Vrhovno Sodišče: Opinions issued on September 2000

September 29, 2000

Sodba nº II Ips 22/2000 of Civilni oddelek, September 29, 2000

Dolocba 157. clen SZ ne pride v poštev v primerih, ko je nekdo bodisi iz krivdnih bodisi iz nekrivdnih razlogov nehal opravljati hišniška dela po po uveljavitvi tega zakona.

September 28, 2000

Sklep nº I R 47/2000 of Civilni oddelek, September 28, 2000

Ker je v konkretnem primeru tožnica zaposlena pri sodišcu in bi odlocanje o sporu lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišca, poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja, je vrhovno sodišce dolocilo drugo okrožno sodišce, ki naj odloci v zadevi.

Sklep nº II Ips 71/2000 of Civilni oddelek, September 28, 2000

Sprememba napovedane vrednosti spornega predmeta je bila prepozna. Cetudi je bila sprememba sprejeta v obliki procesnega sklepa, ta pravdnima strankama glede dovoljenosti revizije ne more podeliti vec pravic, kot jih nudi dolocba tretjega odstavka 40. clena ZPP (1977). Zato ne more spremeniti oznacbe vrednosti spornega predmeta, napovedane v vlogi tožece stranke po prvem pozivu sodišca in še pred zacetkom obravnavanja glavne stvari.

Sodba nº II Ips 136/00 of Civilni oddelek, September 28, 2000

Zmotno je stališce revizije, da gre oškodovancu odmera denarnega nadomestila glede na vsak procent ocenjenega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ta podatek je le orientacijske narave in podvržen dokazni presoji.

Sodba nº II Ips 102/00 of Civilni oddelek, September 28, 2000

Dostavni pas je le del cestišca in zanj zato velja režim zimskega vzdrževanja enak tistemu, ki sicer velja za cestišce. Ni namrec mogoce mimo dejstva, da je dostavni pas le razširjeni del ceste, da gre le za del cestišca, kjer lahko kdorkoli parkira svoje vozilo, ne da bi moral vprašati za dovoljenje pri toženi stranki.

Sodba nº II Ips 118/2000 of Civilni oddelek, September 28, 2000

Ker je bilo vec vzrokov za tožnikovo vijugajoco vožnjo, je pravilna pravna ocena toženceve odgovornosti za vzrok, ki je privedel do prometne nesrece. Le slaba tretjina je tožencev prispevek k temu, da je tožnik vijugal pri vožnji in ni mogel uravnotežiti svoje vožnje kolesa z motorjem.

Sodba nº I Ips 188/96 of Kazenski oddelek, September 28, 2000

Ceprav ZKLD ni imel dolocb o izkljucitvi kaznivosti storilca kaznivega dejanja po 8.cl. ZKLD, ce se je opustitev prijave nanašala na zakonca ali krvnega sorodnika v ravni crti, brata ali sestro, pa je bilo obsojenca potrebno oprostiti obtožbe glede navedenega kaznivega dejanja, ki se nanaša na ocitek opustitve prijave njegovega brata. Omenjena izkljucitev kaznivosti pomeni namrec splošno, od civiliziranih narodov sprejeto pravno nacelo, kar izhaja iz 2.cl. v zvezi s 1.tc. 3.cl. ZPKri, poznala...

Sklep nº I Ips 191/2000 of Kazenski oddelek, September 28, 2000

Ce je zahteva za varstvo zakonitosti umaknjena, se ob smiselni uporabi 390.cl. ZKP šteje, da je nedovoljena, zato jo je v skladu z 2.odst. 423.cl. ZKP potrebno zavreci.

Sodba nº I Ips 108/98 of Kazenski oddelek, September 28, 2000

V dejanjih obsojenih, ko se jim ocita, da so brez dovoljenja oblasti NOV in POS odšli s teritorija, ki so ga nadzorovali NOV in POS, na teritorij, ki ga je zasedal okupator, niso podani znaki kaznivih dejanj iz 7.cl. Pravilnika za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišc.

Sodba nº I Ips 8/98 of Kazenski oddelek, September 28, 2000

Zgolj dejstvo, da je opravil analizo sline "policijski inštitut" (Center za kriminalisticno tehnicne preiskave Ministrstva za notranje zadeve), ne vzbuja pomisleka, ki bi narekoval uporabo 427. cl. ZKP. Pri tem namrec ni šlo za izvedenstvo ampak za strokovne ugotovitve glede odlocilnih dejstev - sledov sline obsojenca in je bilo navedeno strokovno mnenje v kazenskem postopku uporabljeno kot dokaz ter ocenjeno v zvezi z ostalimi izvedenimi dokazi.

Sodba nº I Ips 61/98 of Kazenski oddelek, September 28, 2000

Razpravljajoca sodnica ni kršila dolocb kazenskega postopka, s tem ko je po koncani besedi strank sprejela sklep, da se glavna obravnava ponovno "otvori" in da se zaradi zaslišanja policista, pribave podatkov o višini pokojnine za obdolženko za zadnje trimesecje in podatkov o opisu kolesa z motorjem preloži na nedolocen cas.

Sodba nº I Ips 222/2000 of Kazenski oddelek, September 28, 2000

Zagovornik z navedbo, da je bil obtoženec že zaslišan ter da zato ni nobene ovire za sojenje v njegovi nenavzocnosti, dopušca možnost, da bi obtoženec, ce bi bil na prostosti, pobegnil. Tudi iz tega razloga pripora ni mogoce nadomestiti z milejšim ukrepom.

September 26, 2000

Sklep nº VIII R 25/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 26, 2000

Iz omenjenih okolišcin je razvidno, da je bil tožnik v obdobju, za katerega uveljavlja višje placilo za delo ter prevozne stroške, vkljucen v organiziran delovni proces delodajalca, ter da je v tem obdobju opravljal dela, ki so se pri toženi stranki opravljala na sistemiziranem delovnem mestu. Za opravljanje poklicnega dela v organiziranem delovnem procesu zakonska ureditev ne dopušca sklepanja pogodb civilnega prava. Dopušca le zaposlitev za nedolocen cas, izjemoma tudi sklenitev delovnega r...

Sklep nº VIII R 38/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 26, 2000

Po dolocilih 67. clena ZPP Vrhovno sodišce Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišca lahko doloci za postopanje drugo stvarno pristojno sodišce, ce je ocitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali ce so za to drugi tehtni razlogi.

Sklep nº VIII R 41/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 26, 2000

Po dolocilih 67. clena ZPP Vrhovno sodišce Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišca lahko doloci za postopanje drugo stvarno pristojno sodišce, ce je ocitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali ce so za to drugi tehtni razlogi.

Sklep nº VIII R 32/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 26, 2000

Po dolocilih 67. clena ZPP Vrhovno sodišce Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišca lahko doloci za postopanje drugo stvarno pristojno sodišce, ce je ocitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali ce so za to drugi tehtni razlogi.

Sklep nº VIII R 47/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 26, 2000

Iz zakonske opredelitve prve in druge tocke 4. clena ZDSS je razvidno, da na teh pravnih temeljih, ki urejajo izkljucno vprašanje pristojnosti za reševanje sporov med delavci in delodajalci, ni mogoce utemeljevati pristojnosti za reševanje sporov med razlicnimi pravnimi osebami. Za dolocitev pristojnosti sodišca pa ni odlocilnega pomena kdo je stranka v postopku, temvec je odlocilnega pomena narava spornega razmerja ter pravic, o katerih morajo odlocati sodišca. Pri odlocanju o pristojnosti j...

Sklep nº VIII R 35/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 26, 2000

Po dolocilih 67. clena ZPP Vrhovno sodišce Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišca lahko doloci za postopanje drugo stvarno pristojno sodišce, ce je ocitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali ce so za to drugi tehtni razlogi.

Sklep nº VIII R 44/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 26, 2000

Po dolocilih 67. clena ZPP Vrhovno sodišce Republike Slovenije na predlog strank ali pristojnega sodišca lahko doloci za postopanje drugo stvarno pristojno sodišce, ce je ocitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali ce so za to drugi tehtni razlogi.

Sklep nº VIII R 45/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 26, 2000

Spor med strankama, ki izvira iz individualne pogodbe o zaposlitvi, pa je spor, ki vsebuje vse elemente individualnega delovnega spora. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o zakonitosti razrešitve direktorja na eni strani in o delavcevi zatrjevani temeljni pravici do uporabe delovnega mesta (službenega prostora), do katerega naj bi bil še naprej upravicen zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorja. Temeljne delavceve pravice tudi direktorju, ki je v delovnem razmerju, materialnoprav...

Sklep nº VIII R 26/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 26, 2000

Spor med strankama, ki izvira iz pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi pa je bila, kot izhaja iz listinskih dokazov v spisu, med strankama sklenjena, je spor, ki vsebuje vse elemente individualnega delovnega spora. Gre za spor med delavcem in delodajalcem o delavcevi zatrjevani pravici, ki izvira iz delovnega razmerja. Te pravice pa tudi direktorju, ki je v delovnem razmerju, materialnopravno poleg drugih predpisov (na primer statusnopravnih ali obligacijskih)

September 21, 2000

Sklep nº I R 43/2000 of Civilni oddelek, September 21, 2000

Dejstvo, da je tožnik sodnik pri sodišcu, ki obravnava njegovo tožbo, nedvomno motece vpliva na potek postopka. Gre za tehten razlog po 67. clenu Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti na drugo sodišce.

Sklep nº II Ips 154/2000 of Civilni oddelek, September 21, 2000

Pravico do revizije si je mogoce zagotoviti samo z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Ce tožeca stranka to opusti, ima tožena stranka možnost navesti vrednost spora v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku za glavno obravnavo, dokler se ne spusti v obravnavanje glavne stvari.

Sodba nº in sklep II Ips 267/2000 of Civilni oddelek, September 21, 2000

Sodba druge stopnje pravilno upošteva na eni strani tožencev višji dohodek in na drugi strani tožnicin preživninski prispevek v delu. Pravilno je tudi stališce, da ima preživninska obveznost staršev prednost pred ostalimi obveznostmi.

Sodba nº II Ips 112/2000 of Civilni oddelek, September 21, 2000

Pooblastilo se preneha s pooblastiteljevo smrtjo, ce je bilo dano za izvedbo nekega posla (adaptacija hiše), ki terja daljši proces, pa ceprav se izvedba posla še ni zacela ob smrti.

Sklep nº II Ips 105/2000 of Civilni oddelek, September 21, 2000

Škodljivo dejanje kot poseg v integriteto drugega je temeljna pravna podlaga odgovornosti za škodo in z njim je vzpostavljeno odškodninsko obligacijsko razmerje.

Sodba nº II Ips 128/2000 of Civilni oddelek, September 21, 2000

Dolocbo drugega odstavka 395. clena ZPP (1977) lahko revizijsko sodišce uporabi le takrat, ko ugotovi, da je ostala kakšna dejanska okolišcina neraziskana, je pa pomembna za pravilno uporabo materialnega prava, ne pa tudi takrat, ko revident trdi, da je zmotno ugotovljena.

Sklep nº I R 48/2000 of Civilni oddelek, September 21, 2000

V izvršilnem postopku sodišce le prisilno izvrši že pravnomocno sodno odlocbo in ne odloca o materialnopravnih razmerjih med strankama. Zato dejstvo obstoja delovnega razmerja (strojepiska) ene od strank pri sodišcu, ki je obenem izvršilno sodišce, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sodišca.

Sodba nº I Ips 224/97 of Kazenski oddelek, September 21, 2000

Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornik izraža dvome v obsojencevo krivdo, s cimer izpodbija dokazno presojo v pravnomocni sodbi. S tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa po 2.odst. 420.cl. ZKP ni zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Sodba nº I Ips 300/97 of Kazenski oddelek, September 21, 2000

Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija dokazno presojo v pravnomocni sodbi glede ugotovitve, da je obsojenec kaznivo dejanje storil naklepno. S tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoce vložiti.

Sodba nº I Ips 243/97 of Kazenski oddelek, September 21, 2000

Za uporabo instituta iz 2.odst. 8.cl. KZJ morata biti kumulativno podana dva pogoja, in sicer da gre za dejanje majhnega pomena ter da so škodljive posledice neznatne ali da jih ni. Presoja, ali gre za dejanje majhnega pomena, pa se opravi na podlagi objektivnih in subjektivnih okolišcin. Tako ni mogoce reci, da je dejanje majhnega pomena, saj avto ni tako nepomembna materialna dobrina, kot si to prizadeva prikazati vložnik zahteve, poleg tega pa obsojenec v oškodovankin osebni avtomobil ni b...

Sodba nº I Ips 228/97 of Kazenski oddelek, September 21, 2000

Zagovornik izpodbija ugotovitev, da je obsojenec storil kaznivo dejanje z direktnim naklepom, pri cemer ne izhaja iz dejstev, ugotovljenih v pravnomocni sodbi, ampak iz lastne - drugacne - ocene dejanskega stanja. S tem po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoce vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Sodba nº I Ips 220/2000 of Kazenski oddelek, September 21, 2000

Ker naj bi odrejeni pripor potekel 14.8.2000, pred tem pa je bila tudi preiskava že koncana, je pravilna odlocitev zunajobravnavnega senata, ki je o predlogu za podaljšanje pripora odlocalo v okviru 2.odst. 205.cl. ZKP, ko je ob ugotovitvi pogojev za podaljšanje pripora s sklepom z dne 10.8.2000 to tudi storilo, da bi s tem omogocilo državnemu tožilcu ravnanje v smislu 2.odst. 184.cl. ZKP.

Sodba nº I Ips 225/2000 of Kazenski oddelek, September 21, 2000

Ceprav je stališce preiskovalnega sodnika glede obstoja utemeljenega suma enako, kot to izhaja iz kazenske ovadbe oziroma kot ga ima državni tožilec, pa mora v sklepu o priporu o tem navesti svoje stališce (razloge) in torej ne zadostuje zgolj povzetek kazenske ovadbe in izjave državnega tožilca, katera dejstva in okolišcine v kazenski ovadbi utemeljujejo sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Ce preiskovalni sodnik tega ne stori, je podana kršitev po 11.tc. 1.odst. 371.cl. ZKP.

Sodba nº I Ips 221/2000 of Kazenski oddelek, September 21, 2000

Ce sklep o odreditvi pripora, ki je izdan pred uvedbo kazenskega postopka, ne vsebuje opisa dejanja, v zvezi s katerim je bi odrejen pripor, to po razlagi 2.odst. 202.cl. ZKP predstavlja bistveno kršitev dolocb kazenskega postopka iz 11.tc. 1.odst. 371.cl. ZKP.

Sodba nº I Ips 208/97 of Kazenski oddelek, September 21, 2000

Ker obsojenec pri kršitvi kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomocni sodbi, pac pa iz lastne presoje izvedenih dokazov, s tem uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoce vložiti.

Sodba nº I Ips 261/97 of Kazenski oddelek, September 21, 2000

S tem ko je sodišce v sporocilu, namenjenemu objavi v dveh dnevnih casopisih, zapisalo, da je bil kazenski postopek zoper obdolženega A.P. s sklepom preiskovalnega sodnika pravnomocno ustavljen, je navedlo tisto odlocbo iz 1.tc. 1.odst. 542.cl. ZKP, iz katere v povezavi z navedbo, da je bil v zvezi s tem kazenskim postopkom obdolženi A.P. v priporu od 20. do 24.9.1991, izhaja, da je bila obdolžencu neutemeljeno vzeta prostost. Na ta nacin je sodišce ravnalo v skladu z dolocbo 1.odst. 543.cl. ...

Sklep nº III Ips 92/99 of Gospodarski oddelek, September 21, 2000

Kadar ima neupoštevanje pravil postopka za posledico tudi vsebinsko napacno odlocitev, zaradi katere nastane komu škoda, gre za protipravno ravnanje, ki je po 26. clenu Ustave Republike Slovenije, pa tudi po 1. odstavku 172. clena Zakona o obligacijskih razmerjih, podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke.

Sodba nº G 1/2000 of Gospodarski oddelek, September 21, 2000

Predstavitev iz clena 86/3 ZTVP ni obvezna. Zakon pa je ne omejuje samo na situacije, ko domneva iz 2. stavka 6. odst. 85. clena ZTVP ni izpolnjena.

September 20, 2000

Sodba nº II Ips 34/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Funkcionalnega zemljišca, ki pripada stavbi, ki je v lasti fizicne osebe, ni mogoce opredeliti za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi v smislu 55. clena ZTLR. Zato je bilo na takem zemljišcu kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoce priposestvovati stvarno služnost.

Sodba nº II Ips 146/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

Sklep nº I R 49/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Za sojenje v odškodninski sporih je po dolocilu prvega odstavka 52. clena ZPP poleg sodišca splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišce, na obmocju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišce, na obmocju katerega je nastala škodljiva posledica (izbirna pristojnost). Ker se pristojnost presoja na podlagi tožbenih navedb (in ne poizvedb sodišca), po tožbenih navedbah pa živi toženec na obmocju Okrajnega sodišca v Piranu, se Okrajno sodišce v Piranu, ki je prejelo v reševanje ...

Sodba nº II Ips 180/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Izguba pravice do odkupa stanovanja, zaradi izselitve v juliju 1991.

Sodba nº II Ips 176/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Tožnica je že od vložitve tožbe dalje zahtevala vracilo posojila v tolarski protivrednosti. Izvajanje tožene stranke o tem, da bi moral biti tožbeni zahtevek usklajen z vrednostjo na dan vložitve tožbe oziroma do konca obravnavanja, je zmotno. Že iz drugega odstavka 5. clena ZDP izhaja, da se placila izvršujejo po tecaju na dan placila, Vrhovno sodišce Republike Slovenije pa je v zvezi s tem sprejelo tudi pravno mnenje, ki je objavljeno v Pravnih mnenjih, nacelnih pravnih mnenjih in pravnih m...

Sklep nº II Ips 172/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Razveljavitev sodbe zaradi pomanjkanja razlogov o odlocilnih dejstvih.

Sodba nº II Ips 81/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Presoja obstoja okolišcin za opredelitev posojila kot namenskega, (stanovanjskega) posojila in razlogov za razdrtje pogodbe.

Sodba nº II Ips 188/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Sporno stanovanje bilo zgrajeno z namenskimi sredstvi za gradnjo upokojenskih stanovanj. Taka pravna presoja izkljucuje pasivno legitimacijo tožene stranke (mestne obcine), torej njeno sposobnost, da je v pravdi zavezana v materialnopravnem pomenu in sposobnost, da izpolni v tožbi izraženo zahtevo tožece stranke.

Sklep nº II Ips 147/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Obnovitvene razloge iz 9. tocke 421. clena ZPP predstavljajo le tista dejstva oziroma tisti dokazi, ki so obstajali že v casu teka prvotnega postopka, pa stranka zanje ni vedela do takrat, ko bi jih še lahko uveljavljala v okviru koncanega postopka. Takih okolišcin in dokazov ne predstavljajo dejstva, ki so nastala po vec letih od zakljucka postopka in dokazi, ki se nanašajo na pozneje nastala dejstva.

Sodba nº II Ips 162/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Že sama objava avtorskega dela pomeni izkorišcanje tega dela ne glede na dejstvo, ali je imel založnik s tako objavo kako materialno korist in tudi ne glede na dejstvo, ali sta avtor in založnik sklenila ustrezno pogodbo ali ne.

Sodba nº II Ips 127/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Sodba nº II Ips 84/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Ce bi zakonodajalec želel v daljši zastaralni rok zajeti obe vrsti osebnega zavarovanja, bi drugace oblikoval zakonsko dolocbo 1.odstavek 380. clena ZOR. Vendar je ni, ker je s tudi sicer jasno zakonsko dolocbo daljši zastaralni rok dolocil le za terjatve iz življenjskega zavarovanja. Zato za terjatve iz nezgodnega zavarovanja velja triletni zastaralni rok.

Sodba nº II Ips 151/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Tožnik se je z osebnim avtomobilom zaletel v avtomobil in je vozil pred njim in se je zaletel v nasproti vozeci avtomobil.

Sodba nº II Ips 152/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Cišcenje vecje in težje steklene plošce, ki ga je opravljala skupina treh delavk, od katerih sta dve plošco privzdignili in držali, medtem ko jo je tretja - tožnica cistila, upoštevaje pri tem fizikalna svojstva stekla (lomljivost, krhkost) in težjo kontroliranost delovanja sil treh delavcev na plošco med cišcenjem, ko se steklo lahko zlomi in poškoduje delavce ob njem, je tudi po presoji revizijskega sodišca predstavljalo v konkretnih okolišcinah nevarno dejavnost.

Sklep nº II Ips 157/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Od smrti dalje fizicne osebe ni vec in zato ne more biti vec subjekt procesnih pravic. Neobstojeca oseba pravde ne more zaceti, niti ne kdo drugi v njenem imenu. Zato se pomanjkljivosti take narave ne morejo odpraviti.

Sodba nº II Ips 155/2000 of Civilni oddelek, September 20, 2000

Vrnitev otroka na prehod za pešce, potem ko je že preckal cesto, ni obicajna prometna situacija. Zato ni krivde odškodninske odgovornosti staršev mladoletnega mopedista, ki na (prav) tako prometno situacijo sina niso opozarjali.

September 19, 2000

Sodba nº VIII Ips 192/99 of Delovno-socialni oddelek, September 19, 2000

Sodišci prve in druge stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ker pri odlocanju o negmotni škodi nista dovolj upoštevali pomena prizadetih dobrin oškodovanca ter namena odškodnine, kot so te kategorije uveljavljene kot standardi v praksi, s cemer sta kršili dolocila 2. odstavka 200. clena ZOR. Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanu v sodnem postopku je razvidno, da je tožnik pri poškodbi utrpel trajne posledice. Zmanjšana je gibljivost zapestja za 12 % ter groba moc poškodovane ...

Sodba nº VIII Ips 59/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 19, 2000

V obravnavani zadevi je osrednji predmet spora zakonitost oziroma nezakonitost odlocitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavca. Za pravilno uporabo materialnega prava in za odlocitev o tem vprašanju je med odlocilnimi dejstvi tudi vprašanje, v kakšnem pogodbenem razmerju sta bila tožnik in tožena stranka. Glede tega vprašanja je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bila med njima sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedolocen cas, zato tega dejstva v revizijskem postopku ni mo...

Sodba nº VIII Ips 293/99 of Delovno-socialni oddelek, September 19, 2000

Po dolocilih 6. tocke 100. clena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 5/91, 13/93, 29/95) delavcu s prvim dnem odsotnosti z dela preneha delovno razmerje, ce je bil neupraviceno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se ne vrne na delo, ce pa se vrne, mu delovno razmerje preneha z dnem dokoncnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja (5. tocka omenjenega clena). V prvem in drugem primeru so pristojni organi delodajalca upraviceni, da v okolišcinam primernem roku izpeljejo...

Sodba nº VIII Ips 296/99 of Delovno-socialni oddelek, September 19, 2000

Revizijsko sodišce ni preizkušalo novih navedb revidenta v reviziji, ki se nanašajo na zapisnik. Tega ne dopušcajo dolocila 3. odstavka 385. clena ZPP, po katerih revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustna. Nova dejstva in dokaze pa je mogoce navajati oziroma predlagati le, ce se ticejo bistvene kršitve dolocb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (387. clen ZPP).

Sodba nº VIII Ips 35/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 19, 2000

Ugotovitev komisije tožene stranke, ki je spremljala tožnicino delo (iz katere ni razvidno niti katero delo) in ga negativno ocenila s posplošeno oceno, zato ne more imeti pravnih posledic iz 4. tocke 1. odstavka 100. clena ZDR - prenehanje delovnega razmerja. Ker je bilo tožnicino poskusno delo ocenjevano v nasprotju z zakonskimi in podzakonskimi dolocili, je treba šteti, da je tožnica delovno razmerje pri toženi stranki sklenila brez tega pogoja.

Sodba nº VIII Ips 47/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 19, 2000

Po dolocbi 7. odstavka 149. clena ZPP se v primeru, ko se vrocilnica izgubi, vrocitev lahko dokazuje tudi drugace. Uporaba te dolocbe pride v poštev le v primeru, kadar vrocilnice ni. V obravnavani zadevi, ko je na vrocilnici napisan kot datum prejema 25.2.1991, za katerega je tožnik zatrjeval, da ni tocen, je uporabiti dolocbo 6. odstavka 149. clena ZPP. Po tej dolocbi se v primeru, ko je na vrocilnici netocno zapisan dan vrocitve, šteje, da je bila vrocitev opravljena tistega dne, ko je bil...

Sodba nº VIII Ips 40/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 19, 2000

Delavcu delovno razmerje ne preneha, ce za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca. V obnašanje delavca lahko štejemo tudi neupraviceno odsotnost z dela zaporedoma vec kot pet delovnih dni. Tako je tudi glede na dolocbe Konvencije MOD št.158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca neupravicen izostanek z dela zaporedoma vec kot pet delovnih dni, ce ga delodajalec ugotovi, dovolj resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.

Sklep nº VIII Ips 34/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 19, 2000

Delavec ima pravico in dolžnost, da uveljavlja svoje pravice v rokih, ki so zakonsko doloceni oziroma v ustreznih, z uporabo analogije dolocljivih primernih rokih. V nasprotnem primeru sodno varstvo izgublja svoj pomen, saj se pravna varnost za oba udeleženca postopka z nerazumnim in neopravicljivim podaljševanjem rokov slabša, vec pa je tudi možnosti eventuelnih zlorab in to tako, na strani delodajalca kot tudi na strani delavca.

Sklep nº VIII Ips 32/2000 of Delovno-socialni oddelek, September 19, 2000

Pri dolocanju presežnih delavcev je treba upoštevati temeljna merila dolocena v 13. clenu SKPG. Argument, ki ga kot nov kriterij ponujata nižji sodišci - dislokacija delovnih mest oziroma lokacijska oddaljenost - ni kot merilo pri dolocitvi trajno presežnih delavcev predviden niti z zakonom niti s kolektivno pogodbo. Zato ga ni mogoce upoštevati pri dolocanju trajno presežnih delavcev, kot sta to storili nižji sodišci.

September 14, 2000

Sodba nº II Ips 133/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Tožena stranka je sama in njeni delavci, za katere tudi odgovarja skladno z dolocilom 170. clena ZOR, odgovorna, ker je opustila organizacijo dela, pripravo in nabavo ustreznih sredstev za delo na nacin, ki bi zagotavljal varno delo.

Sklep nº II Ips 18/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Obravnavani spor je v delu, ki je predmet revizijskega preizkusa, premoženjski spor, za katerega bi morala tožeca stranka posebej navesti njegovo vrednost.

Sodba nº in sklep II Ips 86/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Obravnavani spor je v delu, ki se nanaša na dolžnost preskrbeti uporabno dovoljenje in izstaviti zemljiškoknjižno listino, premoženjski spor, za katerega bi morala tožena stranka posebej navesti njegovo vrednost.

Sodba nº II Ips 265/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Presoja višine preživnine za otroka in zacasne preživninske obveznosti do razvezanega zakonca, ki si še ni uredil nadomestila za cas brezposelnosti

Sodba nº II Ips 140/00 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Neodplacani del posojila za nakup nepremicnine pridobljene v casu trajanja zakonske zveze, po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino solastniškega deleža; v tem obsegu gre za obligacijsko pravno razmerje.

Sodba nº II Ips 194/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Presoja obstoja okolišcin, ki potrjujejo obstoj izvenzakonske skupnosti.

Sodba nº II Ips 165/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Imetnica stanovanjske pravice, ki se na dan uveljavitve SZ iz stanovanja ni izselila, ceprav po obisku na vojnem podrocju nekdanje SFRJ ni mogla priti domov, bi morala po dolocbi 117. clena SZ dati uporabniku stanovanja pravocasno privolitev za odkup, da bi ta lahko bil k odkupu legitimiran.

Sklep nº Cp 12/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Besedilo "kakšna stranka" iz drugega odstavka 217. clena ZPP (1977) oziroma drugega odstavka 210. clena ZPP (1999) pove le to, da lahko nadaljevanje postopka predlagata obe, tj. tožeca ali tožena stranka. Kadar pa je na eni ali drugi strani vec oseb, je potrebna še presoja, v kakšnem materialnopravnem razmerju so si zahtevki oziroma tožniki ali toženci med seboj. Takšna materialnopravna presoja pa ni predmet popravnega sklepa.

Sodba nº II Ips 39/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Tožena stranka zmotno zatrjuje, da bi se sodišci morali ukvarjati z neposrednim vzrokom požara, to je nestrokovno zidavo dimnika. Ko nastopi zavarovalni primer, je treba ugotavljati, ali je bila pogodba veljavno sklenjena ali ne. Morebitne napake ob sklenitvi pogodbe bi bile pravno odlocilne le, ce bi bilo ugotovljeno, da je zavarovalnica tedaj storila vse, kar je po splošnih pogojih in ZOR bila dolžna storiti, pa kljub temu ni mogla priti do pravno odlocilnih podatkov, ki vplivajo na njeno o...

Sklep nº II Ips 122/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine sta lahko stranki izvršilnega postopka samo dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz takšne listine izhaja.

Sodba nº II Ips 56/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Po 32. clenu ZD ima potomec pravico do izlocitve ali kvotnega dela zapušcine. Med zapustnikom in potomci nastane stvarnopravni skupnosti podobna skupnost. Ta skupnost se ob smrti razdruži na ta nacin, da se doloci delež potomca in opravi delitev. Le v izjemnih primerih, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna ali ce so razmere takšne, da bi bila dolocitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izlocil, v denarju (s tem vse...

Sodba nº II Ips 123/2000 of Civilni oddelek, September 14, 2000

Ugotavljanje obstoja elementov, ki so podlaga odškodninske odgovornosti.

Sodba nº III Ips 87/2000 of Gospodarski oddelek, September 14, 2000

Prodajna pogodba, ki jo sklene po koncani javni dražbi stecajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (cetrti odstavek 154 clena ZPPSL), ni obicajna obligacijska pogodba, temvec samo izvedbeno dejanje javne dražbe; zato kupec ne pridobi stvari s to pogodbo, temvec originarno po koncani javni dražbi, ki jo izvede državni organ.

Sklep nº III Ips 76/99 of Gospodarski oddelek, September 14, 2000

Po prenehanju pogodbenega razmerja lahko stranka, katere trgovsko blago je bilo pri drugi stranki, od slednje zahteva vrnitev blaga. Ni pa zakonske ovire, da se bivši pogodbeni stranki ne bi mogli dogovoriti drugace.

Sodba nº III Ips 17/2000 of Gospodarski oddelek, September 14, 2000

Sklep o glavni razdelitvi je možno izpodbijati samo s pravnimi sredstvi. Njegovih ucinkov ni mogoce "korigirati" s tožbo.

Sklep nº III R 28/2000 of Gospodarski oddelek, September 14, 2000

Ni bistvena kršitev dolocb pravdnega postopka iz 2. tocke drugega odstavka 339. clena ZPP, ce v senatu, ki odloca o ugovoru zoper sklep o priznanju tuje sodne odlocbe sodeluje sodnik, ki je vodil postopek za njeno priznanje.

September 13, 2000

Sodba nº I Ips 87/98 of Kazenski oddelek, September 13, 2000

Podana je bistvena kršitev dolocb kazenskega postopka po 11.tc. 1.odst. 371.cl. ZKP, ker je v izreku sklepa o sodnem opominu navedeno, da je obdolženec rekel zasebnemu tožilcu, da "so vsi pri hiši pijanci", medtem ko je v razlogih sklepa navedeno, da sodišce šteje za dokazano, da je obdolženec rekel zasebnemu tožilcu "žerete pa ne vete kaj delate". Izrek tako nasprotuje razlogom sklepa.

Sodba nº I Ips 200/2000 of Kazenski oddelek, September 13, 2000

Z navedbami, da je obtoženec zbežal v tujino v prepricanju, da si rešuje golo življenje in ne zaradi izmikanja kazenskemu pregonu, zagovornica izpodbija dokazno oceno sodišca o obstoju pripornega razloga iz 1.tc. 1.odst. 201.cl. ZKP in torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa ni mogoce vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Sodba nº I Ips 169/97 of Kazenski oddelek, September 13, 2000

Ker je bil pomicni vilicasti kljuc najden v kabini vozila za voznikovim sedežem, ki ni skrit prostor, so organi za notranje zadeve zakonito pregledali vozilo na podlagi 1. in 2.odst.148.cl., kljuc pa zasegli na podlagi 2.odst. 220.cl. in 1.odst. 164.cl. ZKP. Tako dobljeni pomicni vilicasti kljuc torej ni dokaz, pridobljen s kršitvijo v ustavi dolocenih clovekovih pravic.

Sodba nº I Ips 197/2000 of Kazenski oddelek, September 13, 2000

Pojem "naloge javne varnosti" iz 4.odst. 302.cl. KZ ni nedolocen, ceprav njegov pomen ni opredeljen v 126.cl. KZ. V takem primeru lahko sodišce razlaga pomen izrazov, uporabljenih v KZ, z uporabo razlagalnih inštrumentov, to pa je med drugim tudi na podlagi njihovega pomena, ki je dolocen v drugih predpisih. Pri tem ni nujno, da je v teh predpisih uporabljeni izraz (pojem) dobesedno enako opredeljen kot v KZ, pac pa je pomembna njegova vsebina. V konkretnem primeru je zato sodišce ravnalo pra...

Sodba nº I Ips 166/2000 of Kazenski oddelek, September 13, 2000

Dolocbe 3.tc. 1.odst. 201.cl. ZKP si ni mogoce razlagati tako, da mora sodišce ugotoviti obstoj vseh alternativno naštetih okolišcin, ki zadevajo kaznivo dejanje in storilca, pac pa morata biti izkazani najmanj ena objektivna in ena subjektivna okolišcina, ki v medsebojni povezavi utemeljujeta sklep o realni nevarnosti, da bi obdolženec ponovil istovrstno kaznivo dejanje.

Sodba nº I Ips 193/2000 of Kazenski oddelek, September 13, 2000

Zoper obdolženca je bila s sklepom uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 2.odst. 212.cl. KZ v zvezi s 25. cl. KZ, nato pa vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po 3. v zvezi s 1.odst. 221.cl. KZ. Ker je šlo za isti življenjski primer (historicni dogodek), preiskava za kaznivo dejanje velike tatvine pa zoper obdolženca ni bila ustavljena, je ob vložitvi obtožnega predloga kazenski postopek zoper obdolženega že tekel.

Sodba nº I Ips 6/98 of Kazenski oddelek, September 13, 2000

Bistvena kršitev dolocb kazenskega postopka iz 3. tc. 1. odst. 371. cl. ZKP ni podana, ce je kazenski postopek tekel v srbohrvaškem jeziku, obsojenec pa ni zahteval, da bi na glavni obravnavi uporabljal svoj jezik in v svojem jeziku spremljal njen potek.

September 12, 2000

Sodba nº I Ips 212/2000 of Kazenski oddelek, September 12, 2000

Pri obdolžencu je podana neugodna kombinacija duševne motnje in odvisnosti od drog, zaradi katere bi bilo potrebno cimprejšnje zdravljenje, za katerega se je obdolženi tudi odlocil. Glede na naravo varovanega (zaprtega) oddelka psihiatricne klinike, kjer bo obdolženec pod ustreznim nadzorom deležen potrebne zdravniške oskrbe, pri cemer zdravljenja ne more samovoljno opustiti in prekiniti, je ocitno, da je ponovitveno nevarnost pri obdolžencu mogoce odpraviti že s hišnim priporom v navedeni us...

Sodba nº VIII Ips 276/99 of Delovno-socialni oddelek, September 12, 2000

Odškodnina, ki je bila tožniku priznana za psihicne bolecine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je po oceni revizijskega sodišca ob upoštevanju uveljavljenih standardov v sodni praksi primerna. Pri tem revizijsko sodišce ugotavlja, da revidentove navedbe, da njegova stopnja invalidnosti z vidika nematerialne škode ni bila ustrezno denarno ovrednotena, niso utemeljene. Stopnja invalidnosti ni samostojni temelj za priznanje nematerialne škode. Ta stopnja lahko pomembno vpliva n...

Sodba nº VIII Ips 291/99 of Delovno-socialni oddelek, September 12, 2000

Za presojo v tej zadevi prav tako ni odlocilnega pomena ali je bila pri izvajanju konkretne delovne naloge tožnika navzoca oseba, odgovorna za varnost pri delu. Bilo je ugotovljeno, da varstveni predpisi ob obravnavanem dogodku niso bili kršeni, torej ni mogoce pricakovati, da bi lahko odgovorna oseba v obravnavanih okolišcinah kakorkoli vplivala na to, da do dogodka, pri katerem je tožnik zacutil bolecino v hrbtu, ne bi prišlo. Koncno tudi ni v skladu z zakoni logike revidentova trditev, da ...

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners