Vrhovno Sodišče: Opinions issued on May 1999

May 28, 1999

Sklep nº III Ips 46/99 of Gospodarski oddelek, May 28, 1999

Če je stečajni senat napotil upnika da začne postopek pred sodiščem zaradi ugotovitve prerekane terjatve, postopek na plačilo omenjene terjatve pa je bil prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, mora upnik predlagati nadaljevanje postopka v 15 dneh. Če rok zamudi, sodišče tožbo zavrže.

Sodba nº II Ips 179/98 of Civilni oddelek, May 28, 1999

Le informacija, ki je resnična, lahko izpolni svoje poslanstvo v duhu omenjene človekove pravice oziroma svoboščine in takšno novinarjevo ravnanje je odgovorno in moralno. Do takšne informacije se mora novinar dokopati, če je to le mogoče. To mu nalaga tudi njegov stanovski kodeks (2. člen Kodeksa novinarjev Republike Slovenije z dne 29.11.1991). Najpreprostejši način je seveda (po načelu starih Latincev audi alteram partem) povprašati tistega, o katerem namerava novinar pisati, če je seveda ...

May 27, 1999

Sklep nº I Up 337/99 of Upravni oddelek, May 27, 1999

Samo, če gre za dejanje, ki še traja, sodišče lahko izda začasno odredbo po uradni dolžnosti (čl. 69/3 ZUS), kar pomeni, da glede na zatrjevane okoliščine primera po potrebi tudi samo - do stopnje verjetnosti - preskrbi dokaze za ugotovitev potrebe za njeno izdajo. V vseh ostalih primerih mora verjetno izkazati pogoje za začasno odredbo tožnik ob vloženi zahtevi.

Sklep nº G 1/99 of Gospodarski oddelek, May 27, 1999

Agencija bi lahko ugotovila neuspešnost ponudbe za odkup delnic izdajatelja šele s pravnomočnostjo odločbe vlade o odklonitvi dovoljenja k nameravanemu prevzemu delnic izdajatelja. Šele tedaj bi namreč možnost odklonitve dovoljenja k nameravanemu prevzemu omenjenih delnic kot negotovo dejstvo postala gotovo dejstvo, s čimer bi bil izpolnjen razvezni pogoj, ki bi upravičeval agencijo izdati odločbo po 43. členu ZPre. Če je Agencija neuspešnost ponudbe za odkup delnic ugotovila prezgodaj, njena...

Sodba nº II Ips 396/98 of Civilni oddelek, May 27, 1999

Po ZPP nobena stranka ne more zahtevati od sodišča, da namesto nje do skrajnosti išče materialno resnico, ker to načelo ni samo sebi namen, marveč je pot za dosego cilja: nudenje pravnega varstva pravdnim strankam in s tem vzpostavitev pravnega reda. Sodišče mora pri vodenju postopka upoštevati še druga načela, med njimi načelo, da morata stranki pošteno uporabljati pravice, ki jima gredo po zakonu o pravdnem postopku in da morata omogočiti sodišču, da ob smotrni izrabi časa in sredstev pravo...

Sodba nº II Ips 341/98 of Civilni oddelek, May 27, 1999

V zvezi s trditvijo o zmotni uporabi materialnega prava je treba ugotoviti, da sodišči prve in druge stopnje na podlagi določila 28. člena ZTLR, ki določa roke za priposestvovanje nepremičnine, nista mogli šteti, da je tožnik dokazal ustrezno dobo dobroverne posesti. Zato mu tudi nista mogli nuditi pravnega varstva, ki gre po določilu 37. člena ZTLR lastniku zemljišča.

Sklep nº II Ips 143/99 of Civilni oddelek, May 27, 1999

Res je, da je bil toženec mrtev že ob vložitvi tožbe in bi pooblaščenec tožeče stranke moral vedeti, da mrtva fizična oseba ne more biti pravdna stranka. Vendar lahko pride v primeru, ko je domnevni oče mrtev, tudi do izjemnih procesnih situacij, zaradi katerih bi utegnilo biti otroku onemogočeno ugotavljanje očetovstva - tako tudi v primeru, ko umrli domnevni oče nima (drugih) dedičev - če sodišče ne uporabi ustavnih določil o posebnem varstvu otroka in tako zaščiti otrokove premoženjske in ...

Sodba nº II Ips 376/98 of Civilni oddelek, May 27, 1999

Kadar je v nesreči prizadet otrok, obravnava vprašanje, ali je njegovo ravnanje vzrok prometne nesreče oziroma ali je njegovo ravnanje dogodek, katerega voznik ni mogel pričakovati ali odvrniti, ne pa vprašanje krivde v običajnem pomenu besede. Sodišči sta pravilno upoštevali, da je motorno vozilo nevarna stvar in je zato imetnik motornega vozila odgovoren po objektivnem načelu za škode, ki jih povzroči tretjim, če ti niso obenem udeleženci v prometni nesreči kot imetniki motornih vozil....

Sodba nº II Ips 455/98 of Civilni oddelek, May 27, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sklep nº II Ips 45/99 of Civilni oddelek, May 27, 1999

Do nacionalizacije celotne nepremičnine je prišlo po sili zakona o nacionalizaciji in nacionalizacija je bila ugotovljena s pravnomočno odločbo z dne 16.11.1959. Ni šlo torej za silo, ki bi jo nedopustno protipravno izvajal državni ali oblastveni organ, marveč za rezultat takratne družbene ureditve in zakonodaje.

Sklep nº II Ips 18/98 of Civilni oddelek, May 27, 1999

Če je v tožbi naveden nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, lahko sodišče zahteva od tožnika, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (83. člen ZPP).

Sodba nº II Ips 340/98 of Civilni oddelek, May 27, 1999

V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik izpolnil v celoti in pravočasno vse svoje obveznosti, tožena stranka pa je bila ves čas pasivna in si, čeprav so ji to narekovali profesionalna skrbnost (drugi odstavek 18. člena ZOR), načelo vestnosti in poštenja (12. člen ZOR), zlasti pa stroga določba 919. člena ZOR, v času teka roka iz petega odstavka 15. člena AK-92/XI in kasneje po izteku tega roka še roka iz prvega odstavka 919. člena ZOR, ni prav z ničimer prizadevala za razjasnitev okolišč...

Sklep of Civilni oddelek, May 27, 1999

Da kljub temu, da gre za hišniško stanovanje, stanovanjska pogodba z dne 12.7.1971 govori tudi o stanovanjski pravici, pa je le v korist tožeče stranke. V korist zato, ker lahko v stanovanju, ne glede na zahteve iz 157. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št.

Sklep of Upravni oddelek, May 27, 1999

Če so v odločbi davčnega organa navedeni le davčni predpisi - Zakona o prometnem davku in Zakona o dohodnini, ni pa ugotovljeno dejansko stanje, na katerega so predpisi uporabljeni, je taka odločba pomanjkljiva in ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 2. odstavka 209. člena in 2.

Sodba nº U 383/95 of Upravni oddelek, May 27, 1999

Članstvo v Kulturbundu se lahko dokazuje tudi z listinami, ki so arhivsko gradivo, stranka pa ima pravico dokazovati nasprotno od tistega, kar izhaja iz takšnih listin. Pri osebah nemške narodnosti se nelojalnost domneva, breme dokazovanja nasprotnega nosi tisti, ki se z njo ne strinja.

Sodba nº U 400/95 of Upravni oddelek, May 27, 1999

Kraj stalnega prebivališča je naslov, kjer ima oseba prijavljeno stalno prebivališče in tam tudi stalno živi.

Sodba nº U 210/95 of Upravni oddelek, May 27, 1999

Pri izročitvi zemljišča občini po odločbi na podlagi določb 7. in 21. člena ZPLPDP ne gre za primer iz 4. člena ZDen. Tudi po določbi 3. odst. 32. čl. ZDen je po mnenju sodišča mogoča vrnitev podržavljenega nezazidanega stavbnega zemljišča le upravičencu, ki mu je bilo zemljišče podržavljeno, ne pa tistemu, ki je pravico uživanja oz. pravico uporabe kupil ali kako drugače pridobil od prejšnjega lastnika, ki jo je z odtujitvijo tudi izgubil (21. člen ZPLPDP).

Sodba nº II Ips 401/98 of Civilni oddelek, May 27, 1999

Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo prvi odstavek 126. člena SZ, ko je odločilo, da je tožena stranka, ki je bila po nespornem stanju (po navedbah tožene stranke, ki jim tožeča stranka ni nasprotovala) ob koncu glavne obravnave še "začasni " lastnik stanovanja na podlagi drugega odstavka 113. člena SZ, tožeči stranki dolžna izplačati zahtevano odpravnino. Tožeča stranka namreč še ni pridobila zahtevka nasproti toženi stranki, kakršnega je postavila v tej pravdi. Pravnomočna odločba v de...

Sodba nº II Ips 385/98 of Civilni oddelek, May 27, 1999

Zavarovalnica je na podlagi pogodbe o nezgodnem zavarovanju in izvedeniškega mnenja sama določila zavarovalnino. Če je sama ocenila zavarovalno vsoto in jo nato izplačala, je ne more zahtevati nazaj. V 211. členu ZOR, ki določa pravila vračanja v primeru neupravičene pridobitve, je namreč določeno, da tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati vračila, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.

May 26, 1999

Sodba nº U 28/98 of Upravni oddelek, May 26, 1999

Le s pavšalnimi navedbami, ne da bi bile podrobno razčiščene konkretne okoliščine glede kriterijev, ki jih določa ZSS za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oz. izpolnjuje pogoje za napredovanje in za ugotovitev, ali ima sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na takšno mesto (7. točka 1. odstavka 29. člena ZSS), v zvezi s kandidaturo za predsednika okrožnega sodišča, tožena stranka ne more samo na tej podla...

Sodba nº II Ips 70/98 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Tožena stranka je prekršila pogodbene obveznosti, ki jih je sprejela z organizacijo izleta za udeležence, ki so sprejeli njeno ponudbo za vodeni gorski izlet. Ravnanje pravne osebe je vselej ravnanje fizičnih oseb, ki delujejo (v taki ali drugačni vlogi) zanjo. Tožena stranka odškodninsko odgovarja za ravnanja (predvsem opustitve)

Sodba nº II Ips 415/98 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Delna poslovna sposobnost mladoletnika, ki je dopolnil petnajst let (108. člen ZZZDR), ne vsebuje pravice razpolagati z dednimi pravicami, med katere je treba šteti tudi priznanje utemeljenosti razdedinjenja mladoletnega nujnega dediča. Taka razpolaganja pomenijo - upoštevaje daljnosežnost dednih razpolaganj (1. odst. 138. čl. in 221. čl. ZD) vselej - zmanjšanje mladoletnikovega premoženja. Za tako razpolaganje z otrokovim premoženjem, s katerim sicer upravljajo (109. čl. ZZZDR), morajo celo ...

Sklep of Civilni oddelek, May 26, 1999

Pouk v osnovni šoli mora biti organiziran tako, da osebam, ki so v njem udeležene, in tako tudi njegovim izvajalcem, ne nastaja škoda (načelo neminem laedere - 16. člen ZOR). Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, da bi zavarovanka tožene stranke, ki je organizirala istočasno izvedbo športnega dneva in rednega pouka športne vzgoje (nogometa in skoka v daljavo), škodni dogodek lahko pričakovala. Do škodnega dogodka ne bi prišlo, če bi šola organizirala pouk športne vzgoje za višje in šp...

Sodba nº II Ips 533/98 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Če se stranki ne dogovorita za točen datum zapadlosti obveznosti, sodišče najprej ugotovi, ali je ta določljiv. Sodišče zapadlost ugotavlja na podlagi okoliščin primera in na podlagi namena, ki sta ga stranki pri sklenitvi pogodbe zasledovali (primerjaj 314. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Sodišči sta rok vrnitve ugotovili na podlagi izpovedi toženca samega. Posojilo naj bi vrnil, ko bi lokal začel obratovati. Če pa je tako, je pravilno nadaljnje materialnopravno s...

Sodba nº in sklep II Ips 95/99 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Tožeča stranka je v tožbi uveljavljala poleg nedenarnega tudi denarni zahtevek. Da gre za dva različna tožbena zahtevka, izhaja tako iz tožbenega predloga kot iz dejanske podlage spora. Tožbena zahtevka bi lahko tožeča stranka uveljavljala v dveh ločenih pravdah. Gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, za katero velja 2. odstavek 37.

Sklep nº I R 32/99 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Presoja o tem, ali je sodišče v določenem postopku ravnalo zakonito, ne more biti prepuščena istemu sodišču.

Sklep nº II Ips 479/98 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Zakon o denacionalizaciji določa tri možne pravne podlage za vračanje prisilno podržavljenega premoženja: po določilu 3. člena se vrača premoženje, ki je bilo podržavljeno po v njem naštetih predpisih; po določilu 4. člena se vrača premoženje, ki je bilo neodplačno podržavljeno na podlagi predpisa (ki ni predpis iz 3. člena), izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963 ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova; po določilu 5. člena pa se vrača premoženje, ki je prešlo v drž...

Sodba nº II Ips 426/98 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Izpolnjevanje prevzetih obveznosti je temeljna dolžnost udeležencev obligacijskega razmerja (17. člen ZOR) ter je zato upnik v obveznostnem razmerju upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 262. člena ZOR).

Sodba nº II Ips 398/98 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Po določbi 141. člena Stanovanjskega zakona (SZ) preneha stanovanjska pravica z dnem sklenitve najemne pogodbe. S tem dnem preneha tudi status uporabnikov stanovanja po določbah prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR). Položaj tožencev je tako mogoče presojati le po določbah Stanovanjskega zakona oziroma na njegovi podlagi sklenjene najemne pogodbe z dne 30.3.1993 med najemnikom in najemodajalcem.

Sodba nº II Ips 435/98 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Upnik v obveznostnem razmerju lahko zahteva od dolžnika izpolnitev obveznosti le, če ta obstaja. Ker pa je bilo ugotovljeno, da tožnica ni dokazala, da bi v toženčevo korist vplačala sporni znesek, njen zahtevek ne more biti utemeljen niti na podlagi 210. člena ZOR (ki utemeljuje vrnitveno obveznost tudi v primeru, kadar kdo brez podlage sprejme kakšno korist iz premoženja druge osebe).

Sodba nº II Ips 418/98 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Z revizijo ni mogoče izpodbijati ugotovitev o dejanskih okoliščinah, do katerih je sodišče prišlo na podlagi dokazovanja.

Sodba nº U 1830/96 of Upravni oddelek, May 26, 1999

Določbe 1. točke 1. odst. 19. čl. ZDen ni mogoče razlagati tako, da je edini način nadomestitve nepremičnine, ki jo uporablja državni organ, nakup druge nepremičnine.

Sodba nº II Ips 393/98 of Civilni oddelek, May 26, 1999

Vsebina predkupne pravice je, da stvar, na katero se predkupna pravica nanaša, ne more preiti v last drugega proti volji upravičenca (527. člen ZOR). To pa pomeni, da tudi upravičenca, ki tako stvar že ima v svoji lasti, ni mogoče prisiliti v prodajo drugemu.

Sklep of Upravni oddelek, May 26, 1999

Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 26/83) ni naveden v 3. čl. ZDen in glede na čas njegove uveljavitve ni predpis, izdan do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963. Sklicevanje upravnega organa na ta zakon v obločbi o prenosu kmetijskih zemljišč v družbeno lastnino pa pomeni uporabo pravnega naslova.

May 25, 1999

Sodba nº VIII Ips 34/99 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 1999

V četrtem odstavku 13. člena Kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije je določeno, da ima delavec, ki je bil prevzet na delo v drugi organizaciji ali pri delodajalcu, preneha delovno razmerje brez njegove krivde prej kot v dveh letih, pravico dobiti odpravnino od prejšnje organizacije. Pravica do odpravnine je torej odvisna od vprašanja, ali so bili delavci prevzeti na delo v drugo organizacijo.

Sodba nº VIII Ips 28/99 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 1999

Za plačilo dela daljšega od polnega delovnega časa so dani pogoji, če je o tem sprejel sklep pristojni organ (4. alinea drugega odstavka 106. člena ZDR) in če so za to bili dani pogoji, ki so določeni v državnih in tudi mednarodnih pravnih normah in ki v izjemnih primerih dovoljujejo delo daljše od polnega delovnega časa.

Sodba nº VIII Ips 31/99 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 1999

Upravičena odsotnost z dela v zvezi s 5. točko prvega odstavka 100. člena ZDR se ne dokazuje samo z listinami, ki jih izdajajo zdravstveni organi po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi z drugimi dokazi. Tožnica je zaradi stavke zdravnikov bila v zmoti o upravičeni odsotnosti z dela, v dokaznem postopku pa je bilo z zaslišanjem zdravnikov ugotovljeno, da je zaradi nege hčerke imela pravico izostati z dela...

Sklep nº VIII Ips 70/99 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 1999

Ker je glede na določbo četrtega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih rok za pritožbo osem dni in je rok za pritožbo že zdavnaj potekel, pritožbeno sodišče morebitnih dopolnitev oziroma popravkov pritožbe zaradi poteka roka ni smelo upoštevati. Zato ni mogoče ugotoviti, da toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in da bi bila tako kršena 7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP.

Sklep nº VIII Ips 51/99 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 1999

Šteje se, da je spor zaradi plačila regresa za letni dopust premoženjski spor.

Sodba nº VIII Ips 55/99 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 1999

Samo v primeru, da bi se zatrjevana usposobljenost odražala pri ugotovljenih rezultatih delovne uspešnosti kot eden izmed količinskih ali kakovostnih kriterijev in kot podlaga za izplačilo plače iz tega naslova, ali iz naslova posebej izplačanega dodatka za funkcionalna znanja, bi bila - po presoji revizijskega sodišča - upoštevna kot kriterij iz 14. člena pravilnika tožene stranke.

Sklep nº VIII Ips 52/99 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 1999

Procesna sposobnost je poslovna sposobnost stranke, da lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 79. člena ZPP). Pomanjkanje procesne sposobnosti lahko nastopi med sodnim postopkom ali pa obstaja že pred njegovim začetkom. Če se pomanjkljivosti glede procesne nesposobnosti stranke ne dajo pravočasno odpraviti s postavitvijo zastopnika, ali so take narave, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, ima sodišče v 5. odstavku 83. člena ZPP pooblastilo, da tožbo zavrže.

Sodba nº in sklep VIII Ips 54/99 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 1999

Postopek je pomanjkljiv, če sodišče v postopku ni niti opredelilo tožbenega zahtevka, niti ni v izvedenih dokazih dovolj podlage za pravilno uporabo materialnega prava v sporni zadevi. Odprta so ostala nekatera bistvena vprašanja, na katera bi moralo sodišče najti odgovore, da bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo.

Sklep nº VIII Ips 58/99 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 1999

S svojimi določbami je KP delavcu samo olajšala dokazovanje odškodninskega (civilnega) delikta. V odškodninskih sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, je pogost problem dokazovanja odgovornosti, saj često ni mogoče dokazati, da je delodajalec pri svojem, sicer nezakonitem odločanju zavestno ravnal zoper predpise. Zaradi tega ni možno ugotoviti odgovornosti na strani delodajalca in ker je odškodninska odgovornost vezana na kumulativno izpolnjevanje zahtevanih pogojev - nedopustno ravnanje,...

May 20, 1999

Sodba nº I Ips 245/97 of Kazenski oddelek, May 20, 1999

Javna cesta je izvzeta iz lovišča le glede upravljanja, ne pa tudi glede varstva, gojitve in lova divjadi ter prepovedi, ki so s tem povezane in da v konkretnem primeru lovski čuvaj - oškodovanec ni obravnaval obsojenca kot voznika motornega vozila, temveč kot domnevnega kršitelja predpisov o lovu.

Sodba of Upravni oddelek, May 20, 1999

Z vpisom lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register ni več podlage za začasno ureditev razmerij v zvezi s tem, zaradi zavarovanja zahtevkov pritožnikov v denacionalizacijskem postopku.

Sodba of Upravni oddelek, May 20, 1999

Z začasno odredbo je mogoče začasno urediti le pravno razmerje, ki Se nanaša na predmetni upravni spor. Z začasno odredbo ni mogoče začasno urediti razmerja, na katerega se nanaša odločba Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo o soglasju za vpis v sodni register, saj je bilo lastninsko preoblikovanje podjetja končano z vpisom v sodni register.

Sodba nº U 1351/95 of Upravni oddelek, May 20, 1999

Če stranka kljub prejetemu pozivu, naj v določenem roku dopolni vlogo z manjkajočimi dokazi, teh ne pošlje, upravni organ utemeljeno domneva, da stranka za nadaljevanje postopka ni več zainteresirana.

Sodba nº U 739/96 of Upravni oddelek, May 20, 1999

Pri osebah slovenske narodnosti je treba določbo 13. člena ZDRS (da "lahko pridobi državljanstvo RS oseba, ki je že stara 18 let, če ta koristi državi zaradi", med drugim "nacionalnih ali podrobnih razlogov") uporabljati v neposredni povezavi s 1. odst. 5. člena URS. Zato se po mnenju sodišča nacionalni interes za podelitev državljanstva prosilcem slovenske narodnosti predpostavlja. Za morebitno negativno mnenje po 13. čl. ZDRS pa bi morali na strani tožnika obstajati taki razlogi, ki bi ga k...

Sodba nº U 86/95 of Upravni oddelek, May 20, 1999

Pri vrednotenju lastninskih deležev v postopku zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka v tej obliki je treba uporabiti enaka merila oz. isto metodologijo vrednotenja, kot jo določa ZLPP za ugotovitev družbenega kapitala v podjetju.

Sodba nº I Ips 198/97 of Kazenski oddelek, May 20, 1999

Zaradi tega, ker je bil za izvedenca medicinske stroke v tej zadevi postavljen zdravnik - patolog dr. S.K., ki je zaposlen v Splošni bolnišnici M., v kateri je B.M. zaradi posledice nesreče umrl, ni podana zatrjevana kršitev določbe 2.odst. 251.čl. ZKP.

Sodba nº I Ips 111/99 of Kazenski oddelek, May 20, 1999

Izvrševanje kaznivih dejanj kljub temu da je bil obdolženec že nekaj časa v priporu in kljub temu da zoper njega že tečejo zaradi istovrstnih kaznivih dejanj še drugi kazenski postopki kot tudi intenzivnost kriminalne dejavnosti, ki se mu sedaj očita, ne dajejo opore za sklep, da bi obdolženec spoštoval hišni pripor. Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče ugotavlja, da uveljavljena kršitev 2.odst. 192.čl. v zvezi s 1.odst. 199.a čl. ZKP ni podana.

May 19, 1999

Sklep nº VIII R 8/99 of Delovno-socialni oddelek, May 19, 1999

Pri realizaciji ustavnega zakona oziroma odloka ne gre za spore o sami pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bi bilo lahko vprašljivo, ali je za odločanje o teh sporih pristojno socialno sodišče, saj to lahko odloča samo v sporih, ki so kot socialni spori izrecno določeni v ZDSS. Vendar bi v spornem primeru morebitna drugačna pristojnost lahko vplivala na ustavno pravico enakega varstva pravic (22. člen ustave RS). Zato je za odločanje o tem, ali tožniku pripada zahtevan...

Sklep nº VIII R 10/99 of Delovno-socialni oddelek, May 19, 1999

V sporu, ki je bil začet po odreditvi stečajnega senata, je ugotavljanje obstoja terjatve vezano na pravni temelj, ki izvira iz delovnega razmerja. Plačilo odpravnine trajno presežnim delavcem, ki je predmet spora, določa zakon o delovnih razmerjih v 36. f členu (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) kot pravico iz delovnega razmerja. Za odločanje o takem sporu pa je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS določena stvarna pristojnost specializiranega - delovnega sodišča.

Sklep nº VIII R 7/99 of Delovno-socialni oddelek, May 19, 1999

Za odločanje o sporu glede mnenja zdravniške komisije je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Sklep nº VIII R 9/99 of Delovno-socialni oddelek, May 19, 1999

Za odločanje o dodelitvi primernega stanovanja in pravici do njegovega odkupa je stvarno pristojno redno sodišče.

Sklep nº I R 31/99 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Pravdna stranka je predsednik višjega sodišča.

Sodba of Civilni oddelek, May 19, 1999

Okoliščina, da je pritožnica zaposlena na Višjem sodišču v X., pomeni tehten razlog iz 68. člena ZPP. Navedeno dejstvo utegne pri nasprotni stranki povzročiti dvom v nepristranskost sojenja.

Sodba nº II Ips 281/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Enakost pred zakonom pomeni, da sodišče ne sme zakona uporabljati drugače, če gre za enake dejanske okoliščine oz. ga ne sme uporabljati drugače samo zaradi nekih osebnih lastnosti posameznika, ki nimajo nobene povezave z razmerjem, ki ga sodišče obravnava (14. člen Ustave Republike Slovenije). Ustava torej ne prepoveduje različnih odločitev v posameznih odškodninskih zadevah, temveč prepoveduje samovoljo in različnost odločanja brez razumnega in stvarnega razloga.

Sklep nº II Ips 342/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Kavza menjalne pogodbe je torej prenos lastninske pravice na drugega sopogodbenika oz. menjava lastninske pravice na zamenjanih stvareh. Stranki menjalne pogodbe sta v enakem položaju kot prodajalec prodajne pogodbe. Menjalna pogodba je vsebinsko pogodba, ki je sestavljena iz dveh prodajnih pogodb.

Sodba nº II Ips 320/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Kršitve po 8. členu ZPP tožnika utemeljujeta le z drugačno dokazno oceno od tiste, ki jo sama sprejemata. Dokazna ocena pa sodi v ugotavljanje dejanskega stanja, ki ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP).

Sodba nº II Ips 280/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Upravičenec lahko v primeru, ko je zavezanec prodal stanovanje komu, ki ni upravičenec, zahteva razveljavitev te pogodbe le tedaj, če obenem zahteva tudi sklenitev pogodbe z njim (glej pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 22. in 23.6.1993, Poročilo o sodno praksi VS RS št. I/93, str. 28). Pogodba med zavezancem in tistim, ki ni upravičenec, je namreč le izpodbojna in ne nična.

Sodba nº II Ips 360/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Ker je torej objekt po ustnem dogovoru strank o izgradnji večjega nadomestnega objekta na račun neizvršitve infrastrukturnih del zgrajen in tega tožnik tudi ne zanika, sta sodišči druge in prve stopnje tudi pravilno šteli, da je prišlo do konvalidacije ustne pogodbe (73. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).

Sklep of Civilni oddelek, May 19, 1999

Ker sta se toženca s prodajno pogodbo zavezala tožnikom plačati 80.000 DEM kupnine v tolarski vrednosti, je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku za plačilo še dolžnih 40.000 DEM v tolarski vrednosti skladna z materialnopravno določbo prvega odstavka 454. člena ZOR, saj sta toženca dolžna v celoti izpolniti svojo pogodbeno obveznost.

Sodba nº II Ips 356/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sklep of Civilni oddelek, May 19, 1999

Toženka bi morala zatrjevano nezakonitost izvršilnega postopka uveljavljati z rednimi in po potrebi tudi z izrednimi pravnimi sredstvi v tistem postopku, za katerega zatrjuje, da je bil nezakonit, ne pa v sedanji pravdi.

Sodba nº II Ips 369/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Zaradi na zavarovalni pogodbi temelječega plačila dolga obeh tožencev banki je tožeča stranka vstopila v pravice in obveznosti banke do obeh tožencev. Gre za institut zakonske subrogacije, ki je urejen v prvem odstavku 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ul. SFRJ št. 29/78, 39/85, 57/89) in po katerem z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za ...

Sodba nº U 1040/95 of Upravni oddelek, May 19, 1999

Upravni organ prve stopnje in tožena stranka sta ugotovila, da so bile predmetne nepremičnine podržavljene na podlagi Odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 10/80) iz Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 19/76). Niti zakon niti odlok nista navedena med predpisi v 3. čl. ZDen, prav tako pa sta predpisa, ki sta bila sprejeta po uveljavitv...

Sodba nº U 1041/95 of Upravni oddelek, May 19, 1999

Pravnim naslednikom razlaščenca, ki imajo sedaj pravico uporabe na podržavljenem stavbnem zemljišču 31. člen ZDen ne dovoljuje lastninjenja in je lastninjenje tovrstnih primerov urejeno s posebnim zakonom.

Sklep nº II Ips 392/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Po določbi tretjega odstavka 129. člena SZ se za stanovanje, namenjeno osebi za opravljanje službene dolžnosti (40. člen SZ), na katerem je bila dodeljena stanovanjska pravica, smiselno uporabljajo določbe drugega in prvega odstavka omenjenega člena, ki se nanašajo na privatizacijo stanovanj v hiši, predvideni za rušenje ali celovito obnovo, oziroma stanovanj, na katerih ima kdo zakonito predkupno pravico.

Sklep nº II Ips 339/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Zakon daje denacionalizacijskemu upravičencu, ki v postopku uspe, upravičenje za nazaj. Zato je potrebno izhajati iz situacije, kot je bila v času uveljavitve ZDen. Če se je denacionalizacijski upravičenec poslužil zakonske možnosti, da prepreči začeta adaptacijska dela na nepremičnini, za katero je vložil zahtevo za denacionalizacijo, potem to ne more iti v njegovo škodo. Zato ni odločilno stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v času ogleda in ki naj bi bilo nespremenjeno od preki...

Sodba nº II Ips 441/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Izpodbijanje dejanskih ugotovitev na revizijski stopnji ni dovoljeno.

Sodba nº II Ips 430/98 of Civilni oddelek, May 19, 1999

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba, pri kateri oba pogodbenika pridobita koristi, vendar ob istočasno prevzetih obveznostih (117. člen Zakona o dedovanju). Gre za odplačno pogodbo, s katero preživljalec prevzema obveznost, da bo do smrti preživljal preživljanca, ta pa mu - z odložitvijo do svoje smrti - prepušča v last svoje nepremičnine. Gre za tvegano pogodbo, zato problem nesorazmernosti ni pravno odločilen.

Sklep of Civilni oddelek, May 19, 1999

Izpodbijanje dejanskih ugotovitev na revizijski stopnji ni dovoljeno.

May 14, 1999

Sodba nº I Ips 110/99 of Kazenski oddelek, May 14, 1999

Nadzor nad hišnim priporom naj bi opravljali ravno policisti, glede katerih je izkazano, da je obdolženi z njimi že imel konflikte in tako možnost ponovitvenega dejanja ni moč preprečiti na drug način kot s priporom - posegom v obdolženčevo pravico do svobode.

Sodba nº I Ips 205/97 of Kazenski oddelek, May 14, 1999

V ravnanju obs. B.R., opisanem v izreku pravnomočne sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD, saj ni konkretizirano, da naj bi ilegalec, ki mu je obsojenec služil za zvezo, pobegnil pred oblastmi, niti da naj bi bil cilj tega neznanega ilegalca dejanje, opisano v 2.čl. ZKLD.

Sodba nº in sklep IV Ips 60/98 of Kazenski oddelek, May 14, 1999

Zagovornica je pritožbo zoper prvostopno odločbo o prekršku vložila 8.7.1997, Senat za prekrške Republike Slovenije pa je o tej pritožbi odločal na seji 25.5.1998, tako da je poteklo do odločitve na drugi stopnji manj kot eno leto, zato o kršitvi 1.odst. 55.čl. ZP, ne glede na čas vročitve odločbe druge stopnje, ni mogoče govoriti, saj je odločba o prekršku postala pravnomočna že z dnem odločitve o pritožbi.

May 13, 1999

Sklep nº I Up 290/99 of Upravni oddelek, May 13, 1999

Potreba za začasno ureditev ni verjetno izkazana, če stranka predlaga, da se uredi drugo pravno razmerje kot je sporno pravno razmerje.

Sodba nº II Ips 348/98 in II Ips 248/99 of Civilni oddelek, May 13, 1999

Vzpenjanje na vitrino v trgovini, čeprav samo 60 cm od tal, je lahko nevarna dejavnost ob večji frekventnosti kupcev in nepredvidljivem postavljanju nakupovalnih vozičkov. Podana je možnost padca ob sestopanju zaradi nepredvidljive ovire.

Sklep nº I Up 306/99 of Upravni oddelek, May 13, 1999

Plačilo denarnih kazni, izrečenih v postopku zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa, ni težko popravljiva škoda, ki bi bila podlaga za odložitev izvršbe (1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS, 1. odst. 286. in 1. odst. 288. čl. ZUP).

Sodba nº U 732/96 of Upravni oddelek, May 13, 1999

Tujec, ki nima pravno urejenega statusa v Republiki Sloveniji, nima pravno varovane pravice do izdaje delovnega vizuma, ki velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje in za neomejeno število potovanj.

Sodba nº U 147/95 of Upravni oddelek, May 13, 1999

Okvare organizma, nastale kot posledica poškodb pri raznih delih v nemških taboriščih ni šteti kot posledice sovražnega dejanja ali vojnega dogodka, čeprav je bil tožnik kot otrok odpeljan v izseljeništvo, kjer je moral po ukazih vodje taborišča opravljati razna dela.

Sklep of Civilni oddelek, May 13, 1999

V času po dejanskem prenehanju zakonske skupnosti pridobljeno premoženje lahko predstavlja izključno premoženje enega od zakoncev, vendar ob jasnem dejanskem izhodišču, da ga je ta zakonec ustvaril z lastnim delom in lastnim denarjem.

Sklep of Civilni oddelek, May 13, 1999

Premoženje, ki ga razvezani zakonec kupi po razvezi z denarjem, ki ga pridobi prav tako po razvezi, ni skupno premoženje.

Sodba nº II Ips 406/98 of Civilni oddelek, May 13, 1999

Tožnik je uspel s tožbenim zahtevkom na vrnitev posojila z upoštevanjem valutne klavzule. Kasnejša sprememba tečaja tuje valute v času po tem, ko je svojo terjatev že preračunal v tolarje, pa ga ne upravičuje do ponovne uporabe valutne klavzule.

Sodba nº II Ips 351/98 of Civilni oddelek, May 13, 1999

Ker je ugotovljeno, da se je tožnica polno angažirala v svoji službi in zaslužila celo več kot toženec, da je poleg tega v celoti skrbela za dom in pomagala drugim ter korist od tega delila s tožencem, ne more biti njen delež na novi hiši manjši zaradi tega, ker je gradil in s svojim dohodkom financiral gradnjo toženec sam.

Sklep of Civilni oddelek, May 13, 1999

Delo v rudniku je nevarno. Tožnik se je ponesrečil, ko je skušal pritrditi kabel, da bi s tem omogočil nemoteno obratovanje kombajna. To je storil, ko se kombajn še ni premikal. Varnostna razdalja deset metrov je določena tedaj, ko se kombajn premika. Zato tožnik ni prekršil pravila o varnem odmiku od stroja, njegovo delo pa je bilo potrebno in v sklopu njegovih delovnih nalog. Pri tem je prišlo do nepričakovanega dogodka, ko je stroj naletel na prikriti talni lok in ga vrgel v tožnika. To je...

Sodba nº II Ips 402/98 of Civilni oddelek, May 13, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, skaženosti in strah.

Sodba nº II Ips 500/98 of Civilni oddelek, May 13, 1999

Da bi življenjska skupnost med moškim in žensko prerasla v z zakonsko zvezo izenačeno življenjsko skupnostjo, mora obstajati med partnerjema notranja povezanost, ki ne temelji le na moralni in duhovni, temveč tudi na seksualni vezanosti (kar sicer ne pomeni nujnosti spolnih odnosov, pomeni pa nujnost iz spolne privlačnosti izvirajočega čustvovanja).

Sklep of Civilni oddelek, May 13, 1999

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

May 12, 1999

Sodba nº II Ips 302/98 of Civilni oddelek, May 12, 1999

Odškodnino za prestani strah dosodi sodišče, če ugotovi tak poseg v duševno ravnovesje oškodovanca, da je bilo to bistveno porušeno in terja denarno satisfakcijo. Pri tem upošteva način in intenzivnost doživljanja poškodbe na oškodovančevo duševno ravnovesje, kakor tudi vpliv objektivno izkazane negotovosti za izid zdravljenja na oškodovanca, in časovne meje obeh elementov.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners