Vrhovno Sodišče: Opinions issued on April 1999

April 30, 1999

Sodba nº U 774/95 of Upravni oddelek, April 30, 1999

Upravičenec ima po samem zakonu možnost in pravico svojo odškodninsko obveznost zavezancu izpolniti pod pogoji, ki jih določa ZDen, tudi s plačilom z vrednostnimi papirji, zato ni nobene pravne osnove, da bi o taki možnosti in pravici odločal upravni organ z odločbo o denacionalizaciji.

April 29, 1999

Sodba nº U 219/95 of Upravni oddelek, April 29, 1999

Dejstvo, da je bila rana ali poškodba zadobljena v okoliščinah iz 1. odstavka 11. člena ZTPVI, je možno dokazovati z vsemi dokaznimi sredstvi, v skladu s 159. členom ZUP, in ne samo s pismenimi dokaznimi sredstvi, kot je vodil postopek organ prve stopnje in kot je bilo določeno v 1. odstavku 93. člena ZTPVI, katerega uporaba je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

Sklep nº II Ips 255/98 of Civilni oddelek, April 29, 1999

Pri razlagi spornih določil pogodbe je treba iskati skupen namen pogodbenikov ob spoštovanju načel obligacijskega prava, predvsem 12. člena (o vestnosti in poštenju) 13. člena (o prepovedi zlorabe pravic) in 17. člena (o dolžnosti izpolnitve obveznosti), pri odplačnih pogodbah pa tudi to, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju (101. člen ZOR). Navedena določila in načela ne dopuščajo ekstenzivnega tolmačenja tistih določb pogodbe, na uresničitev katerih lahko prizadeta stranka vpliva s s...

Sklep nº II Ips 598/98 of Civilni oddelek, April 29, 1999

Nobena od strank ni poskrbela za določitev vrednosti spornega predmeta. Zato si stranke niso zagotovile pravice do revizije.

Sodba nº II Ips 524/98 of Civilni oddelek, April 29, 1999

O tožničini pravici do preživnine je že bilo pravnomočno odločeno. Toženec bi utemeljeno mogel zahtevati prenehanje te pravice, če bi tožnica pridobila premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, ali če bi sklenila novo zakonsko zvezo (83. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Izven teh razlogov pravici do preživnine ni mogoče utemeljeno oporekati.

April 23, 1999

Sklep nº I Ips 197/98 of Kazenski oddelek, April 23, 1999

Med osebami, ki smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zasebni tožilec ni naveden in tako nima pravice vložiti tega izrednega pravnega sredstva, zaradi česar je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo (2.odst.423.čl. ZKP).

Sodba nº I Ips 89/99 of Kazenski oddelek, April 23, 1999

Zoper sklep o izločitvi zapisnikov in listin je dovoljena posebna pritožba. Iz določila 3.odst. 340.čl. ZKP ne izhaja, da je tudi zoper sklep, s katerim senat ni ugodil predlogu strank, da se zapisniki ali listine izločijo iz spisa, dovoljena posebna pritožba.

Sodba nº I Ips 94/99 of Kazenski oddelek, April 23, 1999

Po določilu 2.odst. 201.čl. ZKP se pripor iz 2.tč. 1.odst. navedenega člena odpravi, brž ko so zagotovljeni dokazi, zaradi katerih je bil odrejen.

Sodba nº I Ips 87/99 of Kazenski oddelek, April 23, 1999

Poleg dokončanih kazenskih postopkov in postopkov v teku je v spisu dovolj podatkov o ravnanju B.M. pred obravnavanim dejanjem, ki predstavljajo resne grožnje, da utegne dokončati poskušeno kaznivo dejanje. Glede na vse značilnosti obravnavanega primera, kot izhajajo iz podatkov spisa, kot glede na okolje, v katerem živi B.M., ter njegovo prizadetost v zvezi s sporom z oškodovancem in njegovimi svojci, gre za tiste druge posebne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo B.M. ponovil kaznivo d...

April 22, 1999

Sklep nº U 1414/95 of Upravni oddelek, April 22, 1999

Pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona, če je vsaj verjetno izkazano pravno nasledstvo v razmerju do denacionalizacijskega upravičenca.

Sklep of Civilni oddelek, April 22, 1999

Sodišče je ugotovilo, da sta prvo- in drugotožena stranka ravnali v nasprotju s pravili, ki so zapisana v Zakonu o varnosti v urejenih kopališčih (Ur.l. SRS, št. 1/87), ker nista zagotovili opreme in naprav, ki bi omogočale varno obratovanje kopališča, ustrezno označitev nevarnosti, ki grozijo kopalcem, ter nista vzdrževali reda oz. izvajali prepovedi, ki jih morajo upoštevati kopalci. Natančno je pojasnilo, da bi moral upravljalec kopališča privezovati senčnike in tako preprečiti poletavanje...

Sodba nº II Ips 82/99 of Civilni oddelek, April 22, 1999

Kadar gre za skupno življenje partnerjev v družinski skupnosti z otroki, je potrebno reševati vprašanja preživljanja slednjih sproti sporazumno ali s pomočjo organa za socialno delo ali s tožbo za plačilo preživnine vnaprej, ne more pa eden izmed partnerjev zahtevati od drugega povračilo izdatkov za preživljanje otrok v preteklem obdobju.

Sodba nº II Ips 105/98 of Civilni oddelek, April 22, 1999

Presoja višine denarne odškodnine.

Sodba nº II Ips 96/98 of Civilni oddelek, April 22, 1999

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določilo drugega odstavka 58. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91), ko sta zavrnili tožbeni zahtevek na ukinitev služnosti, ker sta ugotovili, da je ta pravica še vedno potreba za uporabo gospodujočega zemljišča. K.J. je na ogledu kraja dne 15.6.1993 pripoznala služnostno pravico hoje in vožnje, ki gre M.S. kot lastnici gospodujočega zemljišča, in odtlej se razmere niso b...

Sodba nº II Ips 256/98 of Civilni oddelek, April 22, 1999

Kadar so v pogodbi o dosmrtnem preživljanju določno opredeljene pravice in obveznosti pogodbenikov, od preživljanca ni mogoče zahtevati, da bi se zadovoljil s tem, da preživljalec le delno izpolnjuje pogodbo.

April 21, 1999

Sklep nº II Ips 363/98 of Civilni oddelek, April 21, 1999

Opcija upravičenca po 25. členu ZDen glede vzpostavitve lastninskega deleža lahko nanaša le na celoto, ne pa na posamezen del sicer enotne nepremičnine.

Sodba nº II Ips 381/98 of Civilni oddelek, April 21, 1999

Ker solastniki gospodujočega zemljišča (toženci) služnost izvršujejo v celoti, kot to zahtevajo potrebe gospodujočega zemljišča (prvi odstavek 49. in prvi odstavek 50. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR), je treba tudi vsakemu posameznemu solastniku (ali dvema od treh, kot je v tem primeru)

Sodba nº II Ips 229/98 of Civilni oddelek, April 21, 1999

Tožena stranka je sporno parcelo pridobila z menjalno pogodbo v dobri veri, že prej kot je tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo lastninsko pravico, pridobljeno s priposestvovanjem. Zato se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na priposestvovanje.

Sklep of Civilni oddelek, April 21, 1999

Izpodbijani sodbi navajata drugačen znesek kupnine, kot sta ga zatrjevali stranki. V tem pa ni bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, saj ne gre za nasprotje med tem, kar sodba navaja o vsebini listin, zapisnikov ali izpovedb in med samimi temi listinami in zapisniki. Lahko bi šlo za napačno ugotovitev dejanskega stanja, če se ugotovitve sodbe ne skladajo s trditvami strank, vendar to ni predmet revizijske presoje (3. odstavek 385. člena ZPP)....

Sodba nº II Ips 57/98 of Civilni oddelek, April 21, 1999

Za odločitev v tej zadevi je bistvena ugotovitev, da je tožena stranka tožnikoma postavila kot pogoj za prodajo stanovanja, ki je bilo grajeno za trg, vnaprejšnje plačilo kupnine. Drugačne revizijske navedbe pomenijo izpodbijanje dejanskih ugotovitev, kar ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP). Višina vnaprej plačane kupnine ni bila sporna, obračun obresti, ki so bile tožnikoma priznane, pa je v skladu z določbo 26. člena ZBP.

Sodba nº II Ips 27/98 of Civilni oddelek, April 21, 1999

Pravilen je materialnopravni zaključek sodišč druge in prve stopnje, da je pravni prednik tožene stranke postal lastnik sporne nepremičnine, saj je njegova dobroverna, na pravnem poslu (menjalna pogodba z dne 17.2.1959) temelječa posest, trajala celo daljšo dobo, kot pa je bila za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja potrebna pred uveljavitvijo Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 6/80 - v nadaljevanju ZTLR (ta doba je znašala dvajset let ...

Sklep nº II Ips 499/98 of Civilni oddelek, April 21, 1999

Po določbi četrte alinee 47. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. list RS, št. 9/92) mora biti pacient predhodno obveščen o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledicah in učinkih. Krvodajalstvo kot del zdravstvene dejavnosti namreč glede postopkov izvedbe ni posebej normativno urejeno.

April 20, 1999

Sodba nº VIII Ips 33/99 of Delovno-socialni oddelek, April 20, 1999

Tožena stranka je s podjetjem sklenila pogodbo, na podlagi katere so bile prevzete v novo ustanovljeno podjetje iz prejšnjega obrata tožene stranke, na delo samo delavke, katerim kot dalavkam invalidkam, glede na določbo 36. d člena zakona o delovnih razmerjih, delovno razmerje kot trajno presežnim delavkam pri toženi stranki ni moglo prenehati brez zagotovitve delovnega razmerja za nedoločen čas pri drugem delodajalcu. Drugim, neinvalidnim delavcem je delovno razmerje kot trajno presežnim pr...

Sklep nº VIII Ips 27/99 of Delovno-socialni oddelek, April 20, 1999

V prvem odstavku 16. člena ZPP je določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sodno pristojnost. Vendar to ne pomeni, da ni sodne pristojnosti, če manjkajo (materialne) procesne predpostavke, kot je to razlagalo sodišče druge stopnje, ampak ni sodne pristojnosti po tem določilu takrat, kadar se na primer obravnavajo zadeve, ko je za odločanje pristojen upravni ali kak drug organ izven sodne veje oblasti, ali pa, če je za odločanje pristojn...

Sodba of Delovno-socialni oddelek, April 20, 1999

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodba nima presojenih navedb pritožbe glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki bi lahko bile odločilnega pomena (prvi odstavek 375. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ni glede ugotovitve dejanskega stanja zavzelo stališča do nobene pritožbene navedbe glede tožnici očitanih kršitev, katere sicer tudi samo ocenjuje kot take, da je z njimi lahko bila utemeljena negativna ocena poskusnega dela tožnice. Pri tem, ko ene od kršitev...

Sodba nº VIII Ips 13/99 of Delovno-socialni oddelek, April 20, 1999

Če se delavec in delodajalec nista izrecno dogovorila, da delavec lahko izostane z dela, je s tega vidika šteti, da je delavec neupravičeno izostal z dela.

Sodba nº VIII Ips 11/99 of Delovno-socialni oddelek, April 20, 1999

Če delodajalec v svojem aktu nima določb o načinu imenovanja disciplinske komisije, je treba uporabiti določbo 21. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93, SKPG), po kateri imenuje komisijo organ upravljanja. Komisija za varstvo pravic mora biti imenovana po določbah internega akta delodajalca. Tožena stranka ni imenovala disciplinskih organov v skladu z navedenimi določbami, zato so njene odločitve nezakonite.

Sodba of Delovno-socialni oddelek, April 20, 1999

Pravica do plače je ena od temeljnih pravic delavca. Polno plačo, ki je na podlagi pravnih norm določena v pogodbi o zaposlitvi, je dovoljeno znižati samo izjemoma. Ker je znižanje plače izjema od pravila pravice do polne plače, je treba materialnopravne in procesne določbe zakonov in kolektivnih pogodb o zmanjšanju plače ozko razlagati.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, April 20, 1999

Sodišče je, kot je to določeno v prvem odstavku 9. člena konvencije, kot nepristranski organ pooblaščeno, da prouči razloge za prenehanje delovnega razmerja ter druge okoliščine v zvezi s primerom, in odloči o tem, ali je bilo prenehanje upravičeno.

Sodba nº VIII Ips 29/99 of Delovno-socialni oddelek, April 20, 1999

Samo dejstvo, da delavci niso sprejeli poročila o rezultatih poslovanja, - ki pa v obravnavanem primeru tožniku ni bilo očitano - še ne pomeni avtomatične razrešitve poslovodnega organa, ampak mora biti v postopku ugotovljen element subjektivne krivde direktorja, torej njegove odgovornosti za nedoseganje poslovnih rezultatov, ki jo ugotavlja in ugotovi skupščina.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, April 20, 1999

Določba 84. člena ZTPDR zagotavlja uresničitev ustavnega načela, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto (3.

Sodba nº II Ips 235/98 of Civilni oddelek, April 20, 1999

41. člen ZSreg določa le na splošno, da se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, ker pri tem ne navaja, katere vpise (to je ali zgolj vpis subjekta ali tudi posameznih podatkov) se lahko izpodbija. Dikcija tega določila je takšna, kot je uporabljena v določbi o postopku s pritožbo po 36. členu ZSreg, po kateri pa glede na predhodno določilo 35. člena ZSreg ne more biti sporno, da se lahko s pritožbo pobija vpis vseh podatkov, kadar so morali biti istočasno vpisani, sicer pa le v...

Sklep of Civilni oddelek, April 20, 1999

Dejstvo, da ZGD vprašanj o ničnosti sklepov nadzornega sveta ne ureja posebej, kot na primer ureja vprašanja o ničnosti sklepov skupščine ne pomeni, da sklepi nadzornega sveta ne morejo biti neveljavni, torej nični ali izpodbojni. Če so obremenjeni s postopkovnimi nepravilnostmi ali izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi, je njihovo neveljavnost mogoče uveljavljati v postopku pred sodiščem, ker morajo prizadete osebe imeti sodno varstvo. To nedvomno velja glede izpodbijanja veljavnosti tudi...

April 16, 1999

Sodba of Delovno-socialni oddelek, April 16, 1999

Ker izvira terjatev tožeče stranke, ki je predmet tožbenega zahtevka, iz delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, je za rešitev zadeve na podlagi 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 14/94 - ZDSS) podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Na njegovo stvarno pristojnost nima vpliva zatrjevana okoliščina, da so prijavljeno terjatev tožnice prerekale le stečajne upnice.

Sodba of Gospodarski oddelek, April 16, 1999

Pojem "hujša kršitev" predpisov o poslovanju z vrednostnimi papirji je pravni standard, ki ga bo zapolnila praksa. Zato Agencija pri odločanju, ki ga udeleženec izpodbija s pritožbo, ni ravnala arbitrarno. Vprašanje je samo, ali je ustrezno ovrednotila okoliščine, ki so ji služile za opredelitev kršitve kot hujše. To pa je stvar pravilne uporabe materialnega prava.

Sodba nº III Ips 124/97 of Gospodarski oddelek, April 16, 1999

Tožena stranka je odgovorna za škodo, ki jo je njen delavec povzročil tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom. Odgovornosti bi se rešila, če bi dokazala, da je njen delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (1. odstavek 170. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Za toženo stranko je ekskulpacijski razlog omejen zgolj na dokazovanje, da je njen delavec ravnal pravilno. Tega pa ni dokazala. Nasprotno: ker se njen delavec pred pričetkom dela na transformatorski postaj...

April 15, 1999

Sodba nº I Ips 183/98 of Kazenski oddelek, April 15, 1999

Navedbe zahteve za varstvo zakonitosti sicer ne bi bile utemeljene v primeru, če bi bil v razlogih pravnomočne sodbe obrazložen in pojasnjen očitek, ki ga izrek sodbe sodišča prve stopnje vsebuje, da sta obsojenca pred tem grozila oškodovancu, da ga bosta zaklala... Le z ugotovitvijo, da sta obsojenca prišla na kraj dejanja zaradi obračuna z oškodovancem, pri čemer pa ni obrazloženo, v čem naj bi ta obračun obstajal, pa ni pojasnjen niti eventualni naklep obs. L.Š. ml. do nastale posledice, z...

Sodba nº I Ips 197/97 of Kazenski oddelek, April 15, 1999

Zagovornik skuša izpodbiti dokazno oceno sodišča o krivdi obsojenca za kaznivo dejanje, katerega je bil spoznan za krivega... Uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določilu 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Sodba nº I Ips 201/97 of Kazenski oddelek, April 15, 1999

Trditev zagovornika, da omenjeni pešci niso prečkali vozišča, pa je tudi povsem nelogična, saj jih v primeru, če cestišča ne bi prečkali, obsojenec ne bi zadel z vozilom.

Sklep of Kazenski oddelek, April 15, 1999

Zagovornica obs. I.L. v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija le dokazno oceno sodišč, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa po določilu 2. odst. 420. čl. ZKP ni mogoče vložiti navedenega izrednega pravnega sredstva.

Sklep of Kazenski oddelek, April 15, 1999

Kdaj priča ne more ali zelo težko pride k sodišču, kot tudi kdaj je njena izpovedba tako pomembna, da jo je - tudi v primeru, ko je bila že zaslišana v preiskavi - treba zaslišati po 1.odst. 337.čl. ZKP, pa je dejansko vprašanje, o katerem odloča razpravljajoči senat na podlagi konkretnih okoliščin.

Sklep nº I R 9/99 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Dejstvo, da je bila pogodba, v kateri je med drugim tudi določba o dogovorjeni krajevni pristojnosti, priložena izvršilnemu predlogu, ne zadošča za odločitev o krajevni pristojnosti dogovorjenega sodišča, saj je mogoče sporazum o krajevni pristojnosti upoštevati le ob aktivnem ravnanju pravdnih strank, ne pa tudi po uradni dolžnosti.

Sodba nº I Up 29/98 of Upravni oddelek, April 15, 1999

Če pritožbene navedbe o solastnini parcele niso podprte z nobenimi dokazi, pritožniki ne morejo uspeti z ugovorom o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju.

Sodba nº U 925/96 of Upravni oddelek, April 15, 1999

Glede na normativno urejen status lovskih organizacij in opredelitev sredstev, s katerimi upravljajo kot družbenimi sredstvi, tudi zatrjevana vlaganja ne morejo spremeniti pravne narave tako opredeljene lastnine.

Sodba nº U 932/96 of Upravni oddelek, April 15, 1999

Ker je pravica uporabe na podržavljenem stavbnem zemljišču prešla na drugo osebo, tožnik ni upravičenec, ker premoženje ni bilo njemu podržavljeno.

Sodba nº U 139/95 of Upravni oddelek, April 15, 1999

Carinarnica lahko sama ugotovi carinsko osnovo, če glede na okoliščine uvoza meni, da vrednost blaga, navedena v fakturi, ne ustreza dogovorjeni ceni.

Sklep of Upravni oddelek, April 15, 1999

Če blago, ki se uvaža, v danem roku ni bilo prijavljeno namembni carinarnici, se šteje, da je bilo dano v prosti promet pred carinjenjem. Zato je carinarnica po uradni dolžnosti dolžna uvesti carinski postopek.

Sklep nº II Ips 273/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

V sporu o skupnem premoženju prejšnjih zakoncev je v primeru, če gre za tožbo na priznanje deleža na nepremičnini, katere solastnik je toženčev oče, treba tožiti prejšnjega zakonca in očeta kot nujna sospornika.

Sodba nº II Ips 227/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Če tožeča stranka ni odklonila sklenitve pogodbe, ki ustreza 125. členu SZ, v stanovanju ne stanuje nezakonito (58. člen SZ).

Sklep nº II Ips 431/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

V primeru iz 1. točke 421. člena ZPP (sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po zakonu izločen) je potrebno predlog za obnovo postopka vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog (1. točka 1. odstavka 423. člena ZPP). Po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, ki jim tožeča stranka ni nasprotovala, je tožeča stranka dne 20.9.1997 zvedela za sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po njenem mnenju izločen, predlog za obnovo postopka pa je vložila 8.12.1997. Nobenega d...

Sodba nº II Ips 75/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Določbe ZOR so sicer začele veljati po sklenitvi prodajne pogodbe, vendar pa so enako pravilo o sočasni spolnitvi poznala tudi prejšnja pravna pravila (pravno pravilo par. 1052 ODZ), ki so se uporabljala v času, ko je bil sklenjen pravni posel.

Sodba nº II Ips 168/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Tožena zavarovalnica v ugotovljenih okoliščinah tožnika ni bila dolžna opozoriti na možnost poteka zastaralnega roka za uveljavljanje odškodninske terjatve iz naslova odškodninske odgovornosti povzročitelja škode in na potrebno vložitev odškodninske tožbe. Tako opozorilo bi preseglo zahtevano skrbnost zavarovalne organizacije, saj ta skrbnost ni in ne more biti enaka profesionalni skrbnosti odvetnika, ki za plačilo nudi svoji stranki pravne nasvete.

Sklep nº II Ips 507/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Tožnika sta se izrečno in deloma odpovedala svoji pravici iz 117. člena SZ, saj sta podpisala izjavo, da sta seznanjena, da predmet kupne pogodbe ni klet.

Sodba nº in sklep II Ips 241/98, II Ips 242/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Res ZDen lastninska razmerja ureja le z učinkom za naprej, vendar to ne pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima tistih upravičenj, ki mu jih daje sam zakon še pred pridobitvijo lastninske pravice na denacionaliziranem premoženju. Tako upravičenje zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu prav v določbi drugega odstavka 72. člena. Daje ga tistemu upravičencu, ki zahtevo za denacionalizacijo vloži in v denacionalizacijskem postopku tudi uspe. Za denacionalizacijskega upravičenca zato...

Sklep of Civilni oddelek, April 15, 1999

Obveznost zavarovalne organizacije (v obravnavanem primeru tožene stranke) za povračilo škode po 109. členu ZTSPOZ je bila omejena z višino zneska, ki ga je določil ZIS, vendar pa le v primeru, če z zavarovalno pogodbo ni bil določen večji znesek (2. odstavek 110. člena ZTSPOZ).

Sodba nº II Ips 276/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Res je sicer, da ima odločitev o dajatvenem zahtevku, ki v izreku ne vsebuje tudi odločitve o predhodnem vprašanju, za posledico, da nasprotne ugotovitvene tožbe ni mogoče zavreči, ker ne gre za pravnomočno razsojeno stvar. Toda če obe pravni posledici izhajata iz enega življenjskega dogodka, ima dokazna ocena v dokaznem postopku po tožbi in nasprotni tožbi, ki se vodi skupaj, lahko le en pomen: ali ta dogodek obstoji ali pa ne.

Sodba nº II Ips 122/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Obveznost tožene stranke, da mora tožeči stranki povrniti zatrjevano škodo na podlagi sklenjene pogodbe o avtomobilskem kasko zavarovanju, bi lahko obstajala le v primeru, če bi tožeča stranka dokazala, da je prišlo do nastanka škode v času veljavnosti sklenjene zavarovalne pogodbe (tedaj po 3.11.1992). Tega pa tožeča stranka ni uspela dokazati. Zato je odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka materialnopravno pravilna.

Sklep nº II Ips 247/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Na dovoljenost revizije zoper tožbeni zahtevek ne more vplivati dejstvo, da je sodišče v glavi svoje sodbe navedlo vrednost iz nasprotne tožbe. Nasprotna tožba ima status samostojne tožbe, kar velja tudi pri presoji dovoljenosti revizije zoper odločitev o njej. Njena vrednost ne velja tudi za tožbo in dovoljenost revizije zoper odločitev o njej.

Sodba nº II Ips 152/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Sodišče sme odmeriti odškodnino zaradi sekundarnega strahu (zaskrbljenosti za izid zdravljenja), kadar je ta take stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši duševno ravnovesje oškodovanca do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.

Sodba nº II Ips 329/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Če imetnik stanovanjske pravice (zakonec) še ni sklenil prodajne pogodbe za stanovanje in je njegova zakonska zveza razvezana prej, kot pa je vložil zahtevo za odkup stanovanja, je potrebno najprej rešiti vprašanje, kdo izpolnjuje pogoje za sklenitev najemne pogodbe po 57. členu SZ. Pri tem je potrebno predložiti dokaz o tem, da sta se razvezana zakonca dogovorila, kdo bo ostal oz. postal najemnik stanovanja, ali pa začeti ustrezen postopek pred sodiščem. Do pravnomočne odločbe v takem postop...

Sodba nº II Ips 475/98 of Civilni oddelek, April 15, 1999

Zakonsko domnevo o pravilnosti vpisa je mogoče izpodbiti le s takimi dokazi, ki gotovo dokazujejo pomoto pri vpisu v hranilno knjižico. Ne zadostuje namreč le to, da bi predloženi dokazi vzbujali dvom v pravilnost vpisa. Banka je v razmerju do vlagatelja strokovnjak in hkrati diktira pogoje poslovanja, kar pomeni, da je dolžna ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2. odstavek 18. člena ZOR).

Sklep of Civilni oddelek, April 15, 1999

V času sklenitve kupne pogodbe skupno življenje pravdnih strank ni predstavljalo izvenzakonske zveze v smislu 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, p.b.), ki bi imelo na premoženjskem področju zanju enake posledice kot zakonska zveza. Tožnica je bila v istem času v zakonski zvezi z drugo osebo, kar predstavlja absolutno pravno oviro za veljavnost in izenačitev izvenzakonske skupnosti z zakonsko zvezo (če pri tem pustimo ob strani element dalj ...

Sklep of Civilni oddelek, April 15, 1999

Na podlagi sporazuma o tem, da lahko tožnik pusti napravo pri tožencu oziroma jo tam shrani (torej tožnik sam) in to na sicer nevarovanem mestu zunaj ograje, ni mogoče zanesljivo sklepati, da je bila molče sklenjena shranjevalna pogodba.

April 14, 1999

Sodba nº II Ips 67/98 of Civilni oddelek, April 14, 1999

Posojilojemalec mora na podlagi določb 557. do 566. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), vrniti enak znesek denarja, kot si ga je izposodil.

Sklep nº II Ips 58/98 of Civilni oddelek, April 14, 1999

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku poleg pregleda listinskih dokazov zaslišalo tudi obe pravdni stranki. Ker je tako neposredno izvajalo dokaze in jih vrednotilo, sodišče druge stopnje na interni seji ne bi smelo spremeniti sodbe. Ker je to kljub vsemu storilo in je le pavšalno pregledalo listine brez pojasnil pravdnih strank, je po svoje interpretiralo njihovo vsebino in ni pojasnilo odločilnih dejstev v zvezi z njimi. S tem je podana kršitev po 13. točki drugeg...

Sodba nº in sklep III Ips 89/97 of Gospodarski oddelek, April 14, 1999

Pravice do revizije ni mogoče pridobiti z združevanjem zadev.

Sodba nº III Ips 95/97 of Gospodarski oddelek, April 14, 1999

Obličnost pogodb, ki jih je tožeča stranka sklepala za toženo stranko, je bila med strankama spora dogovorjena v dokazne namene zaradi urejanja njunih medsebojnih razmerij, ne pa (morda) zaradi veljavnosti pogodb, ki jih je tožeča stranka sklepala v imenu in za račun tožene stranke, v katerih torej sama sploh ni bila pogodbena stranka.

Sodba nº III Ips 114/97 of Gospodarski oddelek, April 14, 1999

Ravnanje sodišča v nasprotju z 8. členom ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (primerjaj: 2. odstavek 354. člena ZPP). Niti v pritožbi niti v reviziji pa tožena stranka ni povedala, katerega dokaza sodišče prve stopnje pri ugotavljanju odločilnih dejstev ni presodilo samega zase in nato še v primerjavi z drugimi dokazi. To pa bi morala storiti že v pritožbi. Šele v takšnem primeru, če s pritožbo ne bi uspela, bi lahko neocenitev določenega dokaza samega zase in v primer...

Sodba nº U 1723/96 of Upravni oddelek, April 14, 1999

Sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki je zavrnila oceno sodniške službe personalnega sveta okrožnega sodišča zato, ker ni ugotavljala, ali je pri tožniku podan pogoj prvega napredovanja po dopolnjenem 45. letu starosti, v zvezi s 26. členom in 1. odstavkom 106. člena ZSS.

Sklep of Upravni oddelek, April 14, 1999

Odločba je postala dokončna 21.6.1994. Tožničin predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici pa je bil vložen 15.2.1996, torej po preteku enoletnega roka (3. odstavek 264. člena ZUP).

Sodba nº U 938/95 of Upravni oddelek, April 14, 1999

Upravičencu, ki že ima v lasti in posesti z denacionalizacijskim zahtevkom zahtevano nepremičnino, ni možna vrnitev v naravi, vrnitev v obliki nadomestne nepremičnine kot odškodnine, niti druga vrsta odškodnine iz prvih odstavkov 42. člena ZDen, ker nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest. Prav zato mu gre le odškodnina, ki jo določa 6. odstavek 42. člena ZDen ob uporabi 1. odstavka 6. člena ZDen. Po splošnih odškodninskih predpisih je tako odškodnina v višini valorizirane kupnine v ob...

Sodba nº U 903/95 of Upravni oddelek, April 14, 1999

Temelj za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba upravnega organa o zahtevku denacionalizacijskega upravičenca z določitvijo odškodnine po 2. odstavku 42. člena ali 2. odstavku 43. člena ZDen. Šele na podlagi take odločbe lahko Ministrstvo za finance RS uvede postopek in odloči o zahtevku upravičenca za izplačilo odškodnine v denarju in določi način izplačila glede na obseg sredstev in željo upravičenca.

Sklep nº II Ips 182/98 of Civilni oddelek, April 14, 1999

Ker sta tako tožeča kot tožena stranka opustili možnosti za oceno oziroma navedbo vrednosti spornega predmeta, si nista zagotovili pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva po določilu 3. odstavka 382. člena ZPP.

Sodba nº II Ips 210/98 of Civilni oddelek, April 14, 1999

Pomanjkanje olja v menjalniku vozila, ki ga kupec z običajnim pregledom pri prevzemu vozila ni mogel opaziti in, ki ga glede na prevoženih le 18.000 km tudi ni mogel pričakovati, predstavlja skrito napako, ki se je kot posledica odtoka olja iz menjalnika (do česar je prišlo bodisi zaradi prevrnitve vozila ob karambolu na streho ali pa ob toženčevi zamenjavi desne polosovine oziroma sprednjih desnih vilic pred izročitvijo vozila) manifestirala že po nekaj dneh vožnje po nakupu vozila v obliki ...

Sklep nº I R 22/99 of Civilni oddelek, April 14, 1999

Dedinji imata stalno prebivališče v P. Zapuščina je po njunih navedbah le denar na računu v švicarski banki. Edina navezna okoliščina za krajevno pristojnost sodišča je torej prebivališče dedinj. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 177. člena Zakona o dedovanju določilo kot pristojno sodišče za izvedbo zapuščinskega postopka Okrajno sodišče v Ljubljani.

Sklep of Civilni oddelek, April 14, 1999

Ker je tožniku v letu 1979 prenehalo delo pri podjetju, od katerega je dobil stanovanje, in mu to tedaj ni odpovedalo stanovanjske pogodbe, je pač ostal imetnik stanovanjske pravice v spornem stanovanju.

Sklep nº II Ips 62/99 of Civilni oddelek, April 14, 1999

Napake v izreku sodbe, ki se nanaša na vsebino odločitve, ni mogoče popraviti v smislu člena 342 ZPP.

Sklep of Civilni oddelek, April 14, 1999

Predmet spora je bila veljavnost kupne pogodbe, ki sta jo toženki sklenili med sabo 14.12.1994 in s katero je prva toženka prodala drugi toženki svoje delnice (pri delniških družbah so v prometu delnice in ne deleži kot se mestoma omenja v tej zadevi). Veljavnost navedene pogodbe se je postavljala zato, ker naj bi bila sklenjena pod nedopustnimi pogoji. Po ugotovitvah sodišča druge stopnje se pogoj, ki je bil zapisan v sporni pogodbi, nanaša le na vpis pogodbe v register in ne na sklenitev oz...

Sodba nº II Ips 323/98 of Civilni oddelek, April 14, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Sklep nº II Ips 76/98 of Civilni oddelek, April 14, 1999

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno navedli, da sta vsebovala 26. in 28. člen tedanjega ZKZ, v zvezi s četrtim odstavkom 47. člena Zakona o gozdovih (ZG, Ur.l. RS, št. 30/93) prekluzivna roka materialnega prava tridesetih dni za vložitev ponudbe za odkup ponujene parcele in nato za vložitev tožbe. Ker sta ugotovili, da se je rok za uveljavitev prednostne pravice iztekel 8.8.1996, je tedaj začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, ki je potekel 8.9.1996. Dotlej bi bil moral tožni...

Sodba nº II Ips 390/98 of Civilni oddelek, April 14, 1999

Toženec ob uveljavitvi SZ ni bil niti uporabnik stanovanja; zato po ZSR nima stanovanjske zaščite in se mora iz stanovanja izseliti.

Sodba nº II Ips 345/98 of Civilni oddelek, April 14, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

April 13, 1999

Sklep of Delovno-socialni oddelek, April 13, 1999

Določba 2. odstavka 67. člena ZTPDR absolutnega zastaralnega roka ne predpisuje. Če bi bila uvedba disciplinskega postopka zaradi kršitev delovnih obveznosti z značilnostmi kaznivega dejanja omejena s potekom objektivnega zastaralnega roka iz 1. odstavka 67. člena ZTPDR, bi bil namen zakonodajalca izničen, saj bi najtežje disciplinske kršitve zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka za začetek postopka lahko ostale nesankcionirane.

Sodba nº VIII Ips 9/99 of Delovno-socialni oddelek, April 13, 1999

Ker kasneje sprejeta Uredba ne vsebuje prehodnih in končnih določb, ni bila dana možnost upravičencem, ki jim je bila priznana pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje pred njeno uveljavitvijo, da jih tudi po uveljavitvi Uredbe uveljavljajo na način in po postopku, določenem v prej veljavnem Pravilniku pod pogojem, če bi bilo to zanje ugodnejše.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, April 13, 1999

Za hujšo kršitev iz točke B/14 48. člena Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke, po presoji revizijskega sodišča, ne zadošča storitev le enega izvršitvenega dejanja in še to manjšega pomena. Iz pojma "opravljanja dela in poslov" je sklepati, da je s sankcioniranjem ravnanja, ki je v nasprotju s prepovedno klavzulo, potrebna njegova ponovljivost oziroma večkratnost.

Sklep nº VIII Ips 20/99 of Delovno-socialni oddelek, April 13, 1999

Sodišče druge stopnje je sklep revizijskega sodišča toženi stranki vročilo šele skupaj z novim sklepom drugostopenjskega sodišča, vendar s tem ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj zaradi tega tožena stranka ni bila prizadeta v kakšni svoji pravici. Sodišče druge stopnje je moralo ponovno obravnavati pritožbo organa, ki ni bil stranka v postopku. Glede take napake tretji odstavek 351. člena ZPP ne predvideva možnosti dopolnitve ali poprave pritožbe. Ker je glede na...

Sodba nº VIII Ips 25/99 of Delovno-socialni oddelek, April 13, 1999

Čeprav ne gre za rok, ima pogoj iz 18. člena ZZZPB vsebinsko enake značilnosti kot imperativni prekluzivni materialni rok, za katerega velja, da po izteku časa ugasne pravica in z njo možnost uspešno zahtevati njeno priznanje. Razlika med pogojem in rokom je predvsem glede uporabe postopkovnih določb. Izpolnjevanje pogoja in s tem možnost priznanja pravice se ugotavlja v samem postopku priznanja te pravice (po vložitvi zahteve iz 31. člena). To kaže, da pogoj 30. dni v 18. členu ZZZPB ne more...

Sodba nº VIII Ips 15/99 of Delovno-socialni oddelek, April 13, 1999

Ker je skupščina tožene stranke ustrezen akt sprejela šele 13.2.1996, tožnica na delovno mesto, ki ga pred tem datumom ni bilo, po razrešitvi s funkcije direktorja, ni mogla biti razporejena. Zato tudi nista bila zakonita sklepa tožene stranke z dne 17.11.1995 in 4.1.1996 o razporeditvi tožnice na delovno mesto upravnik za gospodarjenje in vzdrževanje stanovanj. In to niti ne v primeru, če po vsebini sporna razporeditev ni bila opravljena zaradi šikanoznih namenov. Zaradi nezakonite razporedi...

Sodba nº VIII Ips 18/99 of Delovno-socialni oddelek, April 13, 1999

Ob ugotovitvi, da je tožnik, čeprav formalno ni bil razporejen, opravljal delo na delovnem mestu strojnika lahke gradbene mehanizacije, tožena stranka njegove delovne uspešnosti, glede na dokaze v spisu, ni mogla primerjati z uspešnostjo voznikov tovornjakov in zato tudi ni mogla določiti tožnika kot trajno presežnega delavca. Uspešnost, kot kriterij za določitev delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se lahko ocenjuje samo za enaka dela, ker se opravljanje različnih del, glede del...

April 09, 1999

Sklep of Civilni oddelek, April 09, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners