Vrhovno Sodišče: Opinions issued on October 2000

October 26, 2000

Sklep nº Cp 11/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Dolocila o tem, da fizicne in pravne osebe nastopajo v pravnem in gospodarskem prometu s svojo firmo, ki vsebuje ime, s katerim poslujejo, oznacbo dejavnosti in okrajšavo odgovornosti ter z navedbo bivališca oziroma sedeža, vsebuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 do 6/99) in sodišce jih mora upoštevati in biti pozorno nanje. V danem primeru še posebej, ker ga je na to opozarjala nasprotna udeleženka in ker iz podatkov registra izhaja, da obstoji tudi gospodarska d...

Sklep nº I R 61/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sojenju bratu kolegice, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišcu, in to za vec dokaj visokih zneskov, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišca; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma v nepristranost sojenja. Zato je Vrhovno sodišce Republike Slovenije ugodilo predlogu in dolocilo drugo sodišce, ki je stvarno pristojno in je v krajevni bližini.

Sklep nº I R 82/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Zaradi tega, ker je toženka postala sodnica na tistem sodišcu, ki naj odloci o sporu, so se razmere bistveno spremenile. Sojenje kolegici in to za visok premoženjskopravni zahtevek, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišca; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja.

Sodba nº in sklep II Ips 206/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Vrednost spora zaradi izpraznitve stanovanja (ki je bila ocenjena v tožbi na 30.847,60 SIT) ni dosegala predpisane vrednosti, ki je procesna predpostavka za dovoljenost revizije.

Sklep nº III R 33/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Izvršilno sodišce se lahko izrece po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno pred izdajo sklepa o izvršbi, pozneje pa samo na dolžnikov ugovor v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Sodba nº II Ips 213/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Za prepovedano vznemirjanje v smislu drugega odstavka 5. clena ZTLR ne gre, kadar to temelji na pravnem naslovu, kakršen pomen ima tudi oblastno dovoljenje (kar pa seveda ne izkljucuje odškodninskega zahtevka po dolocbah Zakona o obligacijskih razmerjih).

Sodba nº II Ips 211/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Na obstoj socialne stiske iz tretjega odstavka 53. clena SZ se najemnik uspešno sklicuje takrat, kadar izpolnjuje tudi pogoje iz cetrtega odstavka istega clena, kadar torej lastniku stanovanja in obcinskemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, predloži ustrezno potrdilo centra za socialno delo.

Sklep nº I R 83/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Temelj delegacije je lahko tudi smotrnost postopka zaradi predvidene združitve vec pravd, ki tecejo pri razlicnih sodišcih.

Sodba nº II Ips 225/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Pravilno je ravnalo sodišce, da je uporabilo pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah (Službene novine Kraljevine Jugoslavije št.

Sklep nº II R 118/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Trditve o nezadovoljevanju minimalnih sodnih standardov, o favoriziranju krivice in kriminala, o odlocanju po neznanih kriterijih in interesih, ne da bi se prebralo celotno zadevo, so take vrednostne ocene, ki so v nasprotju z vlogo, položajem in vrednotami, ki jim je zavezano sodstvo, pa tudi z razlogi v sodbah obeh sodišc v konkretni pravdni zadevi. Take trditve so objektivno žaljive.

Sklep nº I R 65/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 72/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 71/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 70/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 68/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 67/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 66/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 77/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 78/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 76/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 75/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 74/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 73/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sklep nº I R 69/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoce govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišc iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z nacelom ekonomicnosti postopka.

Sodba nº II Ips 203/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Šele v reviziji revident trdi, da bi moralo sodišce pritegniti geometra, da se ugotovi pravilnost odmerjenih parcel. Kršitev omenjenih dolocb bi lahko pomenila bistveno kršitev dolocb pravdnega postopka relativne narave po prvem odstavku 354. clena ZPP/77. Te kršitve pa tožeca stranka v pritožbi ni uveljavljala. S tem si je zaprla možnost, da bi to uspešno storila v revizijskem postopku, saj tu ni dovoljeno glede takšnih kršitev preskakovanje pravnih sredstev (2. tocka prvega odstavka 385. cl...

Sodba nº II Ips 177/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Eden izmed elementov podlage za odškodninsko odgovornost je prav vzrocna zveza in ce ta ni podana, tudi ni odškodninske odgovornosti. Zato tožena stranka ne odgovarja ne za izgubljeni tožnikov dohodek, ne za nadaljnjo njegovo škodo - dolg zaradi neplacanih dajatev v zvezi z neodjavljeno obrtno dejavnostjo.

Sodba nº in sklep II Ips 223/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Ker tožnica veljavnosti pogodbe ni uspela izpodbiti, je ta ostala veljavna. To pa pomeni, da ni izkazala zatrjevane kršitve privatizacijskih pravic, zaradi katerih naj bi bila prikrajšana na svojem premoženju in na cemer je gradila dajatveni zahtevek.

Sodba nº in sklep II Ips 187/2000, II Ips 506/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Merila civilnega odškodninskega prava, s katerimi sodna praksa v vsakem primeru posebej presoja pravni standard razžalitve dorega imena in casti, so predvsem obicajne norme obnašanja in dobri obicaji, ki veljajo v dolocenih kulturnih okoljih.

Sklep nº I R 60/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sojenje bratu kolegice, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišcu, in to za vec dokaj visokih zneskov, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišca; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma v nepristranost sojenja.

Sklep nº I R 81/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Dejstvo, da imajo tožnik in vse doslej predlagane price stalno prebivališce na obmocju Okrajnega sodišca v Slovenskih Konjicah je predlog za dolocitev drugega stvarno pristojnega sodišca, ki ga je vložilo Okrajno sodišce v Ljubljani, utemeljen.

Sodba nº II Ips 205/2000 of Civilni oddelek, October 26, 2000

Sodišci prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo. Ob ugotovitvi, da je toženec tožnika vrezal potem, ko ga je ta podrl na tla, ga držal za vrat in ga dušil in da toženec ni mogel odvrniti napada na drug nacin, sta pravilno sodili, da je ravnal v silobranu (prvi odstavek 161. clena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 11. clena KZ). Ocenili sta tudi sorazmernost ravnanja toženca, ki ga je tožnik predhodno poškodoval, in ki je bil 65 let star upokojenec, medtem ko je bil tožnik k...

Sklep nº I Up 1057/99 of Upravni oddelek, October 26, 2000

Obvezna razlaga prvega stavka 27. clena ZDen pomeni, da je vprašanje vracanja kmetijskih zemljišc urejeno drugace kot doslej. Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov je izrecno dolocen kot zavezanec.

Sodba nº I Up 340/2000 of Upravni oddelek, October 26, 2000

Ce ni dokazano, da je bila revizija odlocbe o pravici do dodatka za posebno invalidnost opravljena v roku 3 mesecev od dneva, ko je ministrstvo prejelo zadevo, se šteje, da je k odlocbi dano soglasje (103. clen ZVojI), zato za odpravo odlocbe v reviziji niso bili izpolnjeni formalni pogoji.

Sodba nº I Up 224/98 of Upravni oddelek, October 26, 2000

Ker sta bili tožniku v postopku denacionalizacije v naravi vrnjeni dve izmed petih stanovanj v stanovanjski hiši, je po dolocbi 12.

Sodba nº II Up 46/99 of Upravni oddelek, October 26, 2000

Pravocasne zahteve v korist vlagatelja - pravne osebe ni mogoce šteti za zahtevo, ki bi varovala pravico do uveljavljanja denacionalizacije istega premoženja v korist druge pravne osebe, ki zahteve za denacionalizacijo ni vložila.

Sklep nº I Upr 11/2000 of Upravni oddelek, October 26, 2000

Za odlocanje o razrešitvi predstojnika organa v sestavi ministrstva (funkcionarja v državnem organu) je na prvi stopnji v upravnem sporu pristojno Vrhovno sodišce RS.

Sodba nº I Ips 253/2000 of Kazenski oddelek, October 26, 2000

Z navedbami, ki izpodbijajo ugotovitev v pravnomocnem sklepu, da obtoženec ni imel rednih dohodkov za preživljanje in da njegovo podjetje še ni zacelo delovati, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa po 2.odst. 420.cl. ZKP ni razlog, iz katerega bi bilo mogoce vložiti navedeno izredno pravno sredstvo.

Sodba nº I Ips 115/98 of Kazenski oddelek, October 26, 2000

S tem ko je sodišce prve stopnje uporabilo kazenski zakon, ki je veljal v casu storitve kaznivega dejanja in je dejanje opredelilo po 3. odst. 251. cl. KZ-77 in ne po 1 .odst. 325.cl. KZ, ni uporabilo strožjega zakona. Zatrjevana kršitev po 2. odst. 3. cl. KZ zato ni podana.

Sodba nº I Ips 32/98 of Kazenski oddelek, October 26, 2000

Zatrjevanje, da je bila izpovedba oškodovanca lažna, predstavlja uveljavljanje razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi cesar pa po dolocbi 2. odst. 420. cl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti.

Sodba nº I Ips 234/99 of Kazenski oddelek, October 26, 2000

Najave pritožbe za primer neugodne sodbe pred njenim izrekom ni mogoce šteti kot napoved pritožbe. Napoved mora biti izrecna in to po razglasitvi sodbe.

Sodba nº I Ips 258/2000 of Kazenski oddelek, October 26, 2000

Ker je sklep o odreditvi pripora v obrazložitvi navajal razloge za odreditev pripora (na predlog pristojnega državnega tožilca) zaradi ponovitvene nevarnosti, je ocitno, da je pri sestavi navedenega sklepa prišlo do pisne napake v izreku, ko je pomotoma izpadla 3. tc. 1. odst. 201. cl. ZKP. S tem ko je preiskovalna sodnica izdala popravni sklep zaradi odprave pisne napake, ni kršila dolocb kazenskega postopka iz clenov 200 do 208 ZKP.

Sodba nº I Ips 315/99 of Kazenski oddelek, October 26, 2000

Pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, ki ga sodnik poda po razglasitvi sodbe, mora biti glede bistvene vsebine v celoti vpisan v zapisnik o glavni obravnavi, ni pa potrebno, da je vpisan dobesedno. Obsegati mora to, kar doloca 1. in 2. odst. 368. cl. ZKP, to je dolžnost napovedi pritožbe, rok, v katerem jo je treba napovedati, in posledice, ce pritožba na dolocen nacin in v dolocenem roku ne bo napovedana.

Sodba nº III Ips 80/2000 of Gospodarski oddelek, October 26, 2000

Procesna predpostavka za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stecajnega dolžnika je dovoljenje predsednika stecajnega senata za vložitev tožbe. Na obstoj dovoljenja mora sodišce paziti po uradni dolžnosti. Toda okolišcina, da je sodišce zadevo obravnavalo, ceprav stecajni upravitelj obstoja dovoljenja v tožbi ni zatrjeval, niti ni dovoljenja priložil tožbi, ni bistvena kršitev dolocb pravdnega postopka, ce je sodišce obstoj dovoljenja ugotovilo na drug nacin.

October 25, 2000

Sklep nº I Up 956/2000 of Upravni oddelek, October 25, 2000

Ob ugotovitvi, da tožnik ni vložil pritožbe zoper odlocbo in sklep, ni izpolnil pogoja za izdajo zacasne odredbe po dolocbi 1. odstavka 69. clena ZUS, torej izcrpal pravnih sredstev za odložitev izvršitve pri organu, pristojnem za izvršbo.

October 19, 2000

Sodba nº II Ips 143/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Tožnik, ki sicer nima odlocbe o dodelitvi stanovanja, se je vselil v soglasju s toženo stranko in zato ne more biti v slabšem položaju od nezakonito vseljene osebe, ki ima po preteku roka, v katerem bi stanodajalec lahko zahteval njeno izselitev, položaj in pravice imetnika stanovanjske pravice, vkljucno s pravico do odkupa stanovanja po 117. clenu Stanovanjskega zakona.

Sodba nº II Ips 181/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Uporabnik, ki je ob pogojih iz 1. in 2. odstavka 18. clena Zakona o stanovanjskih razmerjih ostal v stanovanju po smrti imetnika stanovanjske pravice, je v celoti stopil v položaj imetnika stanovanjske pravice in zato spada med upravicence za odkup stanovanja po 117. clenu Stanovanjskega zakona.

Sodba nº II Ips 391/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Tožnica je zdaj preskrbljena. Toda ker tožnici pomemben vir preživljanja v obliki sinovega prispevka za brezplacno stanovanje pravno ni zagotovljen, je njen premoženjski položaj negotov. Glede na to je njen preživninski zahtevek utemeljen toliko, da si zagotovi pravico do preživnine.

Sklep nº I R 64/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Bližnje sorodstvo delavke sodišca z eno od pravdnih strank je lahko tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. clenu Zakona o pravdnem postopku.

Sodba nº II Ips 220/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Obe sodišci sta se materialnopravno pravilno sklicevali na 3. tocko 479. clena ZOR, ko sta kot stvarno napako opredelili dejstvo, da je bil kupljeni osebni avtomobil dejansko sestavljen iz delov vec vozil, ki so bila pretežno letnik izdelave 1986 in 1987, ceprav je bilo v racunu kot leto izdelave oznaceno leto 1991. Taka oznacba v racunu tudi po presoji revizijskega sodišca pomeni izrecno dogovorjeno lastnost avtomobila.

Sodba nº II 196/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Presoja stopnje krivde udeležencev prometne nesrece in višine denarne odškodnine za negmotno škodo, nastalo tožeci stranki.

Sklep nº II Ips 234/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Kadar gre za spor o pogodbi o dosmrtnem preživljanju med dedici preživljanca in drugo pogodbeno stranko, je tak spor le premoženjskopravne narave, saj je pogodbena pravica do preživljanja ugasnila že s smrtjo preživljanca. Zato je tudi v takih sporih po ustaljeni sodni praksi vprašanje dovoljenosti revizije odvisno od ocene vrednosti spora, kar je v obravnavanem sporu izostalo.

Sklep nº II Ips 199/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Solastnik nepremicnine lahko s pogodbenim razpolaganjem (npr. z dednim dogovorom) omeji svojo pravico do neposredne posesti na solastnem premoženju v korist drugega solastnika.

Sodba nº II Ips 126/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Denarna odškodnina se odmeri skladno z domacimi predpisi in upoštevajoc sodno prakso slovenskih sodišc, zato ni utemeljena primerjava z odmero odškodnin v drugih evropskih državah.

Sodba nº II Ips 207/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Stanovanje in osebni avtomobil sta bila pridobljena v casu trajanja izvenzakonske skupnosti in to s prispevki, ki sta jih partnerja pridobila s svojim delom in še prej s prihranki, ki sta jih vložila v skupno premoženje. Za tako pridobljeno skupno premoženje pa velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev na njem enaka. Ce bi kateri izmed partnerjev uspel dokazati, da je k skupnemu premoženju s svojim delom, prizadevanji za povecanje premoženja, vecjim pris...

Sodba nº II Ips 367/2000 of Civilni oddelek, October 19, 2000

Dolocitev preživnine po sodni poti je posledica tega, da se roditelja nista dogovorila o ustrezni preživnini za otroka sama ali s pomocjo centra za socialno delo. Ena osnovnih dolžnosti roditeljev je namrec preživljanje otrok. Ce roditelja ne živita skupaj, je tisti roditelj, ki ne živi z otroki, dolžan placevati preživnino in to v denarju ter nima možnosti izbire dajanja preživnine na drug nacin.

Sodba nº I Up 542/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Ce vrednosti podržavljenega zemljišca ni mogoce ugotoviti po merilih, dolocenih v ZDen, se ta oceni po merilih, ki jih doloca Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premicnin, nepremicnin podjetja oz. premoženja (Ur.l. RS, št. 23/92).

Sodba nº I Up 807/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

S prepozno vloženo zahtevo za denacionalizacijo se izgubi pravica uveljavljati denacionalizacijo.

Sklep nº I Up 333/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Ce upravni organ druge stopnje o pritožbi druge stranke (z nasprotnim interesom) zoper isto odlocbo prve stopnje ne bi odlocil istocasno, kot je odlocil o pritožbi prve stranke, to ni takšna kršitev postopka, ki bi mogla sama zase vplivati na odlocitev v tem upravnem spisu.

Sodba nº I Up 1138/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Lastninska pravica pravnega naslednika upravicenca za denacionalizacijo na razlašcenem premoženju, ki jo je ta pridobil z dedovanjem na podlagi oporoke po tretji osebi, predstavlja v konkretnem primeru zgolj oviro za vrnitev nepremicnine v naravi po 3. odstavku 16. clena ZDen in na pravico upravicenca do odškodnine po 42. clenu istega zakona ne vpliva.

Sodba nº I Up 402/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Priglasitev pravic prejšnjih lastnikov, ki so bile vložene pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji, ni mogoce šteti za zahteve za denacionalizacijo.

Sodba nº II Up 2/2000 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Akt o imenovanju je posamicni akt in ne upravni akt. Zato kandidatu v postopku imenovanja ne gredo vse pravice, ki jih sicer zagotavlja ZUP/86. Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, ni odlocanje po prostem preudarku.

Sodba nº I Up 1197/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Ni nezakonito lokacijsko dovoljenje, izdano na podlagi urbanisticnega reda iz 1982. leta. Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur.l. RS, št. 48/90) je uporabo zazidalnih nacrtov in urbanisticnih redov iz 1. odst. 82. clena ZUN podaljšal do sprejema novih predpisov o urejanju prostora.

Sodba nº I Up 667/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Kmetijska zemljišca se vracajo v last in posest, ce se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišc oz. kompleksov trajnih nasadov, ali ce s tem ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogocala ekonomicno obdelavo (2. odst. 27. cl. ZDen).

Sodba nº I Up 402/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Priglasitev prejšnjih lastnikov, ki so bile vložene po ZZPS pred uveljavitvijo ZDen, ni mogoce šteti za zahteve za denacionalizacijo.

Sodba nº I Up 1167/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Upravni organ je v svoji odlocbi dolžan pojasniti, zakaj ni upošteval navedb, dokazov in drugih zahtevkov, ki jih je dala, ponudila oziroma postavila stranka. Zato bi moral, da ne bi kršil pravil postopka, v odlocbi obrazložiti, zakaj po njegovem mnenju pripombe tožece stranke, ki se nanašajo na cenitev spornih nepremicnin, na ugotovljeno dejansko stanje ne vplivajo.

Sklep nº I Up 294/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Sodišce prve stopnje ne more zavrniti kot nedovoljeno novoto šele v tožbi v upravnem sporu uveljavljani ugovor o poteku komunalne infrastrukture, od katere je odvisna pravilna uporaba materialnega prava, tožbe pa tudi ne zavrniti brez poprej opravljene glavne obravnave, na kateri bi ugotovilo, ali sploh obstajajo dokazi o zatrjevani oviri.

Sklep nº I Up 333/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Ce tožena stranka ne odloci tudi o pritožbi druge stranke (z nasprotnim interesom) zoper isto odlocbo prve stopnje, to ni takšna kršitev postopka, ki bi mogla sama zase vplivati na odlocitev v tem upravnem sporu.

Sklep nº I Up 951/2000 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Vlagatelj mora že v zahtevi za izdajo zacasne odredbe navesti vse okolišcine in dejstva, ki so pomembna za izdajo zacasne odredbe ter jih verjetno izkazati.

Sodba nº I Up 1102/99 of Upravni oddelek, October 19, 2000

Ce je bilo premoženje podržavljeno po 7.a clenu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št.

Sodba nº I Ips 145/2000 of Kazenski oddelek, October 19, 2000

Ker je bil obdolženec v vabilu na glavno obravnavo opozorjen o možnosti napovedi pritožbe zoper sodbo v zakonskem roku (2.odst.

Sklep nº I Ips 69/98 of Kazenski oddelek, October 19, 2000

Ker bi trimesecni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel v soboto, ko sodišce ne dela, je v skladu s 4.odst. 88.cl. ZKP ta rok potekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, to je ponedeljka. Zahtevo, vloženo v torek, je bilo zato potrebno kot prepozno zavreci.

Sodba nº I Ips 50/98 of Kazenski oddelek, October 19, 2000

Ker dolocba 4.odst. 364.cl. ZKP ne predpisuje, da mora biti razlog oprostitve naveden v izreku sodbe, neskladje, ko je sodišce v izreku navedlo, da se obdolženec oprosti iz razloga po 2.tc. 358.cl. ZKP, medtem ko se v obrazložitvi kot razlog za oprostitev navaja silobran, kar bi narekovalo uporabo 1.tc. 358.cl. ZKP, ne predstavlja bistvene kršitve dolocb kazenskega postopka iz 11.tc. 1.odst. 371.cl. ZKP.

Sodba nº I Ips 5/98 of Kazenski oddelek, October 19, 2000

Kadar imajo zakonski znaki kaznivega dejanja tudi znake prekrška, za katerega je bil obsojenec kaznovan, mora sodišce v skladu s 3.odst. 49.cl. KZ denarno kazen, placano za prekršek, všteti v denarno kazen, izreceno za kaznivo dejanje, izvršeni varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije pa v stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije.

Sodba nº I Ips 97/98 of Kazenski oddelek, October 19, 2000

Za pravno opredelitev obsojencevega ravnanja kot poskusa umora dostavek "ker se je naglo umaknil", ki sledi navedbi, da strel iz pištole ni zadel oškodovanca, v izreku sodbe ni pomemben, saj so vsi elementi kaznivega dejanja poskusa umora vsebovani že v opisu obsojencevega ravnanja pred tem dostavkom.

Sodba nº I Ips 126/2000 of Kazenski oddelek, October 19, 2000

Obdolženec, ki je prejel vabilo po 2.odst. 439.cl. ZKP, je dolžan preveriti, ali je bila po obravnavi, opravljeni v njegovi odsotnosti v skladu s 442.cl. ZKP, izrecena sodba in se odlociti o napovedi pritožbe. Obdolženec sicer tega ni storil, je pa sodišce izdelalo pisni odpravek sodbe z obrazložitvijo in ga po izteku roka za napoved pritožbe vrocilo obsojencu in zagovorniku s pravnim poukom, da je zoper sodbo dopustna pritožba v roku 8 dni od njenega prejema. Glede na tak pravni pouk, da je ...

Sodba nº I Ips 253/97 of Kazenski oddelek, October 19, 2000

"Tajno policijsko sodelovanje" iz 2. tocke 1. odstavka 150. clena ZKP-95 že pojmovno pomeni, da organi za notranje zadeve izberejo za izvršitev tega ukrepa osebo, ki ni zaposlena pri njih. Ukrep "navideznega odkupa" po 3. tocki citiranega clena pa se praviloma izvršuje s pomocjo takih oseb.

Sodba nº I Ips 40/97 of Kazenski oddelek, October 19, 2000

Ker obsojenceve ocene in mnenja o družbenopoliticnih razmerah niso predstavljale izvajanja propagande v smislu pridobivanja pristašev za nasilno ali protiustavno spreminjanje družbene ali državne ureditve ali za rušenje, spremembe oziroma razbijanje drugih objektov varstva, ni podano kaznivo dejanje sovražne propagande po 1. odstavku 118.

October 18, 2000

Sklep nº I R 54/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Ni pricakovati, da bi odlocanje o zatrjevani kršitvi tožnikove pravice otežilo medsebojne delovne odnose, ki jih ima sodišce s posameznikom, ki sodeluje kot izvedenec pri odlocanju v sodnih postopkih, saj se tožnik upira delegaciji in ocitno ne vidi težav, prizadeto sodišce pa predloga za dolocitev drugega sodišca tudi ni podprlo.

Sodba nº II Ips 222/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Ce klet v stavbi ni bila razdeljena, so pred uveljavitvijo SZ imeli vsi imetniki stanovanjske pravice na njej skupno pravico uporabe (4. clen Zakona o pravicah na delih stavb, Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86), po uveljavitvi SZ pa imajo lastniki stanovanj na njej solastninsko pravico. Takšen prostor je imel status skupnega prostora in ga ima tudi po uveljavitvi SZ (8. clen SZ).

Sklep nº I R 50/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Tožnik je zakonec vodje zemljiške knjige stvarno in krajevno pristojnega sodišca - podan je razlog za delegacijo pristojnosti.

Sklep nº I R 42/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Toženka je sodnica pri stvarno in krajevno pristojnem sodišcu - podan je razlog za delegacijo pristojnosti.

Sklep nº I R 63/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Ni podlage za prenos pristojnosti samo zato, ker je direktor tožene stranke obenem župan obcine, v kateri ima stvarno in krajevno pristojno sodišce svoj sedež.

Sodba nº in sklep II Ips 6/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Sklep o tem, da se sprememba tožbe ne dovoli, ni sklep, s katerim bi se postopek koncal, saj je tožeci stranki na voljo, da uveljavlja nove zahtevke poleg obstojecih v drugi pravdi. Zato revizija zoper takšen sklep ni dovoljena.

Sodba nº II Ips 212/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Tožeca stranka priznava, da je v zemljiški knjigi navedeno, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi kupoprodajne pogodbe njen mož, in da sama ni vpisana v zemljiški knjigi, zato mora nositi riziko, da ni poskrbela za svoj vpis v zemljiško knjigo in da ni reagirala ob vpisu hipoteke tožene stranke.

Sodba nº II Ips 148/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Z najavo dopolnitve pritožbe si pritožbenega roka ni mogoce podaljšati.

Sklep nº II Ips 72/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

V pravdnem postopku odloca sodišce v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. clena ZPP), kar tudi pomeni, da pravnomocnost sodbe zajema le sodbeni izrek (333. clen ZPP). Vsebina odlocitve mora biti razvidna iz njenega izreka in ne obratno: "smiselna" obrazložitev o tem, da naj bi del tožbenega zahtevka bil zavrnjen, ne opredeljuje izreka samega.

Sodba nº II Ips 215/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Tožnik je sam povzrocil okolišcine, zaradi katerih je nekaj dni pred glavno obravnavo v kazenskem postopku bil priprt. Kljub oprostilni sodbi mu zato škoda zaradi prestanega pripora - ob izostanku elementa protipravnosti - ni nastala.

Sodba nº II Ips 226/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sklep nº I R 55/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Smotrnost pa ni izkazana, kadar prenosa krajevne pristojnosti ne utemeljujejo procesni ali kakšni drugi tehtni razlogi konkretnega primera. Po oceni vrhovnega sodišca predlog za delegacijo ni utemeljen, kadar ta temelji na domnevni možnosti, da bo potrebno zaslišanje predlagatelja delegacije (kot je to v tem primeru), ker se lahko zaslišanje opravi pred zaprošenim sodišcem.

Sodba nº II Ips 193/2000 of Civilni oddelek, October 18, 2000

Po dolocilih SZ pa je mogoce uporabiti dolocbe ZSR le za prehodno urejanje razmerij med lastnikom stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz uporabe stanovanja. Tega dolocila se ne more razlagati tako, da bi se pravni režim prejšnjega ZSR za stanovanja, ki so bila prej v družbeni lastnini in so se na podlagi dolocb SZ olastninila, podaljšal do sklenitve najemne pogodbe.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners