom) ni mogoče uveljaviti kot hujšo škodljivo posledico, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.

Sodba nº III Ips 18/99 of Gospodarski oddelek, March 18, 1999

Asignacija ni pogodba. Sestavljata jo dva enostranska pravna posla - dve pooblastitvi. S prvo pooblasti asignant asignata, da opravi dajatev na račun asignanta, z drugo pa asignatarja, da sprejme dajatev od asignata. Ta dvojna pooblastitev je z vidika asignanta ekonomsko in pravno nedeljiva celota, ki je v okviru pravnega dejanja asignacije ni mogoče ločevati.

Sodba of Gospodarski oddelek, March 18, 1999

Račun, ki mu tisti, na katerega je naslovljen, v kratkem roku ne ugovarja, je dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku.

Sodba nº U 374/95 of Upravni oddelek, March 18, 1999

Pri ugotavljanju nevarnosti za javni red po določbi 3. odst. 40. čl. ZDRS v zvezi z 8. točko 1. odst. 10. čl. tega zakona je narava kaznivega dejanja lahko pomembna, če pogojna obsodba ni izbrisana (102. in 103. člen KZ RS).

Sklep nº II Ips 552/98 of Civilni oddelek, March 18, 1999

Ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka tekom postopka nikoli ni nasprotovala tožbenim trditvam, da je tožeča stranka podala zahtevo za odkup stanovanja in nadaljnjega dejstva, da je tožničin mož kot imetnik stanovanjske pravice pred vložitvijo tožbe, ob vložitvi tožbe in tudi med celotnim pravdnim postopkom, v katerem nastopa celo kot pooblaščenec tožeče stranke, soglašal s tem, da stanovanje odkupi tožnica kot njegov ožji družinski član, je materialnopravno zmoten zaključek pritožbenega s...

March 17, 1999

Sodba nº II Ips 403/98 of Civilni oddelek, March 17, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženost ter duševne bolečine zaradi težke invalidnosti otroka.

Sodba nº in sklep II Ips 307/98 of Civilni oddelek, March 17, 1999

Ko gre za spremembo naturalnega preživljanja v denarno rento, te ni mogoče določiti glede na tožničine preživninske potrebe in glede na toženčeve preživninske zmožnosti, pač pa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja.

Sklep nº II Ips 308/98 of Civilni oddelek, March 17, 1999

Pri eventualni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, le da jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Zato je potrebno dovoljenost revizije presojati posebej glede odločitve o vsakem izmed zahtevkov.

Sodba nº II Ips 410/98 of Civilni oddelek, March 17, 1999

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sklep of Upravni oddelek, March 17, 1999

Tožena stranka je utemeljeno odpravila prvostopno delno odločbo o vrnitvi nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu v last in posest, ker jo je prvostopni organ izdal, ne da bi popolno ugotovil vsa odločilna dejstva in okoliščine s tem, da zlasti ni jasno ugotovil, ali obstojijo okoliščine, ki bi preprečevale denacionalizacijo zemljišč z vrnitvijo v last in posest (1. točka 1. odstavka 19. člena ZDen).

Sodba nº U 899/95 of Upravni oddelek, March 17, 1999

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.

Sodba nº U 835/95 of Upravni oddelek, March 17, 1999

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.

Sodba nº II Ips 502/98 of Civilni oddelek, March 17, 1999

Določilo 1. odstavka 167. člena ZOR gradi odgovornost na domnevi, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi tega, ker mladoletnik ni bil pod zadosti skrbnim nadzorom. Odgovornost to je krivda vzgojnega zavoda se torej predpostavlja. Te odgovornosti pa je prost, če uspe dokazati, da je opravljal dolžno nadzorstvo oziroma da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Ker pa je bilo ugotovljeno, da toženka v obravnavanem primeru ni postopala tako, kot bi morala po svojih pravilih, po katerih bi...

Sodba nº II Ips 240/98 of Civilni oddelek, March 17, 1999

Zveza društev je lahko pridobila lastninsko pravico pred uveljavitvijo SZ s kupno pogodbo, čeprav je bila kupnina zbrana iz družbenih sredstev. Zato ni zavezana k prodaji stanovanja po privatizacijskih predpisih.

Sodba nº II Ips 425/98 of Civilni oddelek, March 17, 1999

Glede na dogovorjeno obveznost najema je utemeljen zaključek, da je predmet sporne spolnitve strogo določen to je species. Pri tako dogovorjenem predmetu izpolnitve tožnik po zakonu nima pravice izbire, to je pravice zahtevati od toženke, da mu na podlagi najemne pogodbe z dne 30.12.1994 izroči v najem povsem druge prostore.

March 13, 1999

Sklep of Civilni oddelek, March 13, 1999

Razdedinjenje je civilnopravna sankcija zaradi hujšega zanemarjanja zakonskih ali moralnih obveznosti dediča do zapustnika. Zato je pomemben tudi dedičev odnos do lastnega ravnanja, ki mora biti zakrivljeno. V obravnavani zadevi sta obe nižji sodišči ugotovili, da je imela zapustnica na podlagi dogovora svojih treh hčerk zagotovljeno vso potrebno pomoč v starosti in v bolezni, da ravnanje obeh kasneje razdedinjenih hčerk zato tudi objektivno gledano ni bilo hujše narave, razlogi popolne preki...

Sodba nº II Ips 443/98 of Civilni oddelek, March 13, 1999

Če po določilu drugega odstavka 608. člena ZOR prevzemnik dela ne izpolni naročnikove zahteve do izteka dogovorjenega roka, lahko le-ta pogodbo razdre in zahteva povrnitev škode. V primeru razdrtja pogodbe nastopijo za pogodbenika učinki razdrte pogodbe iz 132. člena ZOR, ki določa v drugem odstavku, da ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala.

March 12, 1999

Sodba nº I Up 54/99 of Upravni oddelek, March 12, 1999

Bistvena kršitev določb postopka je podana, če sodišče ni odločalo o zahtevku, kot je bil podan.

March 11, 1999

Sklep of Civilni oddelek, March 11, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženost ter strah.

Sodba nº II Ips 43/98 of Civilni oddelek, March 11, 1999

Osebi, ki ni prejšnji imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga zaseda, ni mogoče ugoditi v njeni zahtevi za odkup stanovanja.

Sodba nº II Ips 230/98 of Civilni oddelek, March 11, 1999

Enostranski delni preklic darila je možen - po pravnih pravilih ODZ le zaradi velike nehvaležnosti obdarjenca in zato, ker je darovalec zašel v pomanjkanje. Izjava o preklicu darila, v kateri se te okolnosti ne zatrjujejo, nima pravne veljave.

Sodba nº III Ips 63/97 of Gospodarski oddelek, March 11, 1999

Izvedba poglavitnega komisijskega posla praviloma vključuje tudi razne stranske posle, ki so potrebni za izvedbo poglavitnega. Kateri so ti stranski posli, zavisi od poglavitnega posla in dogovora strank komisijske pogodbe v vsakem posameznem primeru. Ni zakonske določbe, po kateri bi moral komisionar izvesti vse potrebne stranske posle. Lahko jih izvede tudi komitent sam. Če to stori, posel sam ne izgubi narave komisijskega posla, če so sicer glede poglavitnega posla izpolnjene predpostavke ...

Sklep nº III R 8/99 of Gospodarski oddelek, March 11, 1999

V postopku zavarovanja z začasno odredbo ni mogoča smiselna uporaba določil ZIZ (239. člen), po kateri

Sodba nº II Ips 529/98 of Civilni oddelek, March 11, 1999

Premoženjske razmere kot merilo za presojo možnosti preživninskega zavezanca (79. v povezavi z 78. in 123. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 14/89, preč.b., v nadaljevanju ZZZDR), so pravni standard. Njegovo vsebino ugotovi sodišče na podlagi splošno znanih dejstev, življenjskih izkušenj in dejstev, ugotovljenih v vsakem primeru posebej.

Sodba nº U 54/96 of Upravni oddelek, March 11, 1999

Dovoljenje za začasno prebivanje se lahko zavrne osebi (14. člen ZTuj), če upravni organ ugotovi kakršenkoli razlog, zaradi katerega bi mu sicer lahko odpovedal prebivanje (23. člen ZTuj).

Sodba nº U 885/96 of Upravni oddelek, March 11, 1999

V primeru pravočasno vloženega predloga za izdajo začasne odredbe po 1. in 11. členu ZLPP je lastninsko preoblikovanje mogoče, če otvoritvena bilanca podjetja, predložena v postopku preoblikovanja, ne zajema stvari ali lastninskega deleža, zavarovanega s pravnomočno začasno odredbo, ali po pisnem sporazumu med upravičencem in zavezancem o izločitvi sredstev oz. o prenosu lastninskega deleža na Sklad RS za razvoj.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners