Vrhovno Sodišče: Opinions issued on August 1999

August 31, 1999

Sodba nº VIII Ips 93/99 of Delovno-socialni oddelek, August 31, 1999

Za ugotovitev ali je pri tožniku šlo za kršitev delovnih obveznosti zaradi motenja delovnega procesa, ni bilo treba postavljati izvedenca medicinske stroke. Motnje v delovnem procesu so bile tiste motnje, ki so vplivale na odločitev o kršitvah delovne obveznosti in ne tožnikova večja ali manjša stopnja opitosti (alkoholiziranosti).

Sklep nº VIII Ips 97/99 of Delovno-socialni oddelek, August 31, 1999

Ko je sodišče druge stopnje samo, brez obravnave, drugače ugotavljalo dejansko stanje in odločalo v nasprotju z določbo 4. točke 373. člena ZPP je tudi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 4. člena ZPP (načelo neposrednosti), tožeči stranki pa je zaradi omejitev 385. člena ZPP glede revizije, praktično vzelo možnost pravnega sredstva zoper svoje dejanske ugotovitve.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, August 31, 1999

Tako dolžnosti kot tudi delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec, in opustitev katerih povzroči kršitev delovne obveznosti, so vezane na delovni proces oziroma naravo dela. To pomeni, da lahko delodajalec ugotavlja kršitev delovnih obveznosti takrat, kadar so storjene v delovnem času oziroma v času opravljanja delovnih obveznosti ali v zvezi z njimi, oziroma v delovnih prostorih ali celo v drugih prostorih delodajalca.

Sklep of Delovno-socialni oddelek, August 31, 1999

Za ugotavljanje, ali sta uvedba in vodenje disciplinskega postopka zastarala, se uporabljajo določbe zakonov, ki so veljali v času, ko je bila kršitev storjena.

Sodba nº VIII Ips 49/99 of Delovno-socialni oddelek, August 31, 1999

V aktih delodajalca in v branžni kolektivni pogodbi ni določb o tem, da je pri izrekanju disciplinskih ukrepov treba upoštevati olajševalne in obteževalne okoliščine. Delovno sodišče zato na podlagi 90. člena ZDR ter prvega odstavka 9. člena v zvezi s 4.

Sodba nº VIII Ips 86/99 of Delovno-socialni oddelek, August 31, 1999

Sodišče lahko odloča samo o smiselno določilu 186. člena ZPP opredeljenem pobotnem ugovoru, ki mora biti določen. Nedoločnost v pobot postavljenega zahtevka pa onemogoča preizkus obstoja pogojev potrebnih za uspešnost pobotnega ugovora (vzajemnost, istovrstnost, dospelost in iztožljivost) kot tudi uporabe nekaterih posebnih pravil ZPP izrecno predpisanih za procesno pobotanje (člen 333/3, 338/3, 352/3, 363/5).

Sodba nº VIII Ips 84/99 of Delovno-socialni oddelek, August 31, 1999

Če bi bila uporaba omilitvenega inštituta možna le v primerih fakultativno izrečenega najstrožjega ukrepa, bi bilo to v zakonu izrecno poudarjeno, v zakonskem besedilu pa te prepovedi ni. To pomeni, da z zakonom ni posebej izključena možnost uporabe omenjenega omilitvenega inštituta tudi pri obveznem izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ob ugotovljenem obstoju olajševalnih okoliščin.

Sodba nº VIII Ips 83/99 of Delovno-socialni oddelek, August 31, 1999

Tožnik kot visokokvalificirani elektroinstalater in delovodja - za odrejeno mu delo škodnega dne posebej strokovno usposobljen - je ravnal skrajno nepazljivo, ko ni upošteval izrecnega navodila nadrejenega delavca, da vodnike reže posamično in izmenično. Pri njihovem rezanju ni uporabil niti tiste pazljivosti, ki bi jo uporabil vsak povprečen človek.

Sodba nº VIII Ips 88/99 of Delovno-socialni oddelek, August 31, 1999

Določba 17. člena novele ZDR je prehodnega značaja, kar pomeni, da so z njo urejena pravna razmerja nastala po razveljavitvi določbe 21. člena ZTPDR z 8.a členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. RS 4/91) in sprejetja nove določbe 36.e člena novele ZDR, s katero je bila dolžina odpovednega roka skrajšana od prejšnjih dveh let na šest mesecev.

August 26, 1999

Sklep of Upravni oddelek, August 26, 1999

Odločba o imenovanju višjega upravnega delavca (svetovalca predstojnika) ne more učinkovati retroaktivno, ampak šele od dneva, ko jo je tožena stranka (Vlada RS) izdala. Če je višji upravni delavec po dogovoru začel opravljati delo prej, preden mu je bila vročena odločba o imenovanju za višjega upravnega delavca, potem mora za obdobje, ko je dejansko delal, pa za opravljanje dela še ni imel pravnoveljavnega akta, to razčistiti z državnim organom, za katerega dela in gre v tem primeru v zvezi ...

Sklep of Upravni oddelek, August 26, 1999

Odločba tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki temelji na njeni negativni oceni, na podlagi negativnega mnenja personalnega sveta, ki temelji na štirih kazenskih postopkih zoper kandidata, za katere iz upravnih spisov ni razvidno, ali so že pravnomočno končani, kar tožena stranka ni ugotavljala, pomeni kršitev 27. člena Ustave RS. Mnenje personalnega sveta v tem primeru za toženo stranko ni obvezno.

Sodba nº U 343/95 of Upravni oddelek, August 26, 1999

Za oprostitev carine po 1. in 2. odst. 30.b čl. CZ/SFRJ je bistveno, da gre za uvoz opreme v domače podjetje in da ta oprema kot stvarni kapitalski vložek tujega vlagatelja ostane last domačega podjetja, v katerega tuji vlagatelj vlaga opremo; torej je pomemben namen uporabe uvoženega blaga, kar izhaja tudi iz 3. odstavka tega člena, ker je po tej določbi v primeru uporabe za druge namene pred pretekom petih let od dneva uvoza treba plačati carino in druge uvozne davščine.

August 25, 1999

Sodba of Gospodarski oddelek, August 25, 1999

Če je v odločilnem dejstvu - v predlogu za izvršbo navedeni podlagi za izvršbo - nasprotje med tem, kar se v razlogih izpodbijanega sklepa navaja o vsebini predloga za izvršbo in med samim predlogom za izvršbo, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. II. odst. 354. člena ZPP/77.

Sodba nº III Ips 157/98 of Gospodarski oddelek, August 25, 1999

Pogodba, ki jo sklene stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (peti odstavek 154. člena ZPPSL) je izvedbeni akt rezultata dražbe, ki nadomešča domik v nepremičninski dražbi, izvedeni v izvršilnem postopku. To pomeni, da je kupec v stečajnem postopku na dražbi prodane nepremičnine postal njen lastnik originarno. Zato morebitni lastnik na prisilni javni dražbi prodane nepremičnine proti njenemu kupcu najkasneje od vpisa lastninske pravice nanj v zemljiški knjigi, tudi z lastninsko tožbo ...

Sodba nº III Ips 112/99 of Gospodarski oddelek, August 25, 1999

Sklepi skupščine d.d., katere se niso udeležili vsi delničarji, so nični, če s sklicem skupščine niso bili objavljeni dnevni red skupščine in predlogi sklepov.

Sodba nº III Ips 96/99 of Gospodarski oddelek, August 25, 1999

Hipoteka kot stvarna pravica s sklenitvijo cesijske pogodbe ne presegata po zakonu samem na cesionarja. Stranki cesijske pogodbe morata prenos hipoteke na cesionarja dogovoriti, dogovor pa je potrebno še zemljiškoknjižno izvesti. Šele z njegovo zemljiškoknjižno izvedbo postane cesionar imetnik hipoteke, s tem pa tudi upravičenec do ločenega poplačila terjatve na podlagi hipoteke.

Sklep of Civilni oddelek, August 25, 1999

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ocenili, da je tožnik izzval toženca. S svojim obnašanjem ga je pripravil tako daleč, da je skočil na peron k tožniku, kjer je med njima prišlo do krajšega pretepa s suvanjem in ruvanjem. Toženec je očitno pretirano reagiral in se odzval s fizično silo ter poškodoval tožnika. Tožnikova trditev v reviziji, češ da dogodek na P. ni povezan s tistim v T. torej ne drži, njegova trditev, da se mora strojevodja vljudno obnašati do potnikov pa je umestna in ...

Sodba nº II Ips 556/98 of Civilni oddelek, August 25, 1999

V pravnem prometu se sicer res domneva, da je lastnik nepremičnine tista oseba, ki je vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica in ne oseba, ki ima nepremičnino v posesti. Namen vpisa v zemljiški knjigi je namreč publikacija lastništva. Vendar pa se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik kakšna tretja oseba. Po pravnem pravilu paragrafa 1500 ODZ, ki se je še uporabljalo v času teka priposestvovalne dobe za sporno nepremi...

Sklep of Civilni oddelek, August 25, 1999

Posebej pa je urejen postopek za razveljavitev dokončne odločbe o arondaciji, če arondacijski upravičenec arondiranih zemljišč ne izkorišča za kmetijsko proizvodnjo (79. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih - prečiščeno besedilo Ur.l. SRS št. 17/86 in 54. člen zdaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih Ur.l. RS št. 59/96). Ni pa mogoče odpraviti arondacije z dogovorom, ki je sam ničen po izrečni določbi zakona.

Sodba nº II Ips 565/98 of Civilni oddelek, August 25, 1999

Ker o vsebini oporoke ni nobenega dvoma, ni podlage za uporabo pravila 2. odstavka 84. člena ZD.

Sodba nº II Ips 572/98 of Civilni oddelek, August 25, 1999

Tožnikove duševne bolečine so bile večje kot sicer v podobnih primerih, tudi zaradi poklica, ki ga opravlja (policist), kjer predstavlja osebna neoporečnost temeljni pogoj za opravljanje poklica. Te in ostale okolnosti, ki so vzročno povezane s priporom in zaradi pripora nastale škode, sta sodišči druge in prve stopnje po presoji revizijskega sodišča v celoti in pravilno upoštevali ter tudi pravno ovrednotili. To velja tudi za škodo v zvezi z naravo kaznivih dejanj, ki jo tožnik posebej pouda...

Sklep of Civilni oddelek, August 25, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 569/98 of Civilni oddelek, August 25, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 564/98 of Civilni oddelek, August 25, 1999

Po določilu 16. člena SZ je promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami prost pod pogoji, ki jih določa zakon. Vendar pa ima po določilu 18. člena SZ v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 21.3.1994, opr. št. U-I-119/94 (Ur. list RS, št. 24/96) predkupno pravico tisti najemnik, ki je bil ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona imetnik stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini. V to kategorijo sodijo tudi tisti uporabniki stanovanj, s katerimi so morali lastniki olastninjenih...

August 19, 1999

Sklep nº I Up 550/99 of Upravni oddelek, August 19, 1999

Enotno dovoljenje za gradnjo je sicer res pozitivna in konstitutivna (favoriabilna) odločba, ki ustanavlja pravico gradnje, vendar obenem nalaga obveznosti in se zato ne izvršuje po ZUP. Če se investitor ne drži pogojev, pod katerimi je bila gradnja dovoljena, ima to za posledico inšpekcijske ukrepe in ne prisilne izvršbe po ZUP.

August 18, 1999

Sodba nº II Ips 236/99 of Civilni oddelek, August 18, 1999

Tožena stranka v tem sporu ni dokazala, da bi karkoli storila, kar bi prispevalo k varstvu divjadi in varnosti prometa na cesti, preko katere divjad po ugotovitvah nižjih sodišč prehaja. Glede na te ugotovitve in nadaljnje, da je do naleta srne v tožnikov avtomobil prišlo na območju toženkinega lovišča in da tam divjad čez cesto tudi prehaja, je v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena ZOR zaključek, da je podana toženkina odškodninska odgovornost, saj toženki kot povzročitelju škode n...

Sklep nº I R 47/99 of Civilni oddelek, August 18, 1999

Iz strankine vloge, s katero je predlagala delegacijo drugega sodišča, izhaja, da je že neuspešno zahtevala izločitev razpravljajoče sodnice ter da ima pripombe na predstojnico sodišča iz razloga, ker ni bilo ugodeno strankini zahtevi za izločitev razpravljajoče sodnice. Podatki spisa kažejo, da prihaja do domnevnih nesporazumov zaradi številnih vlog tožnikovega pooblaščenca, ki se nanašajo na procesno vodstvo sodišča in kar je lahko predmet le pritožbe zoper končno odločbo. Omenjeni razlogi ...

Sodba nº II Ips 542/98 of Civilni oddelek, August 18, 1999

Kadar pogodbenika dopustno in avtonomno dogovorita medsebojne pravice in obveznosti s pogodbo (10.člen ZOR), lahko v primeru spora iz takega razmerja moritorno uveljavljata drug proti drugemu le take pravice oz. obveznosti, ki izhajajo iz konkretnega pogodbenega razmerja. Ker pa v tem primeru pravdni stranki s sklenjeno najemno pogodbo dogovorita tudi medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z obnovo najetega objekta ali konkretno, da gre tožniku v primeru prodaje objekta predkupna pravica, s...

Sodba nº II Ips 581/98 of Civilni oddelek, August 18, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sklep nº II Ips 586/98 of Civilni oddelek, August 18, 1999

Pritožbeno sodišče je s tem, da je pritožbo napačno štelo kot predlog za dopolnitev sodbe, prikrajšalo tožečo stranko za pravico do pritožbe.

Sodba nº in sklep II Ips 595/98 of Civilni oddelek, August 18, 1999

V zvezi z uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka bi toženec glede na določbo 387. člena ZPP smel v reviziji izjemoma navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Toženec pa novih dejstev ne navaja in tudi ne predlaga dokazov ter zato obravnavane revizijske trditve ni mogoče upoštevati. Golo zanikanje ugotovljene okoliščine o pravilni vročitvi tožbe ne zadostuje za utemeljenost revizije.

Sodba of Civilni oddelek, August 18, 1999

Dedinje ne morejo izbirati, kateri del zapuščine bodo dedovale in kateri ne. Dediščino lahko sprejmejo samo v celoti ali pa se ji v celoti odpovedo (1. odst. 136. člena Zakona o dedovanju - ZD).

August 13, 1999

Sodba nº I Ips 188/99 of Kazenski oddelek, August 13, 1999

Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti s tem, ko utemeljuje trditev, da z obravnavanim kaznivim dejanjem nima nič, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar zahteve za varstvo zakonitosti po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče vložiti.

Sklep of Kazenski oddelek, August 13, 1999

Vsi ugovori, ki jih v zahtevi navaja zagovornik obsojenca, da gre v kazenskem materialnopravnem pomenu za dejanje majhnega pomena, ker je bil popravljeni potni list predložen zgolj zaradi identifikacije obsojenca obmejnim organom Republike Slovenije v delu, na katerega se izbrisani zaznamek obmejnih organov tretje države sploh ne nanaša, so neupoštevni. Predrugačenje potne listine, izdane na zakonit način, pa tudi uporaba tako predrugačene potne listine, ni mogoče oceniti kot dejanje majhnega...

Sodba nº I Ips 83/97 of Kazenski oddelek, August 13, 1999

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

August 12, 1999

Sklep nº I Up 549/99 of Upravni oddelek, August 12, 1999

Tožnik mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe verjetno izkazati hujše škodljive posledice in obstoj pravnega razmerja. Tudi predlog, kako naj se začasno uredi stanje, se mora nanašati na verjetno izkazano obstoječe pravno razmerje, ne pa na razmerje, ki bi nastalo, če bi se začel drug postopek.

Sklep nº III Ips 104/99 of Gospodarski oddelek, August 12, 1999

Seznam terjatev oz. obračun obresti niti po ZIZ niti po CZ nista izvršilni naslov.

August 10, 1999

Sodba nº I Ips 185/99 of Kazenski oddelek, August 10, 1999

Ni pravilno stališče, da se na obstoj ponovitvene nevarnosti ne bi moglo sklepati na podlagi kazenskih postopkov, ki so zoper obtoženca še v teku in da bi sodišče s tem "prejudiciralo" zadevo oz. kršilo ustavno zagotovljeno pravico domneve nedolžnosti.

Sklep of Kazenski oddelek, August 10, 1999

Ker je v obravnavani zadevi sklep o uvedbi preiskave, v katerem je podrobno obrazložen obstoj utemeljenega suma, postal pravnomočen le tri dni pred izdajo sklepa, s katerim je zunajobravnavni senat podaljšal pripor obd. I.B., in ker se v tem vmesnem času dejansko stanje ni v ničemer spremenilo, je zadoščalo, da se je prvostopno sodišče pri podaljšanju pripora glede obstoja utemeljenega suma sklicevalo na pravnomočni sklep o uvedbi preiskave.

Sklep of Kazenski oddelek, August 10, 1999

Ker se očitek napadenemu sklepu nanaša na kršitev določb o krajevni pristojnosti, tako ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, prav tako pa ni podana bistvena kršitev določb iz 2.odst. 371.čl. ZKP tudi v primeru, če bi Okrožno sodišče v Kopru v zadevi (podaljšanju pripora po vloženi obtožnici) preuranjeno odločalo.

Sodba nº I Ips 192/99 of Kazenski oddelek, August 10, 1999

V obrazložitvi napadenega prvostopnega sklepa je res navedeno, da je bil obd. že obravnavan zaradi kaznivih dejanj in prekrškov z elementi nasilja, iz podatkov spisa pa je razvidno, da obd. še ni bil kaznovan ne zaradi kaznivih dejanj ne zaradi prekrškov. Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je sicer prvostopno sodišče ravnalo napak, ko je upoštevalo, da je bil obd. že obravnavan zaradi kaznivih dejanj in prekrškov z elementi nasilja. Kljub temu pa je na podlagi obdolženč...

Sklep of Kazenski oddelek, August 10, 1999

Visoka stopnja bojazni, da bi obdolženca - tudi B.M. - na prostosti ponovila kaznivo dejanje, je ob ugotovljenih okoliščinah, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje poskušeno, dejansko vprašanje in pridržano odločanju sodišča prve in druge stopnje in ni predmet presojanja v postopku za varstvo zakonitosti.

August 04, 1999

Sklep nº I Up 544/99 of Upravni oddelek, August 04, 1999

Dodelitev pravice upravljanja s spornimi vodami ribiški družini B. bi tožnika ovirala, če ne celo onemogočala izvajanja ribiške gospodarske dejavnosti. S tem so verjetno izkazane hujše škodljive posledice. Ker je tožnik pridobil pravico upravljanja po sporazumu in jo izvršuje, je verjetno izkazana potreba to sporno razmerje urediti z začasno odredbo.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners