Vrhovno Sodišče: Opinions issued on May 2000

May 31, 2000

Sklep nº Cp 3/2000 of Civilni oddelek, May 31, 2000

Sodišce zavrne priznanje tuje sodne odlocbe, ce na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku (96. clen ZMZPP). S to dolocbo ZMZPP ureja tako obseg presoje tuje sodne odlocbe, kot tudi dokazno breme.

Sklep nº II Ips 588/99 of Civilni oddelek, May 31, 2000

Po teoriji ratio legis vzrocnosti je pravno odlocilen le tisti vzrok, ki obenem pomeni kršitev pravne norme in ga pravna norma glede na svoj cilj šteje za vzrok.

Sodba nº II Ips 577/99 of Civilni oddelek, May 31, 2000

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 145/2000 of Civilni oddelek, May 31, 2000

V pravdi za ukinitev preživnine, ki jo sproži oce zoper polnoletnega sina sta stranki oce (tožnik) in toženec (sin), ne pa mati toženca. Zato mati tudi nima pravice do vložitve revizije. V 2. odstavku 123. clena ZZZDR je doloceno, da so starši dolžni preživljati svoje otroke po doseženi polnoletnosti le, ce se redno šolajo ali ce otrok zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben za samostojno življenje in nima zadostnih sredstev za preživljanje.

Sodba nº U 467/97 of Upravni oddelek, May 31, 2000

Odlocitev Sodnega sveta RS, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministra, pristojnega za pravosodje, stvar proste presoje Sodnega sveta RS.

Sodba nº U 44/98 of Upravni oddelek, May 31, 2000

Kršitev dolocbe 36. clena ZSS, ko Personalna komisija DT ni poslala kandidatom ocene njihovega tožilskega dela, ni bistvena za odlocitev o stvari, saj komisija ni poslala ocene nobenemu kandidatu, za vse kandidate pa je ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje tožilske službe, kar glede na razpisano mesto v skladu s 3. tocko 32. clena ZSS pomeni, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje.

Sodba nº I Ips 336/2000 of Kazenski oddelek, May 31, 2000

Z navedbami, da se zaradi vinjenosti, pomirjeval in izgube spomina ni zavedal dejanja, obsojenec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoce vložiti (2. odstavek 420. clena ZKP).

May 25, 2000

Sklep nº I R 25/2000 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Presoja obstoja okolišcin za delegacijo pristojnosti iz 67. clena ZPP.

Sklep nº II Ips 386/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Uporabiti je treba dolocbe ZRPPN, ki ima lastna merila za to, kaj se šteje kot stavbno zemljišce (39. clen). Zato bo mogoce ob dolocanju odškodnine za razlašceno zemljišce šteti, da je bilo razlašceno zemljišce, ki se šteje za stavbno zemljišce, le v primeru, ce so izpolnjeni v ZRPPN povsem jasno doloceni kriteriji za to, kaj se šteje za stavbno zemljišce (39. clen ZRPPN). V primeru pa, da kriteriji iz 39. clena ZRPPN niso izpolnjeni, pripada prejšnjemu lastniku odškodnina za razlašceno kmeti...

Sodba nº II Ips 392/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Ker je o spremembi statusa zemljišca že pred zacetkom pravdnega postopka z dokoncno odlocbo odlocil pristojni upravni organ, pravdno sodišce tega vprašanja ni moglo še enkrat obravnavati kot predhodnega vprašanja (clen 12. ZPP 1977).

Sodba nº in sklep II Ips 350/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Do škodnega dogodka in nastanka škode je prišlo 4.12.1990. Tožba proti cetrtemu tožencu je bila vložena 4.4.1997. Ugovoru zastaranja odškodninske terjatve cetrtega toženca je sodišce utemeljeno sledilo in ob pravilni uporabi 376. clena ZOR tožbeni zahtevek proti temu tožencu kot neutemeljen zavrnilo (v casu od nastanka škode namrec ni potekel le subjektivni triletni rok iz prvega odstavka 376. clena ZOR, ampak tudi absolutni zastaralni rok iz drugega odstavka istega clena ZOR).

Sodba nº II Ips 605/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Dejstvo, da je se je tožnica sicer vselila v hišniško stanovanje, a je kasneje nehala opravljati hišniška dela, ne vpliva na spremembo namembnosti stanovanja, ki je še naprej ostalo hišniško, saj namen in lastnina na stanovanju ne moreta biti odvisna od trenutne pripravljenosti stanovalca, da opravlja hišniška dela in cisti stavbo. Prenehanje opravljanja del lahko vpliva samo na obseg tožnicinih pravic do spornega stanovanja in na njeno dolžnost do izselitve.

Sodba nº II Ips 598/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Ker toženka nasprotuje, da bi tožnica postavila ograjo in uživala svoj del parcele, sta sodišci pravilno uporabili 3. in 42. clen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Uradni list SFRJ, št. 6/80 do 30/90), ki opredeljuje v 33. clenu Ustave Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št. 33/91-I) zagotovljeno pravico do zasebne lastnine in dedovanja.

Sodba nº II Ips 79/2000 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Priposestvovanje ureja ZTLR v 28. clenu, kjer v cetrtem odstavku omogoca pridobitev lastninske pravice dobrovernemu posestniku nepremicnine po preteku dvajsetih let. Po pravnem pravilu paragrafa 1468 ODZ je znašala najdaljša priposestvovalna doba 30 let, toda z nacelnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišca je bila skrajšana na 20 let (nacelno mnenje z dne 4.4.1960 - Zbirka sodnih odlocb, št. V/1 - 1960). Ker se dobrovernost posesti domneva, je moral toženec dokazati posest, tožnik pa je lahko d...

Sodba nº II Ips 596/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Pri ustnem dovoljenju tožencu za uporabo samske sobe do preklica je šlo za prekarij.

Sodba nº II Ips 572/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Ce ni dobroverne posesti, ni priposestvovanja. Tudi ce bi tožnik dokazal izvenknjižno pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pred toženkinim vpisom v zemljiško knjigo, ne bi mogel uspeti v tej pravdi, ker toženko v skladu s pravnim pravilom par. 1500 ODZ (sedaj 4. odstavka 5. clena Zakona o zemljiški knjigi) šciti njena dobra vera.

Sodba nº II Ips 604/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Premoženje je bilo pridobljeno, nato pa še vrednostno povecano, z delom v casu trajanja zakonske zveze pravdnih strank in je zato odlocitev o naravi te nepremicnine kot skupnega premoženja materialnopravno skladna z dolocbo drugega odstavka 51. clena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Sodba nº II Ips 614/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Tožnica pri sklicevanju na nacelo enake vrednosti dajatev prezre drugo temeljno nacelo obligacijskega prava, to je nacelo svobode urejanja obligacijskih razmerij iz 10. clena ZOR. Dogovor, da gredo investicije v lokal v tožnicino breme, ni v nasprotju z nobenim prisilnim predpisom ali moralnim nacelom. Tožnica si je ob sklepanju najemne pogodbe lahko izgovorila manj pravic ali težje pogoje, kot bi se dogovoril kdo drug.

Sodba nº II Ips 578/99 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Tožeca stranka ne izpodbija veljavnosti sodne poravnave, ki je bila 14.6.1994 sklenjena pred Temeljnim sodišcem v Ljubljani, enoto v Ljubljani pod opr. št. Nz 261/93, niti veljavnosti zadolžnice.

Sodba nº II Ips 31/2000 of Civilni oddelek, May 25, 2000

Sodišci prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo, saj sta upoštevali poravnalni sporazum obeh polnoletnih pravdnih strank po 1089. clenu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l.SFRJ, št. 29/78 do 57/89), poleg tega pa sta ugotovili, da poravnalni sporazum ni v nasprotju s predpisi (81. clen ZZZDR) in družbeno moralo.

Sodba nº I Up 444/99 of Upravni oddelek, May 25, 2000

Ceprav je tožnik od 10.11.1997 že državljan Republike Slovenije, je ureditev v ZUSDDD pomembna za tožnika, ker je pogoj stalnega prebivališca iz 120. clena ZVI treba ugotoviti kot v okviru dejanskega stanja v tem postopku, upoštevajoc kriterije iz ZUSDDD.

Sodba nº I Ips 81/98 of Kazenski oddelek, May 25, 2000

Sam pobeg preko državne meje in tudi zatrjevani sovražni odnos do ljudske oblasti brez konkretizacije ravnanj v smislu 8.tc. 3.cl.

Sodba nº I Ips 106/98 of Kazenski oddelek, May 25, 2000

Ce so elementi ocitanega kaznivega dejanja po 3.odst. 250.cl. KZ v razlogih prvostopne sodbe povsem v skladu s krivdorekom, nadaljnje ugotovitve o nacinu pridobitve cekovnih blanketov, ki so navedene le v obrazložitvi izrecene kazenske sankcije, niso pomembne za ugotovitev dejanskega stanja niti za pravno opredelitev kaznivega dejanja, zato ne predstavljajo kršitve dolocb kazenskega postopka iz 11.tc. 1.odst. 371.cl. ZKP.

May 24, 2000

Sklep nº I R 20/2000 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Razlage za izlocitev sodnika ne zajema institut smotrne delegacije.

Sklep nº II Ips 67/2000 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Pravice za vložitev pravnega sredstva v imenu stranke (domnevni) pooblašcenec brez strankinega pooblastila nima. Izkazano pooblastilno razmerje med pooblašcencem in stranko je procesna predpostavka za dovoljenost pravnega sredstva (tudi revizije).

Sklep nº II Ips 603/99 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Tožnik, ki navede vrednost spornega predmeta šele na drugem naroku za glavno obravnavo, je prekludiran v pravici zagotoviti pravico do revizije sebi in nasprotni stranki. Ko gre za razlicne podlage zahtevkov, se upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka.

Sodba nº in sklep II Ips 505/99 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Razveza pogodbe zaradi spremenjenih okolišcin ne more uspešno zahtevati pogodbenik, ki mu je bilo s sodno odlocbo v drugi pravdi naloženo, da mora skleniti pogodbo, pa se po tem ni ravnal in tudi ni hotel sprejeti kupnine, ceprav so se cene spremenile tako, da pogodba ne ustreza vec takratnim pricakovanjem.

Sodba nº II Ips 500/99 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Bivša zakonca izmed katerih je eden ob soglasju drugega prodal skupno stanovanje, ki je bilo obremenjeno z zastavno pravico za posojilo, ki ga je najel eden izmed njiju za skupne potrebe, stanovanje pa je bilo potem prodano na dražbi v izvršilnem postopku in vzeto kupcu, morata vrniti slednjemu prejeto kupnino, ker je takšna pogodba po zakonu razdrta.

Sodba nº II Ips 590/99 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Po dolocilu 562. clena ZOR mora posojilojemalec vrniti posojilodajalcu enako kolicino stvari iste vrste in kakovosti v roku, kot je bil dogovorjen. Po dolocilu 558. clena ZOR pa se lahko posojilojemalec še zaveže, da dolguje poleg glavnice tudi obresti. Primernost teh sta sodišci nižjih stopenj pravilno ocenili.

Sklep nº II Ips 599/99 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Po dolocilu drugega odstavka 17. clena ZSR mora sodišce pri odlocanju upoštevati stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupno z njima stanujejo in druge okolišcine primera. Po dolocilu cetrtega odstavka istega clena pa je treba priskrbeti tistemu zakoncu, ki ne pridobi stanovanjske pravice in se mora izseliti iz stanovanja, najpotrebnejše prostore oziroma ob upoštevanju 158. clena SZ ustrezno najemno stanovanje. Izpodbijana odlocitev sodišc nižjih stopenj je...

Sodba nº II Ips 607/99 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Tožniku mora biti priznana odškodnina, ustrezno usklajena z merili, ki se na podrocju odškodninskega prava odražajo zlasti v medsebojnem razmerju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Ta veljajo tudi za vrednotenje posebnosti posameznih škodnih primerov oziroma škod.

Sodba nº II Ips 617/99 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Najemodajalec mora ponuditi imetniku stanovanjske pravice v podpis najemno pogodbo za stanovanje na nacin, da jo lahko najemnik pred podpisom prouci in se posvetuje. Zahteva najemnika v tem smislu se ne šteje za odklonitev sklenitve pogodbe.

Sodba nº II Ips 612/99 of Civilni oddelek, May 24, 2000

Delavec, ki za prihod na delo in odhod z njega uporablja bližnjico po provizoricnih, neprimernih stopnicah, ima pravico le do polovice odškodnine, pa ceprav delodajalec ni posebej prepovedoval takšne bližnjice.

Sodba nº U 144/96 of Upravni oddelek, May 24, 2000

Zavezanec se je lahko lastninsko preoblikoval v skladu z zakonodajo države, kjer ima sedež, vendar ne v delu družbenega premoženja, ki je v Republiki Sloveniji predmet denacionalizacije in zavarovan s splošno dolocbo 88. clena ZDen in konkretno zacasno odredbo o prepovedi razpolaganja in lastninskega preoblikovanja v tem delu.

Sodba nº U 111/96 of Upravni oddelek, May 24, 2000

Elementi sile, grožnje ali zvijace dajejo položaj upravicenca do denacionalizacije (po 5. clenu ZDen) le osebi, katere premoženje je na podlagi pravnega posla prešlo v last države.

Sodba nº U 711/96 of Upravni oddelek, May 24, 2000

Najemnik poslovnega prostora (gostinski lokal) v stavbi, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, ima položaj prizadete stranke v tem postopku zaradi vlaganj pri prenovi gostinskega lokala.

Sodba nº U 744/96 of Upravni oddelek, May 24, 2000

Upravicenke ni mogoce prikrajšati za pravico do ustrezne odškodnine zgolj zaradi tega, ker formalnega akta o opredelitvi namembnosti v casu zaplembe v postopku ni bilo mogoce zagotoviti.

Sklep nº III Ips 46/2000 of Gospodarski oddelek, May 24, 2000

36. clen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do zacetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se dolocbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. clena ZPPSL zanje ne velja.

Sklep nº III Ips 138/99 of Gospodarski oddelek, May 24, 2000

Sodni preiskovalni spis in izjava Okrožnega državnega tožilstva nista listini, na podlagi katerih je sploh mogoce v pravdnem postopku ugotavljati dejstva o nacinu storitve vlomne tatvine in o storilcih. Navedeni listini dokazujeta le, da je bila uvedena in ustavljena kazenska preiskava zoper A. A., M. V. in R. Š. in da je državni tožilec podal izjavo o odstopu od pregona. Niso pa te listine dokaz, primeren za ugotovitev, da so dejstva, na katerih temeljita odlocitvi sodišca in državnega tožil...

Sodba nº III Ips 34/99 of Gospodarski oddelek, May 24, 2000

Dopolnitev obrazložitve revizije, z dne 2.8.1999, je prepozna (prvi odstavek 382. clena ZPP). Sodba druge stopnje je bila pooblašcenki tožene stranke vrocena dne 19.1.1999. Rok za vložitev revizije je potekel dne 18.2.1999. Ker gre za izredno pravno sredstvo, vezano na rok, revizijsko sodišce upošteva samo navedbe in predloge, ki so vloženi do poteka roka za vložitev revizije.

Sodba nº III Ips 62/99 of Gospodarski oddelek, May 24, 2000

Vsebina pritožbe ni samo pravna opredelitev in sklicevanje na pravno podlago, ampak tudi navedba novih dejstev. Zato je sodišce druge stopnje ravnalo pravilno, ko ni obravnavalo tistih pritožbenih navedb, ki pomenijo širitev trditvene podlage v primerjavi s tisto, ki jo je navedla v postopku na prvi stopnji (496a clen ZPP).

Sklep nº III Ips 28/2000 of Gospodarski oddelek, May 24, 2000

Vrednost spora za ugotovitev pravice do revizije se ugotavlja po dolocbah 39. do 45. clena ZPP (prvi odstavek 39. clena ZPP).

May 23, 2000

Sodba nº VIII Ips 294/99 of Delovno-socialni oddelek, May 23, 2000

Delavec ne sme in ne more samovoljno, mimo aktov podjetja in mimo ustreznih sklepov delati v organizaciji, kar se mu zdi primerno in da bi samovolja lahko bila zakonit (resen) razlog za prenehanje delovnega razmerja. Vendar je že drugostopenjsko sodišce jasno poudarilo, da je revidentka izbrala napacno pravno podlago za prenehanje delovnega razmerja tožniku. Ker je tožnik prihajal na delo, pa ceprav na drugo delovno mesto, kot mu je bilo s strani revidentke odrejeno, ni mogoce govoriti o neup...

Sodba nº VIII Ips 299/99 of Delovno-socialni oddelek, May 23, 2000

Zakon o izplacevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leto 1991 (Zakon - Uradni list RS, št. 48/90, 26/91 in 13/92) je v 3. in 4. clenu dolocal nacin oblikovanja plac glede na to, ali je organizacija (pravna oseba) poslovala z izgubo ali ne, pri cemer uporabe dolocb kolektivnih pogodb ni avtomaticno izkljucevala. Ker pa v postopku ni bilo ugotovljeno (niti zatrjevano), da bi toženo stranko zajele omejitve iz omejitvenega zakona, bi bilo ob upoštevanju veljavnih predp...

Sodba nº VIII Ips 266/99 of Delovno-socialni oddelek, May 23, 2000

Delavcu je delovno razmerje prenehalo zaradi resnih razlogov, ce je imel delodajalec, pri katerem so bila le štiri delovna mesta, zaradi neugodnega razmerja med tako imenovanimi režijskimi in proizvodnimi delovnimi mesti, resne ekonomske težave. Zato je bilo ukinjeno delovno mesto na katerem je delala tožnica.

Sklep nº VIII Ips 2/2000 of Delovno-socialni oddelek, May 23, 2000

Tožeca stranka svojega tožbenega zahtevka res ni postavila v denarnem znesku, vendar je tožena stranka, ki je sodišcu predložila vse zahtevane podatke, potrebne za izracun uveljavljane denarne terjatve (na to okolišcino se je v pritožbi sama sklicevala) - po presoji revizijskega sodišca to možnost imela. Ker je ni izkoristila, niso izkazane predpostavke za dovoljenost revizije kot jih doloca 2.

Sodba nº VIII Ips 302/99 of Delovno-socialni oddelek, May 23, 2000

Po dolocbi 53. clena Zakona o delavcih v državnih organih preneha delavcu delovno razmerje v državnem organu v primerih dolocenih z zakonom. Ker je Zakon o organizaciji in delovnem podrocju ministrstev v 26. clenu uredil prevzem delavcev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali naloge ukinjenih republiških organov, je po zakonski analogiji uporabiti kot razlog za prenehanje delovnega razmerja dolocbo 7. tocke prvega odstavka 75. clena ZTPDR v zvezi z 8. clenom ustavnega zakona za izve...

May 18, 2000

Sodba nº U 799/95 of Upravni oddelek, May 18, 2000

Nima statusa novinca zavezanec, ki izpolnjuje dva kumulativna pogoja: da je že opravljal dejavnost in da mu je bila skladno s takrat veljavnimi predpisi priznana olajšava za pricetek opravljanja dejavnosti.

Sodba nº U 798/95 of Upravni oddelek, May 18, 2000

Ker se davcna obveznost ugotavlja za vsakega zavezanca posebej, se tudi pogoji za priznanje olajšave ugotavljajo za vsakega posebej.

Sodba nº U 797/95 of Upravni oddelek, May 18, 2000

Ker se davcna obveznost ugotavlja za vsakega zavezanca posebej, se tudi pogoji za priznanje olajšave ugotavljajo za vsakega posebej.

Sklep nº I Ips 192/97 of Kazenski oddelek, May 18, 2000

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoce meritorno obravnavati, ce ni obnovljena sodba, ki se z zahtevo izpodbija.

Sodba nº I Ips 100/2000 of Kazenski oddelek, May 18, 2000

Tudi v pritožbenem postopku mora sodišce po uradni dolžnosti paziti, ali je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, in ce ugotovi, da takega suma ni, pripor zoper obdolženca odpraviti. Pri tej presoji sodišce upošteva tudi tiste relevantne okolišcine, ki so nastale že po izdaji prvostopnega sklepa o priporu.

Sodba nº I Ips 101/2000 of Kazenski oddelek, May 18, 2000

S sklicevanjem na to, da obdolženi zanika storitev kaznivega dejanja ter da nekaterih udeležencev "domnevne zgodbe" ne pozna niti osebno niti ni o njih karkoli slišal, zagovornik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa po 2.odst. 420.cl. ZKP ni zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Sodba nº I Ips 107/2000 of Kazenski oddelek, May 18, 2000

Ker kazenska ovadba ni dokaz, je sklepanje o utemeljenosti suma, da je oseba storila kaznivo dejanje, na tej podlagi napacno.

Sodba nº I Ips 58/98 of Kazenski oddelek, May 18, 2000

Dokaz, pridobljen na podlagi izvršitve ukrepa iz 150.cl.ZKP zoper tretjo osebo, se lahko uporabi tudi zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil izvajan, ce je ta z omenjeno tretjo osebo sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja.

Sodba nº I Ips 106/2000 of Kazenski oddelek, May 18, 2000

Drži, da preiskovalna sodnica v sklepu ni izrecno zapisala, zakaj šteje, da je odreditev pripora nujno potrebna za varnost ljudi in da te varnosti ne bi bilo mogoce zagotoviti z uporabo milejših ukrepov za odpravo ponovitvene nevarnosti. Vendar pa je tak zakljucek na podlagi dejstev, naštetih v sklepu preiskovalne sodnice, podal zunajobravnavni senat, zato ne drži trditev, da pritožbeni organ ni zavzel stališca o kršitvi, ki je bila uveljavljena s pritožbo.

May 17, 2000

Sodba nº II Ips 346/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Posledica Actio Pauliana ni absolutna, retroaktivna razveljavitev pravnega dejanja dolžnika in toženca, ki se izpodbija. Tožba ima le relativne ucinke - pravno dejanje izgubi ucinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove terjatve.

Sodba nº II Ips 168/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

V postopku pred sodišcem prve stopnje že ugotovljena dejstva je sodišce druge stopnje drugace pravno ovrednotilo oziroma je drugace kot sodišce prve stopnje nekatera dejstva štelo za pravno odlocilna, druga pa ne. Taka presoja ugotovljenih dejstev ni procesna kršitev, ampak uporaba materialnega prava.

Sodba nº II Ips 412/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Ob uveljavitvi SZ je imela tožena stranka na spornem stanovanju pravico uporabe. Zato je z uveljavitvijo SZ postala lastnica spornega stanovanja (112. clen SZ). Tožnik pa je bil po ugotovitvah obeh sodišc na dan uveljavitve SZ imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Zato ima, kot sta pravilno odlocili obe sodišci, pravico do odkupa stanovanja po dolocbah SZ (117. clen SZ).

Sodba nº II Ips 60/2000 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Skupnega premoženja ni mogoce razdeliti, preden je znan njegov obseg, ob delitvi pa se razdeli tako aktiva (npr. nepremicnine) kakor tudi pasiva (npr. krediti). Dokler pa ni znan obseg skupnega premoženja in tudi deleži na njem ne, pa toženka ne more zahtevati od tožnika, da bi placeval kredit (v celoti ali njegov ustrezni del). Zato ni mogoce mimo dejstva, da toženka tudi zaradi placevanja kredita nima zadostnih sredstev za lastno preživljanje.

Sodba nº II Ips 511/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Tožnici ni mogoce ocitati, da je zdravljenje opustila ali zanemarila, ko ga je v casu nosecnosti in dojenja otrok omejila na tista zdravila in postopke, ki so bili glede na njeno bolezen dopustni.

Sklep nº II Ips 550/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Revizijsko sodišce o vloženi reviziji še ni odlocalo, zato je le ugotovilo njen umik (399. clen v zvezi z drugim odstavkom 349. clena ZPP).

Sklep nº I R 17/2000 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Pritožbeno sodišce je z dopisi na sodišce prve stopnje poskušalo le odpraviti domnevno procesno pomanjkljivost, na katero mora paziti po uradni dolžnosti (10. tocka drugega odstavka 354. clena ZPP). Takega ravnanja sodišca, ki odraža njegovo procesno skrbnost, pa ni mogoce razumeti kot nepotrebnega zavlacevanja postopka.

Sodba nº II Ips 535/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Ustna pritožbena obravnava se izvede le izjemoma, ce drugostopni senat spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti dokaze. Drugostopni senat na tak pritožbeni predlog ni vezan. Odlocitev o ustni obravnavi sprejme na podlagi lastne presoje pravilnosti prvostopne ocene dokazov.

Sodba nº II Ips 593/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Zavarovalnica, ki je zavarovalno vsoto izplacala napacni osebi, se ne more sklicevati na pravno zmoto in zahtevati vrnitev placanega zneska, ce je pred izplacilom razpolagala z vsemi podatki, pomemnimi za presojo utemeljenosti zahteve, in si ni pridržala pravice do vrnitve.

Sodba nº II Ips 574/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Kdor organizira nevarno delo, kot je odstranjevanje dotrajanega ostrešja, s pomocniki, ki jim to delo ni poklic, prevzema nase tveganje za škodo, ki jim pri tem nastane. Neprevidnost pomocnikov in njihove napake pri delu ga ne morejo v celoti razbremeniti odškodninske odgovornosti.

Sodba nº II Ips 611/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Presoja obstoja okolišcin, potrebnih za priposestvovanje nepremicnine.

Sodba nº II Ips 545/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Presoja obstoja zatrjevanih bistvenih kršitev dolocb pravdnega postopka.

Sklep nº II Ips 551/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Bistvena kršitev dolocb pravdnega postopka - nejasni razlogi.

Sklep nº II Ips 582/99 of Civilni oddelek, May 17, 2000

Pravna presoja laicno sestavljene listine glede zahtevane oblicnosti.

Sodba nº U 773/96 of Upravni oddelek, May 17, 2000

Obravnavanje nepremicnine, ki leži v obmocju kulturnih in naravnih spomenikov terja enoten pristop zaradi trajno zagotovljene ohranitve kulturnih vrednot, ki uživa posebno družbeno varstvo. Zato je podana pristojnost Ministrstva za kulturo.

Sodba nº U 780/96 of Upravni oddelek, May 17, 2000

Upravni organ mora zahtevati, da vlagateljica zahteve za denacionalizacijo predloži pooblastilo pravnih naslednikov upravicenke oziroma, da predloži dokaze o pravnem nasledstvu po upravicenki.

Sodba nº U 538/96 of Upravni oddelek, May 17, 2000

Sodišce na podlagi dejanskih okolišcin, ki so bile v upravnem postopku ugotovljene, ne more rešiti spora in je zato izpodbijano odlocbo odpravilo.

May 16, 2000

Sodba nº VIII Ips 263/99 of Delovno-socialni oddelek, May 16, 2000

Ceprav je na prvi stopnji namesto poslovodnega organa (76. a clen ZTPDR) odlocil drugi (nepristojni) individualni organ, ni mogoce sprejeti ugovora tožece stranke, da je odlocal nepristojni organ, ce je o ugovoru odlocal delavski svet. Ta organ je pristojen odlocati o ugovorih, njegova odlocitev je predmet odlocanja v delovnem sporu.

Sklep nº VIII Ips 279/99 of Delovno-socialni oddelek, May 16, 2000

Ker sodišce v izpodbijani sodbi ponovno ni obrazložilo, zakaj v revidentkinem primeru ni (je) šlo za nezakonito ravnaje s sredstvi oziroma za zlorabo položaja, je upravicen revizijski ocitek, da je izpodbijana sodba glede odlocilnih dejstev neustrezno obrazložena, pa ne glede na to, ali gre za to, da izrek nasprotuje obrazložitvi ali pa, da sodba nima razlogov o odlocilnih dejstvih.

Sodba nº VIII Ips 183/99 of Delovno-socialni oddelek, May 16, 2000

Ce predpisi dolocajo, da je mogoce ali obvezno delavcu izreci disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja le, ce se ugotovi, da je zaradi kršitve ali kršitev nastala vecja materialna škoda ali da je bil moten delovni proces, teh kvalifikatornih okolišcin ni mogoce obravnavati kumulativno. Zadostuje obstoj ene izmed kvalifikatornih okolišcin, prav tako pa ni pogoj za uporabo omenjenega disciplinskega ukrepa to, da škodo ali motenje delovnega procesa povzroci obdolženi delavec sam.

Sodba nº VIII Ips 277/99 of Delovno-socialni oddelek, May 16, 2000

Sklepi skupšcine, ki jih ne potrdi notar (dolocba 292. clena ZGD), so nicni glede na dolocbo 359. clena ZGD. Vendar pa se, kot je to razvidno iz naslednjega 360. clena ZGD, nicnost lahko uveljavlja najvec v šestih mesecih po sprejemu sklepa. Ker se v spisu ne zatrjuje, da je bila nicnost uveljavljana, to pomeni, da so po poteku z zakonom dolocenega roka sklepi skupšcine delnicarjev postali pravno veljavni in se kasneje na njihovo morebitno nicnost ni vec mogoce sklicevati.

Sodba nº VIII Ips 234/99 of Delovno-socialni oddelek, May 16, 2000

Za ugotovitev disciplinske odgovornosti in izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa je pomembna samo ugotovitev, da je bilo storjeno tako dejanje, ki vsebuje elemente prekrška, pri cemer ni nujno tudi kaznovanje za prekršek. Storitev dejanja z elementi prekrška pa mora biti taka, da se lahko poveže z nadaljnjo ugotovitvijo, da se je z njo kršil ugled državnega organa.

Sodba nº VIII Ips 258/99 of Delovno-socialni oddelek, May 16, 2000

Tožnice so zacele delati pri toženi stranki na podlagi sklepov o razporeditvi, ki jih je izdal direktor tožene stranke. Organizacija, v kateri so bile prej v delovnem razmerju in sedanji delodajalec, nista sklenila sporazuma po 15. clenu ZTPDR. Sklepi o prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu niso bili izdani.

Sodba nº VIII Ips 194/99 of Delovno-socialni oddelek, May 16, 2000

Dolocbe 1. tocke 164. clena Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke so v skladu z dolocili Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83) dolocila, da je delavcu mogoce izreci ukrep prenehanja delovnega razmerja, ce neopraviceno izostane z dela najmanj pet delovnih dni oziroma tri delovne izmene v šestih mesecih. Postopek ugotavljanja upravicenosti odsotnosti zaradi bolezni je urejal 127. clen Samoupravnega sporazuma o postopkih in o nacinih uresnicevanja pravic do zdravstven...

Sodba nº VIII Ips 295/99 of Delovno-socialni oddelek, May 16, 2000

Predpisi o delovnih razmerjih ne prepušcajo disciplinskim organom, da bi opravljali procesna opravila na nacin, ki se jim zdi najbolj primeren, temvec predpisujejo za posamezna opravila posebne oblike. Oblika je nacin opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen.

Sodba nº VIII Ips 297/99 of Delovno-socialni oddelek, May 16, 2000

Organ, ki je pristojen za izbiro med prijavljenimi kandidati ni dolžan izbrati nikogar, ceprav prijavljeni kandidat zahtevane pogoje izpolnjuje. Dolocba prvega odstavka 14.clena ZDR daje pooblastilo za izbiro pristojnemu organu, da po prostem preudarku ( diskreciji) med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, izbere najprimernejšega.

May 15, 2000

Sodba nº II Ips 506/99 of Civilni oddelek, May 15, 2000

Stanovanjska pravica, vezana na opravljanje hišniških del, ki je bila pridobljena po Zakonu o stanovanjskih razmerjih iz leta 1974, se je z uveljavitvijo Zakona o stanovanjskih razmerjih iz leta 1982 preoblikovala v pravico do zacasne uporabe stanovanja. Tožnik ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona zato na stanovanju ni imel stanovanjske pravice, temvec le pravico do zacasne uporabe stanovanja in tako ni upravicen do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. clena...

May 11, 2000

Sodba nº II Ips 69/2000 of Civilni oddelek, May 11, 2000

Pravna prednica tožene stranke bi lahko med trajanjem najema najemnino za nepremicnino (zaradi vlaganj vanjo) zviševala, vendar bi istocasno morala vrniti (ali kako drugace obracunati) vlaganja najemnikov. Ker ni tako ravnala, je prišlo do poracuna šele po njeni izrocitvi.

Sodba nº II Ips 537/99 of Civilni oddelek, May 11, 2000

V tožbi z ugotovitvenim zahtevkom, da tožnik ni bil zakonito imenovan za direktorja, je pasivno legitimirana samo pravna oseba, katere organ je bila skupšcina, ki naj bi, po mnenju tožnika, slednjega nezakonito imenovala za direktorja.

Sodba nº in sklep II Ips 508/99 of Civilni oddelek, May 11, 2000

Nasprotna tožba ima procesnopravni status samostojne tožbe in zato zanjo veljajo enake zahteve kot za tožbo, ce zakon izrecno ne doloca drugace. Za revizijski postopek takih dolocb ni.

Sklep nº I R 22/2000 of Civilni oddelek, May 11, 2000

Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranost in neodvisnost sojenja. Sposobni morajo biti za objektivno odlocanje o vseh sporih, ceprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko. Zato dejstvo, da je tožnik v tej pravdni zadevi odvetnik na sedežu sodišca in poklicno v stikih s sodniki tega sodišca, samo po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.

Sodba nº II Ips 374/99 of Civilni oddelek, May 11, 2000

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni dolocitev denarnega zadošcenja za škodo, ki je ni mogoce reparirati, ker prizadete pravno varovane dobrine, kot so med drugim bolecine in strah, nimajo cene. Pravica do pravicne denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je tako pravica do pravicnega denarnega zadošcenja. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pridobi znacaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišce ob upoštevanju meril iz 200. clena ZOR in razmer v casu izdaje sodbe naloži v pla...

Sodba nº II Ips 547/99 of Civilni oddelek, May 11, 2000

Gre za spor med zatrjevano resnicnim in zatrjevano navideznim kupcem. Kupna pogodba sama po sebi naj ne bi bila navidezna, navidezen naj bi bil le kupec, saj tožnik ni zatrjeval, da naj bi prodajalec stanovanja vedel in soglašal s tem, da toženka nastopa le kot navidezni kupec. V takem primeru ne pride v poštev uporaba drugega odstavka 66. clena ZOR.

Sklep nº II Ips 544/99 of Civilni oddelek, May 11, 2000

Sklep sodišca druge stopnje res vsebuje nasprotje med tistim, kar je navedeno v razlogih o vsebini listin in med priloženimi listinami, zaradi cesar je podana absolutna bistvena kršitev dolocb pravdnega postopka iz 13. tocke drugega odstavka 354. clena ZPP 1977 v zvezi s 14. clenom ZIP oz. s 15. clenom sedaj veljavnega ZIZ. Utemeljitev sklepa po eni strani ugotavlja, da je sodišce prve stopnje dovolilo izvršbo "na podlagi sporazuma strank, ki je bil sklenjen pri tem sodišcu pod opr. št. I.../...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners