Vrhovno Sodišče: Opinions issued on September 1999

September 30, 1999

Sodba nº II Ips 578/98 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Vrnitev v bazni tabor je treba presojati kot del celote, torej kot dogodek, ki se je zgodil v okviru vojaških vaj.

Sklep nº II Ips 324/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Vprašanje izključne pristojnosti ni materialno, temveč procesnopravno vprašanje.

Sodba nº II Ips 571/98 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Pri odločitvi o odškodnini za skaženost je treba upoštevati subjektivna (izpoved tožnika) in objektivna (izvedensko mnenje) merila.

Sklep nº II Ips 566/98 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Sprememba sodbe na drugi stopnji in zavrženje tožbe po uradni dolžnosti zaradi pomanjkanja pravnega interesa, presega pooblastila drugostopenjskega sodišča (365. člen ZPP/77) ne glede na to, da lahko sodišče druge stopnje (s sklepom) zavrže tožbo le ob hkratni razveljavitvi sodbe prve stopnje (2. in 3. odstavek 369. člena ZPP/77), ne pa ob hkratni potrditvi sodbe prve stopnje, kar je storilo sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo. Zavrženje je v določenih primerih sicer res ugodnejša pravn...

Sklep nº II Ips 99/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Zaradi parcialnega povzemanja vsebine tožb v drugi civilni zadevi in zanemarjanja spremembe tožbenih zahtevkov, sodišče druge stopnje ni pravilno povzelo vsebine tožbenega zahtevka.

Sklep nº II Ips 21/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Zamudnih obresti ni mogoče šteti kot del odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, zato ni mogoče uporabiti določbe 216. člena ZOR.

Sodba nº II Ips 92/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Ker tožnik navaja, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, bi moral dokazati obstoj vseh štirih elementov, ki so potrebni za nastanek vsake pogodbe, ne glede na to, ali gre za pogodbo, katere tip je opisan v posebnem delu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), ali gre za mešano pogodbo, kot zatrjuje revident.

Sodba nº II Ips 109/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Pes je ugriznil tožnico v roko, ko ga je krmila v svoji drvarnici, kamor ga je zaprla pred tem samolastno. Do pasjega ugriza je tako prišlo v njeni sferi in zaradi njenega ravnanja. Vzročna zveza med toženčevo opustitvijo (v smislu pravila paragrafa 1320 ODZ) in škodnim dogodkom, je bila pretrgana z ravnanjem tožnice. Zato niso bili podani vsi potrebni elementi civilnega delikta, da bi bil toženec lahko odškodninsko odgovoren tožnici za posledice pasjega ugriza.

Sodba nº II Ips 81/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Sodišče mora pri določanju odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode ne le individualizirati zadoščenje, ki naj bi ga predstavljala odškodnina, pač pa mora odmero odškodnin umestiti tudi v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje ter na drugi strani splošno stanje, ki vlada na odškodninskem področju in ki se odraža z odmerjanjem vseh odškodnin v državi. V skladu z navedenim mora revizijsko sodišče kot najvišje sodišč...

Sodba nº II Ips 139/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Ugotovitev nižjih sodišč, da sta se tožnik in toženec hkrati fizično spopadla (začela pretep skupaj) in da je tožnik utrpel telesne poškodbe v posledici takega spopada, je utemeljevala na nižjih stopnjah sprejeti sklep, da sta oba v enaki meri odgovorna za tožnikovo nezgodo in nastalo škodo in da je toženec zato dolžan povrniti tožniku le polovico nastale škode. Taka odločitev ima podlago v prvem odstavku 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) po katerem mora povzročitelj povrniti ...

Sklep of Civilni oddelek, September 30, 1999

Odločilnega pomena za sklep, da je tožnik sam odgovoren za polovico nastale škode, je ugotovitev, da je potne in vremenske razmere poznal, da je kljub poškodovani levi nogi uporabil zasneženo, to je neočiščeno stransko pot, čeprav je imel na razpolago glavno pot, ki je bila očiščena in torej varna. Čeprav je podana tudi toženkina objektivna odgovornost, to ne utemeljuje sklepa, da mora biti zato pretežno odgovorna za tožnikovo nezgodo. Ugotovljene razmere na poti in njegovo zdravstveno stanje...

Sodba nº II Ips 36/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Utemeljen je izpraznitveni zahtevek za stanovanje, če ga najemnik neha uporabljati, ne izroči ga pa lastniku.

Sklep nº I R 53/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Dvom v nepristranost sojenje je tehtna okoliščina, ki Vrhovnemu sodišču RS narekuje določitev drugega, stvarno pristojnega sodišča.

Sklep nº II Ips 79/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Če tožnik vloži tožbo za izdajo plačilnega naloga, namesto izvršbe na podlagi verodostojne listine, mora izkazati pravni interes. Če tega ne stori, sodišče zavrže tožbo.

Sodba nº II Ips 25/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Tožnik je imetnik vozila kljub temu, da je potem ko je lastnik vozilo dal v uporabo njemu, to vozilo zaupal v upravljanje prijatelju in je medtem prišlo do nesreče. Torej je upravičen do odškodnine po pogojih AO-plus, ker tudi ni podan noben izključitveni razlog.

Sklep of Civilni oddelek, September 30, 1999

Sodišče druge stopnje s tem, ko ni natančno povzelo izvedenskega mnenja dr. L. T., ni zagrešilo očitane kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77.

Sodba nº II Ips 15/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Na podlagi tožbenega zahtevka, naj sodišče navidezno pogodbo razveže, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP/77, po kateri mora sodišče odločati v mejah postavljenih zahtevkov.

Sodba nº II Ips 32/99 of Civilni oddelek, September 30, 1999

Sklep garnizijskega poveljstva o uvrstitvi na seznam prosilcev za stanovanje ne pomeni pridobitve stanovanjske pravice.

Sodba nº I Ips 237/99 of Kazenski oddelek, September 30, 1999

Če je pripor odrejen še pred vložitvijo zahteve za preiskavo, kot je bilo v obravnavani zadevi, mora obrazložitev sklepa o odreditvi pripora vsebovati v tolikšni meri konkretiziran opis kaznivega dejanja, da je priprtemu osumljencu dejansko omogočena obramba.

Sodba nº I Ips 233/99 of Kazenski oddelek, September 30, 1999

Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti glede obstoja utemeljenega suma v smeri očitanega kaznivega dejanja napada prvostopno in pritožbeno dokazno oceno v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti (zmotna ugotovitev dejanskega stanja - 2.odst. 420.čl. ZKP).

Sodba nº I Ips 167/98 of Kazenski oddelek, September 30, 1999

Zahteve za varstvo zakonitosti iz razloga 4.tč. 370.čl. ZKP ni moč vložiti.

Sodba nº I Ips 56/98 of Kazenski oddelek, September 30, 1999

Če sodišče ugotovi, da predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z zadevo (obravnavanim kaznivim dejanjem) ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom moč ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev oz. okoliščin, pomembnih za razsojo, potem lahko izvedbo takšnega dokaza zavrne, ne da bi kršilo pravice obdolženca.

Sklep nº I Ips 6/99 of Kazenski oddelek, September 30, 1999

Določitev zagovornika po določbah 70.čl. ZKP daje pooblastilo odvetniku kot zagovorniku obdolženca od dneva postavitve do pravnomočnosti sodbe (4.odst. 70.čl. ZKP). Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, odvetnik A.Ž., ni več zagovornik obs. D.K. od pravnomočnosti sodbe dalje niti po njegovem pooblastilu, niti po zakonskem pooblastilu na podlagi že navedenega sklepa, zato tudi ni bil upravičen v korist obsojenca vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (1.odst. 421.čl. ZKP).

September 29, 1999

Sodba nº II Ips 63/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Vprašanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ni vprašanje procesnega, ampak je vprašanje materialnega prava. Zato je sodišče druge stopnje ob upoštevanju dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred sodiščem prve stopnje, smelo drugače

Sodba nº II Ips 307/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Tožnik velja za otrokovega očeta (86. člen ZZZDR). Tudi v postopku izdelano izvedeniško mnenje dokazuje izredno veliko verjetnost, da tožnik je otrokov oče, zato z njim tožnik zakonske domneve, da je otrokov oče, ni mogel uspešno izpodbiti.

Sodba nº II Ips 14/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Žagarska dejavnost s krožnimi žagami brez dvoma predstavlja dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico, zlasti pa za tiste, ki morajo uporabljati krožno žago pri opravljanju žagarske dejavnosti.

Sklep nº II Ips 115/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Povedano je že bilo, da je mogoče po določbah ZPP/77 vložiti revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, le proti pravnomočni sodbi, ki je bila izdana na drugi stopnji. Tožena stranka pa je vložila revizijo proti sodbi sodišča prve stopnje. Taka revizija ni dovoljena.

Sodba nº II Ips 41/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sklep nº II Ips 74/99 of Civilni oddelek, September 29, 1999

Po uveljavitvi SZ ni več mogoče na podlagi predpisov prejšnjega ZSR zahtevati priznanja stanovanjske pravice, ki jo SZ obravnava samo kot že obstoječo podlago za vzpostavitev najemnih razmerij, ne pa kot pravico, ki jo je mogoče šele pridobiti.

September 23, 1999

Sodba of Upravni oddelek, September 23, 1999

Tudi v postopku izdaje začasne odredbe je treba toženi stranki dati možnost sodelovanja v postopku in jo pravočasno seznaniti z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev.

Sodba nº II Ips 303/99 of Civilni oddelek, September 23, 1999

Ni v nasprotju s prisilnimi predpisi določba v pogodbi o posredovanju, s katero naročitelj pooblasti posrednika, da zanj izroči posojilo tretji osebi in prevzame vrnitev posojila.

Sodba nº II Ips 201/99 of Civilni oddelek, September 23, 1999

Ko sta sodišči ugotovili, da toženec izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe, ne izpolnjuje pa le tistih, katerih izpolnjevanje mu onemogoča tožnik sam, sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek, uveljavljen na podlagi neizpolnjevanja pogodbe.

Sodba nº II Ips 18/99 of Civilni oddelek, September 23, 1999

Pogodba, s katero sta pogodbenika obšla predpise Zakona o kmetijskih zemljiščih (iz leta 1979), ni nična.

Sodba nº II Ips 13/99 of Civilni oddelek, September 23, 1999

Le poslovno sposobna stranka lahko izjavi pravno relevantno voljo za sklenitev pogodbe. Le-to je pogoj, da pogodba sploh nastane (26. člen ZOR). Tako je mogoče govoriti, da pogodba, ki jo "sklene" poslovno nesposobna oseba, sploh ni nastala. Toda, ker listina o njej obstaja, ker je lahko že imela pravne učinke ali bi jih imela, jo je potrebno na zahtevo zainteresirane osebe spraviti s sveta in tako mora sodišče ugotoviti njeno ničnost. Že po naravi stvari same je predpis o zahtevani poslovni ...

Sklep of Gospodarski oddelek, September 23, 1999

Tožena stranka, ki opravlja po pogodbi o odprtju žiro računa plačilni promet za tožečo stranko, bi morala preveriti pristnost podpisa na čeku, se pravi ugotoviti, ali se ujema s podpisi pooblaščenih oseb nalogodajalca tožeče stranke, ki so bili deponirani pri njej (tako tudi pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS - glej poročilo o sodni praksi št. II/83).

Sodba nº I Up 83/98 of Upravni oddelek, September 23, 1999

Zakonitost odločbe tožene stranke, s katero je ta zavrnila pritožnikovo pritožbo zoper investitorjema izdano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo z vidika določb 2. odst. 54. čl. in 1. odst. 55. čl. ZUN in pogojev, ki jih določa PUP.

Sodba nº I Up 205/99 of Upravni oddelek, September 23, 1999

Rok iz 6. odst. 10. čl. ZZZat in 6. čl. Uredbe o pridobitvi začasnega zatočišča za državljane Republike BiH (Ur.l. RS, št. 20/97 in 41/97) je materialni rok. Zato je vložitev vloge pri pristojnem organu pred potekom veljavnosti kartona začasnega begunca eden izmed pogojev za priznanje uveljavljenega statusa. Ker ne gre za procesni rok, vrnitev v prejšnje stanje ni možna.

Sklep nº I Up 217/99 of Upravni oddelek, September 23, 1999

Če gre za legalizacijo, je potrebno presoditi, ali so upoštevana določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, zlasti tista, ki urejajo odmik, saj je prav ta okoliščina med strankama sporna.

Sodba nº II Up 34/99 of Upravni oddelek, September 23, 1999

Začasna odredba po ZLPP se izda samo glede tistega premoženja, glede katerega je zavarovanje predlagano. Če je v zahtevi za denacionalizacijo drugo premoženje sicer navedeno, v začasni odredbi pa ni predlagano tudi zavarovanje tega premoženja, ni možno sprejeti stališča, da je predlagani obseg zavarovanja jasen sam po sebi, to je tudi v pogledu premoženja, navedenega v zahtevi.

Sklep of Upravni oddelek, September 23, 1999

Ugotavljanje okoliščin, na kakšen način je prešlo premoženje v družbeno lastnino in ali je mogoča vrnitev v obliki, kot se zahteva, predstavlja v denacionalizacijskem postopku del dejanskega stanja, ki ga mora ugotoviti organ, ki vodi denacionalizacijski postopek. To ni vprašanje, ki bi predstavljalo samostojno pravno celoto kot predhodno vprašanje.

Sodba nº I Up 116/99 of Upravni oddelek, September 23, 1999

Četudi je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi ureditvenega načrta, morajo biti odmiki med pogoji lokacijske odločbe jasno določeni.

Sodba nº U 543/95 of Upravni oddelek, September 23, 1999

Nevarnost za javni red po 8. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS je podana že, če je bila oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na kazen zapora ali pa dvakrat ali večkrat pogojno.

Sodba nº I Up 234/99 of Upravni oddelek, September 23, 1999

Če se v šestih mesecih od dneva, ko je lastniku zemljišča, potrebnega za graditev avtoceste, vročena pismena ponudba za sklenitev pogodbe za odkup zemljišča oz. nadomestitve nepremičnine z ustrezno drugo nepremičnino, ne doseže sporazum, se lahko uvede postopek za razlastitev.

Sodba nº U 636/95 of Upravni oddelek, September 23, 1999

Določba 84. čl. ZDoh ( Ur.l. RS, št. 71/93 ), ki velja od 1.1.1995 dalje, ni samo procesna določba, ampak ima tudi materialnopravne učinke, zato ne more biti podlaga za odmero dohodnine za leto 1993.

Sodba nº II Ips 24/99 of Civilni oddelek, September 23, 1999

Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so spolzka tla kot stvar, iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike, nevarna stvar (drugi odstavek 154. člena in 173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Na prisojo takšne lastnosti ne vpliva okoliščina, kdo je povzročil, da so tla postala spolzka. Takšna tla so torej sama ob sebi nevarna, ker povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti (razen če se v drugih pri...

September 22, 1999

Sodba nº II Ips 27/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 5/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Pravni prednik tožencev je tožniku prodal nacionalizirane prostore, torej tujo stvar. To pa samo po sebi ni razlog za ničnost pogodbe. Prodani del nepremičnine namreč ni bil takšen, da bi bil pravni promet z njim nedopusten ali nemogoč (47. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Potek dogodkov v obravnavani zadevi je bil tak, da je zdaj realizacija pogodbe mogoča. Toženci so namreč po denacionalizaciji in po dedovanju pridobili sporna prostora v svojo last in zato ni ovir, da izpolnijo...

Sklep nº II Ips 58/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Utemeljena zavrnitev predloga za obnovo postopka, ker nov dokaz ne spreminja prvotne odločitve sodišča.

Sklep of Upravni oddelek, September 22, 1999

Odločba tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki temelji na negativni oceni glede sposobnosti ustnega in pisnega izražanja, ne da bi tožena stranka ugotavljala, kako kandidat za okrajnega sodnika dejansko obvladuje slovenščino, in ki opira odločitev tožene stranke na negativno oceno personalnega sveta, sprejeto po neformalnem razgovoru, s kandidatom, da ni izpolnil pričakovanj predsednika višjega sodišča glede odprave težav pri obvladovanju slovenskega jezika, in ne upošteva listin in podatkov v...

Sklep of Civilni oddelek, September 22, 1999

Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (bivše federacije št. 17/90 in 82/90), je v 99. členu določal pravila za povračilo škode, povzročene z uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval proti avtomobilski odgovornosti. Po tem določilu je zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, vstopila v njegove pravice proti osebi, odgovorni za škodo in sicer za izplačani znesek, obresti in stroške.

Sodba nº in sklep II Ips 44/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Revizija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena.

Sodba nº II Ips 38/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Izvrševanje pogodbe o pomoči in oskrbi in posledična vselitev oskrbovalke v stanovanje oskrbovanca ne more imeti za posledico pridobitev status imetnika pravice do uporabe stanovanja po oskrbovančevi smrti.

Sklep of Civilni oddelek, September 22, 1999

Čeprav je član senata na pritožbeni stopnji v pravdi na določitev uporabnine za tuje zemljišče kot predsednik senata odločal na prvi stopnji v pravdi na ugotovitev lastninske pravice na istem zemljišču, to ni razlog za izločitev po 5. točki 71. člena ZPP. Omenjeni pravdi namreč ne predstavljata iste zadeve.

Sklep nº II Ips 53/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Revizijski razlogi kažejo, da toženec uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 450. in naslednjimi členi ZPP. Toda domnevnih procesnih kršitev ni določno opredelil, niti ne navedel za utemeljitev revizije potrebnih trditev o procesnih kršitvah ali jih dokazno podprl (v smislu določila 387. člena ZPP).

Sodba nº II Ips 16/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Vrnitev dvojne are zaradi neizpolnitve pogodbe.

Sodba nº II Ips 26/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 31/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in glede kazenske odgovornosti storilca (3. odstavek 12. člena ZPP). To pa ni razlog, da ne bi moglo ugotavljati morebitne sokrivdne drugih udeležencev nesreče in sploh drugih okoliščin, ki vplivajo na vprašanja v zvezi z odškodninsko odgovornostjo.

Sodba nº U 21/99 of Upravni oddelek, September 22, 1999

Tožena stranka (Sodni svet RS) mora pri imenovanju na položaj svetnika okrožnega državnega tožilstva po 3. odst. 27. čl. ZSS v vsakem primeru ugotavljati tri zakonske pogoje, to je: prvo napredovanje po treh letih; o dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti; ocena sodniške-tožilske službe, z ugotovitvijo, da kandidat izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.

Sodba nº II Ips 50/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Odškodnine za strah se priznava odškodnina samo v tistih primerih, ki pri oškodovancu povzročijo resno psihično neravnovesje in ne za vsako najmanjšo bolečino ali strah. Toda v danem primeru je izvedenec pojasnil, da je imel tožnik rano na glavi in je prestal pretres možganov srednje stopnje, torej je mogoče njegovo poškodbo po Fischerjevi razvrstitvi poškodb v šest skupin uvrstiti med srednje hude primere (poškodba III. stopnje).

Sklep nº I R 48/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Nezadovoljstvo stranke s procesnim vodstvom postopka ni razlog za delegacijo pristojnosti.

Sodba nº II Ips 456/98 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Odločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravl...

Sodba nº II Ips 9/99 of Civilni oddelek, September 22, 1999

Razpravljanje o tem, ali je sodišče pravilno uporabilo določila ZTLR, ali bi morali uporabiti pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ) je brez pomena, saj je v zvezi z načelnim pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča (ZSO, št.V/1 -1960) omogočeno priposestvovanje nepremičnine v 20 letih tudi na podlagi določil ODZ, ker je bil zaradi spremenjenih ekonomskih in drugih razmer v družbi skrajšan maksimalni rok in tožniku za priposestvovanje ni bilo več treba dokazovati, da je izvajal zakon...

September 21, 1999

Sodba nº I Ips 286/97 of Kazenski oddelek, September 21, 1999

Z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U I 6/93 z dne 1.4.1994 (Ur. list RS št. 23/94) Uredba o vojaških sodiščih (UVS) ni bila razveljavljena ali odpravljena, niti ni bilo odločeno, da tega predpisa v Republiki Sloveniji sploh ni mogoče uporabiti, temveč je bilo odločeno, da se ne uporabljajo posamezne določbe UVS, ob pogojih, ki jih je navedlo Ustavno sodišče in ki jih mora, v okviru uveljavljenih razlogov, upoštevati sodišče, ki odloča o vloženem izrednem pravnem sredstvu.

Sodba nº I Ips 218/99 of Kazenski oddelek, September 21, 1999

Kolikor vložnik napada nepravilno oceno ugotovljenih dejstev in okoliščin v obeh napadenih sklepih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.

Sodba nº I Ips 211/99 of Kazenski oddelek, September 21, 1999

Ko so okoliščine, ki so narekovale predlagano podaljšanje pripora, ugotovljene, je sklepanje sodišč prve in druge stopnje na obstoj ponovitvene nevarnosti vprašanje o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, tega pa po izrecni določbi 2.odst. 420.čl. ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni moč uveljavljati.

Sodba nº I Ips 206/99 of Kazenski oddelek, September 21, 1999

Okvir oz. meje preizkusa določa vložnik z navedbami v zahtevi, sodišče kršitev zakona ne ugotavlja po uradni dolžnosti.

Sodba nº I Ips 208/99 of Kazenski oddelek, September 21, 1999

Do 23.1.1999 obramba z zagovornikom po pridržanju po 157.čl. ZKP, ko je obdolženec priveden k preiskovalnemu sodniku, v času, ko se je tak postopek izvajal zoper vložnika, ni bila obvezna.

September 17, 1999

Sodba nº I Ips 210/99 of Kazenski oddelek, September 17, 1999

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sklep of Kazenski oddelek, September 17, 1999

Določbi 4. in 5.točke 39.čl. ZKP ne izključujeta sodelovanje sodnika, ki je bil predsednik kazenskega senata sodišča prve stopnje (razpravljajočega senata) v senatu istega sodišča (izvenobravnavni senat po 6.odst. 25.čl. ZKP), ki po izreku obsodilne sodbe, ob katerem je bil obtožencu pripor podaljšan (5.odst. 361.čl. ZKP), po preteku dveh mesecev od te odločitve v skladu z določilom 2.odst. 207.čl. ZKP preizkuša, ali so še dani razlogi za pripor.

Sodba nº I Ips 214/99 of Kazenski oddelek, September 17, 1999

Prvostopno sodišče je potem, ko obtožencu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo na znanem naslovu, zaključilo, da se skriva in tako izmika izvedbi kazenskega postopka. Vložnik s tem, ko izpodbija pravilnost takšnega sklepa o dejstvih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja...Zaradi tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

September 16, 1999

Sklep nº II Ips 604/98 of Civilni oddelek, September 16, 1999

Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 je omogočal izreden preizkus pravnomočne odločbe pred zveznim sodiščem (416. do 420. člen) kot izredno pravno sredstvo. Namen tovrstnega izrednega preizkusa je bil v zagotovitvi enotnosti jugoslovanskega trga v primerih, ko je bila ta kršena s kakšno odločbo nekdanjih republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč prejšnje skupne države. Tak namen je prenehal za našo državo obstajati tisti trenutek, ko je država Republika Slovenija razglasila svojo sam...

Sodba nº III Ips 40/99 of Gospodarski oddelek, September 16, 1999

(Ne)veljavnost izpolnitve odstopniku veže zakon na dolžnikovo vednost, da je prišlo do odstopa terjatve, ne pa na način, kako je zanj izvedel.

Sodba nº III Ips 66/99 of Gospodarski oddelek, September 16, 1999

Za družbe v mešani lastnini velja ZGD od njegove uveljavitve dalje.

Sodba nº II Ips 29/99 of Civilni oddelek, September 16, 1999

Sklenitev najemne pogodbe je dolžnost, ki jo je SZ naložil lastnikom stanovanj. Ti lahko odklonijo sklenitev najemne pogodbe le v obsegu razlogov, ki so navedeni v 148. členu SZ; kar pomeni, le tistim neupravičenim osebam, ki na dan uveljavitve SZ niso bile imetnice stanovanjske pravice ali pa so bile to neupravičeno po določbah ZSR.

Sklep of Civilni oddelek, September 16, 1999

Toženec ni dolžan tožeči stranki plačati provizije, saj do sklenitve pogodbe za nakup stanovanja ni prišlo zaradi posredovanja tožeče stranke.

Sodba nº I Up 252/99 of Upravni oddelek, September 16, 1999

Po določbi 1. odst. 223. čl. ZUP ima stranka zoper odločbo pravico pritožbe. Po določbi 2. odst. 230. čl. ZUP pa se pritožbeni rok šteje za vsako stranko od dneva vročitve. Če akt, ki bi moral biti vročen, stranki ni bil vročen, ta pa vloži pritožbo, tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča ni imela zakonite podlage za zavrženje takšne pritožbe kot nedovoljene.

Sodba nº U 646/95 of Upravni oddelek, September 16, 1999

Če se je upravni postopek končal zaradi umika zahtevka (1. odst. 131. čl. ZUP), mora pritožbeni organ s svojimi razlogi presoditi, ali so bili podani pogoji za ustavitev postopka, ali pa teh pogojev ni bilo, ne pa se spuščati v meritorno presojo o utemeljenosti oz.

Sodba nº U 1699/94 of Upravni oddelek, September 16, 1999

Opravljanje poslovne dejavnosti (obrtne) v poslovni enoti izven sedeža obratovalnice podjetniku ni dovoljeno brez dovoljenja pristojnega upravnega organa o opravljanju poslovne dejavnosti v dislocirani enoti in izkazani priglasitvi dislocirane poslovne enote.

Sklep nº II Ips 548/98 of Civilni oddelek, September 16, 1999

Odločba sodišča, da je kdo upravičenec do denacionalizacije po 5. členu ZDen ne pomeni, da je s tem razveljavljen pravni posel na podlagi katerega je prešlo premoženje v državno last. Zato je treba odškodnine, dane za takšno premoženje, presojati po prvem odstavku 72. člena ZDen in ne po obligacijskih predpisih o pravnih učinkih razveljavljene pogodbe (113. člen ZOR). Med odškodnine spadajo tudi dane nadomestne nepremičnine.

Sklep of Civilni oddelek, September 16, 1999

Sorazmerje med posameznimi vrstami škod ni nek predpisan standard pri odmeri odškodnine, ampak je ravno tako podvrženo kritični presoji (po objektivnih in subjektivnih kriterijih). Zatrjevanje revizije, da je tožnik pravilno ocenil sorazmerje med posameznimi vrstami škod, je njegova ocena, ki ni nujno ustrezna zakonskim določbam o odmeri pravične denarne odškodnine. Subjektivna prizadetost je namreč le eden izmed kriterijev, ki ga je sodišče dolžno upoštevati in ki je bil pri tožniku tudi ust...

September 15, 1999

Sklep nº I R 52/99 of Civilni oddelek, September 15, 1999

Dejstva, da sodniki za odločanje krajevno in stvarno pristojnega sodišča poznajo toženo stranko, ki izvaja kot sodnik sodno oblast sicer v istem kraju, vendar pa na drugem sodišču, ne predstavlja drugega tehtnega razloga v smislu določbe 67. člena ZPP/99.

Sodba nº II Ips 140/98 of Civilni oddelek, September 15, 1999

Tisti, ki zatrjuje, da je lastnik stvari in zahteva od drugega, ki ima stvar v posesti, da mu stvar izroči, mora dokazati svojo lastninsko pravico (37. člen ZTLR). Tožeči stranki ta dokaz ni uspel. Zato je bil njen reivindikacijski zahtevek na izročitev stvari materialnopravno pravilno zavrnjen.

Sklep nº II Ips 91/99 of Civilni oddelek, September 15, 1999

Spori o veljavnosti ali neveljavnosti oporoke so premoženjski spori. Zato mora biti za to, da se zagotovi strankam postopka pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva, vrednost spornega predmeta določena v času in na način, kot ga določa ZPP/77, določena vrednost spornega predmeta pa mora presegati v 382. členu ZPP/77 določeni znesek.

Sklep nº II Ips 1/99 of Civilni oddelek, September 15, 1999

Zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 - 27/90 - v nadaljevanju ZIP), je v prvem odstavku 187. člena določal, da o upnikovi zahtevi za določitev sodnih penalov odloči sodišče v izvršilnem postopku, v 9. členu pa, da ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo, ki je bila izdana v izvršilnem postopku.

Sklep nº I R 49/99 of Civilni oddelek, September 15, 1999

V obravnavani izvršilni zadevi je predlagal upnik zoper dolžnico izvršbo z rubežem, ocenitvijo in prodajo premičnih stvari ter pri tem ni navedel, kje so stvari. Za tak primer določa Zakon o izvršbi in zavarovanju v drugem odstavku 78. člena krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

Sodba nº II Ips 12/99 of Civilni oddelek, September 15, 1999

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 603/98 of Civilni oddelek, September 15, 1999

Po stališčih sodne prakse je namen pravne norme iz 89. člena ZDen v tem, da zaradi izigravanja določb ZDen ali zaradi hudih kršitev pravnega reda ne bi bili prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev v primerih, ko je nacionalizirano premoženje prešlo v zasebnolastninsko sfero na podlagi špekulativnega ali navideznega pravnega akta ali posla, torej na način, ki je pomenil že v času prehoda premoženja hudo kršitev celo tedaj veljavnega pravnega reda. Pri obravnavanju vprašanja špekul...

Sklep of Civilni oddelek, September 15, 1999

Drugi toženec z družbeno pogodbo ni izvzet niti od zastopanja, niti od vodenja poslov. Pri taki pravni ureditvi zastopanja in vodenja poslov družbe z neomejeno odgovornostjo je drugi toženec prvo toženo stranko veljavno zastopal in zanjo sprejemal obveznosti.

Sklep of Civilni oddelek, September 15, 1999

Tožnik se je spustil v obračun s tožencem in bil pri tem dejaven. Enakovredno je sodeloval pri stopnjevanju spora in tudi sam fizično obračunaval s tožencem. Tak aktiven odnos v besednem in nato telesnem obračunu izključuje utemeljenost zahtevka za strah.

Sodba nº II Ips 602/98 of Civilni oddelek, September 15, 1999

Predpogodba pomeni dogovor o bodoči pogodbi, ki jo bodo stranke šele sklenile in ta bodoča - glavna pogodba bo učinkovala šele od sklenitve te pogodbe dalje. Predpogodba se praviloma tudi sklepa v primerih, kadar stranki še nimata zadosti podatkov, potrebnih za sklenitev glavne pogodbe. Pravno zato ne more biti sporno, da lahko stranke določene elemente medsebojnega razmerja dokončno dogovorita šele z glavno pogodbo. Ker je bilo ugotovljeno, da sta se pravdni stranki dogovorili o vsebini glav...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners