Vrhovno Sodišče: Opinions issued on December 2007

December 20, 2007

Sodba nº I Ips 176/2007 of Kazenski oddelek, December 20, 2007

Pogoj za spremembo obtožbe ni nujno ugotovitev nove okoliščine, temveč spremenjena ocena izvedenih dokazov, ki jo napravi državni tožilec in se tako pokaže, da je podano drugačno dejansko stanje, kot ga je videl ob vložitvi obtožnega akta.

Sodba nº I Ips 477/2007 of Kazenski oddelek, December 20, 2007

Verjetnost storitve kaznivega dejanja na stopnji utemeljenega suma, ki sicer mora biti predhoden, izrazljiv, konkreten in specifičen, je v trenutku odreditve pripora in uvedbe preiskave nižja, kot mora biti v trenutku vložitve obtožnice.

Sodba nº I Ips 470/2007 of Kazenski oddelek, December 20, 2007

Z opredelitvijo, da je podaljšanje pripora zoper obdolženega neogibno potrebno za zagotovitev varnosti ljudi, je sodišče zavzelo stališče tudi glede odreditve hišnega pripora kot milejšega ukrepa.

Sodba nº IV Ips 10/2005 of Kazenski oddelek, December 20, 2007

Dejansko stanje prekrška vgradnje neodobrene oziroma nehomologirane opreme v vozilo (po tretjem v zvezi s sedmim odstavkom 59. člena ZVCP-1) je dopustno ugotavljati v postopku pred prekrškovnim organom (prvi odstavek 55. člena ZP-1) in torej ne le z napotitvijo na izredni tehnični pregled oziroma dokazovati le z rezultati takšnega pregleda.

Sodba nº IV Ips 73/2007 of Kazenski oddelek, December 20, 2007

Odreditev preizkusa alkoholiziranosti na storilčevem domu, čeprav več kot uro in pol po storitvi prekrška, je bila upravičena, saj je bil podan sum, da je storilec vozil pod vplivom alkohola, ko je storil prekršek, razlog za časovni zamik pa je bil na strani storilca, ki je kraj storitve prekrška zapustil.

Sodba nº IV Ips 21/2007 of Kazenski oddelek, December 20, 2007

Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi ali preseženi določeni vsoti kazenskih točk se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za presojo statusa voznika, kot tudi za ugotovitev, ali je bila predpisana vsota dosežena ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrška oziroma prekrškov.

Sodba nº I Ips 161/2007 of Kazenski oddelek, December 20, 2007

Čeprav Zakon o kazenskem postopku ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, pa je glede na strogo določene meje preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti (prvi odstavek 424. člena ZKP) jasno, da mora vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne le navesti zakonske razloge, iz katerih vlaga zahtevo (prvi odstavek 420. člena ZKP), temveč mora tudi konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona.

December 19, 2007

Sklep nº VIII R 44/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 19, 2007

Upravno sodišče bo moralo najprej odpraviti pomanjkljivosti glede popolnosti in razumljivosti vloge („subsidiarne tožbe“). Šele potem bo lahko odločilo glede tega, ali je za odločanje o tožbi pristojno oziroma o katerem delu zahtevka je morda pristojno, ali pa gre dejansko za pristojnost kakšnega drugega stvarno pristojnega sodišča. Ni pa mogoče že tako nepopolne in nerazumljive vloge odstopiti drugemu sodišču, ki bi morda lahko bilo stvarno pristojno.

December 18, 2007

Sodba nº I Up 1068/2005 of Upravni oddelek, December 18, 2007

Predmet denacionalizacije je samo premoženje, ki je bilo dejansko podržavljeno. Izločena stanovanja se ne štejejo za podržavljeno premoženje, ne glede na to, v čigavo korist (bivših solastnikov) so bila izločena. V vrednost stanovanjskih in poslovnih prostorov v denacionalizirani zgradbi so zajete vse površine skupnih delov in naprav ter (funkcionalno) zemljišče.

Sodba nº I Up 738/2007 of Upravni oddelek, December 18, 2007

Če prosilec za azil zavaja organ oziroma zlorablja postopek s tem, da lažno prikazuje okoliščine, na katere se sklicuje oziroma je v Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov, je njegova prošnja očitno neutemeljena in se zavrne v pospešenem postopku.

Sklep nº X Ips 424/2007 of Upravni oddelek, December 18, 2007

Če revident ne izkaže, da bi bil za dovolitev revizije izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, se revizija ne dovoli in se zavrže.

Sklep nº X Ips 424/2007 of Upravni oddelek, December 18, 2007

Če revident v reviziji ne izkaže obstoja pogojev za njeno dovolitev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, se revizija zavrže kot nedovoljena.

Sodba nº X Ips 1138/2004 of Upravni oddelek, December 18, 2007

Obstoj verjetnosti zmede je treba presojati celovito, pri čemer je treba upoštevati vse pomembne dejavnike v zadevi. Primerjava znamk obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku, saj le-ta zaznava znamko kot celoto in ne preizkuša njenih posameznih podrobnosti. Pri tem se predpostavlja, da gre za takega povprečnega potrošnika, ki je dobro obv...

Sodba nº X Ips 281/2005 of Upravni oddelek, December 18, 2007

Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih Skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede, ki jo lahko dve znamki ustvarita pri potrošniku glede izvora blaga ali storitev.

Sklep nº Kp 9/2007 of Kazenski oddelek, December 18, 2007

Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje po 1. točki prvega odstavka 398. člena ZKP je možna le v primeru, ko sodišče druge stopnje izreče kazen zapora dvajsetih let za kazniva dejanja v steku, ki se obravnavajo v enotnem postopku sojenja in izrekanja kazni.

Sodba nº I Ips 439/2007 of Kazenski oddelek, December 18, 2007

Ko sodišče odloča, ali naj izreče hišni pripor, je edino merilo ocena, da pripor ni neogibno potreben in da tudi občasni nadzor obdolženca zagotavlja varnost ljudi (oziroma nemoten potek kazenskega postopka).

Sklep nº Dsp 102/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Z določbo 32. člena ZDSS-1 se ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje, ampak je pritožba zoper sklep o nedopuščeni reviziji dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu.

Sklep nº Pri 73/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Ker pritožnik ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zatrjevane neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje pa Vrhovno sodišče ni ugotovilo, pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji ni mogoče ugoditi.

Sklep nº VIII Pri 85/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Formalistično stališče sodišča druge stopnje v zvezi s tem, da se aneks št. 1 nanaša na pogodbo o zaposlitvi 4169/01 (ki dne 27.12.2001 sploh ni bila sklenjena) in ne na pogodbo o zaposlitvi št. 4169/02 (ki je bila sklenjena 27.12.2001 in realizirana), nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, po katerem za veljavnost pogodbe o izobraževanju ni potrebna niti pisna oblika; tudi v primeru, kadar se za veljavnost neke pogodbe zahteva pisna oblika, ni mogoče odrekati taki pogodbi...

Sklep nº VIII Ips 129/2006 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

V sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja že po ZDR/90 obstaja dolžnost sodišča, da presodi o zahtevku glede na elemente posameznega razmerja. Ni bistveno, če elementi delovnega razmerja v ZDR/90 niso izrecno določeni (tako kot sedaj v 4. členu ZDR/02), saj jih je mogoče in potrebno ugotavljati na podlagi drugih zakonskih določb, ki urejajo posebnosti delovnega razmerja (za razliko ostalih pogodbenih razmerij).

Sodba nº VIII Ips 384/2006 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki).

Sodba nº VIII Ips 467/2006 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Pri posebnih primerih zavarovanja iz 21., 22. in 23. člena ZPIZ92 gre za ožji obseg zavarovanja določenih kategorij zavarovancev. Višino nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev določa 126. člen ZPIZ92, ki pa izrecno ne vključuje zavarovancev iz 23. člena ZPIZ92, torej zavarovancev, kot je bil tožnik. Nižji sodišči sta zato pravilno upoštevali določbe ZPIZ92, ki urejajo podobne primere.

Sodba nº VIII Ips 444/2006 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Predmet sodne presoje je bila odločitev pristojnih organov tožene stranke o pravicah tožnice iz invalidskega zavarovanja glede na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času odločanja – torej v letu 2000 in 2001. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju tožnice, tudi ob isti diagnozi bolezni, so bile lahko podlaga za novo odločanje o teh pravicah.

Sodba nº VIII Ips 12/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki).

Sodba nº VIII Ips 408/2006 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

ZZZPB v 25.a členu ne določa, da pravico do preostalega nadomestila lahko uveljavi le nekdo, ki izpolni tudi pogoje za priznanje nove pravice oziroma, da je pogoj za preostanek koriščenja nadomestila pridobitev pravice do novega nadomestila.

Sodba nº in sklep VIII Ips 314/2006 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Sodišče druge stopnje je spremenilo odločilen zaključek, na katerem temelji sodba sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo o odpravnini. Vendar to ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero se sklicuje revident. Sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje brez obravnave namreč sama po sebi še ne pomeni, da stranki ni bila zagotovljena možnost sodelovanja v postopku, temveč bi lahko predstavljala kršitev načela neposrednosti...

Sodba nº VIII Ips 190/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Ob ugotovitvi, da odločanje o predlogu za tožnikovo predčasno razrešitev z delovnega mesta direktorja študentske organizacije ni bilo pravočasno uvrščeno v predlog dnevnega reda seje študentskega parlamenta in da tožnik s strani pristojnega predsednika študentskega parlamenta ni bil obveščen o prevzemu postopka za njegovo razrešitev ter mu na seji ni bil omogočen zagovor, je bila odločitev študentskega parlamenta o tožnikovi predčasni razrešitvi nezakonita.

Sodba nº VIII Ips 7/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Četudi so bili delavci obveščeni, da bo za naprej o koriščenju dopusta odločal vodja proizvodnje, tožniku v zvezi z izrabo letnega dopusta in odsotnostjo z dela ni mogoče očitati naklepa ali hude malomarnosti, če mu je nadrejeni mojster, ki mu je dotlej odobraval odsotnosti, zagotovil, da bo glede njegove izrabe letnega dopusta vse potrebno uredil z nadrejenim vodjo proizvodnje.

Sklep nº VIII Ips 326/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je vezano na sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti, razen če ga razveljavi na podlagi utemeljene pritožbe stranke.

Sklep nº VIII Pri 72/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Presoja pogoja za dopustitev revizije iz 1. alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, to je, ali je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena izključno sodišču druge stopnje. Takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati.

Sodba nº VIII Ips 5/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Zgolj za čas, ko tožnik ni delal zaradi nezakonitih sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, je bil upravičen do nadomestila plače ob predpostavkah, ki so bile podane v času izdaje nezakonitih sklepov, oziroma na podlagi primerjave s povprečnimi dejanskimi zaslužki njegovih sodelavcev – voznikov. Po vrnitvi na delo pa je bil tožnik upravičen do plače po dejanskem delu oziroma glede na veljavne razporeditvene odločbe.

Sodba nº VIII Ips 13/2007 of Delovno-socialni oddelek, December 18, 2007

Iz opredelitve utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki v bistvu pomeni prenehanje potreb po opravljanju del na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi v dosedanji vsebini, organizacijski opredelitvi ali zahtevnosti, ne izhaja, da bi lahko bil utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj in izključno le znižanje delavčeve plače.

Sklep nº in sodba III Ips 99/2006 of Gospodarski oddelek, December 18, 2007

Po dejanski ugotovitvi, da je tožena stranka uporabljala poslovni prostor tožeče stranke, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki nadomestiti korist, ki jo je imela od take uporabe (219. člen ZOR v povezavi s tretjim odstavkom 210. člena ZOR).

Sodba nº III Ips 17/2006 of Gospodarski oddelek, December 18, 2007

Tožeča stranka dokazov ni predlagala tako (afirmativno), da bi sodišče prve stopnje o njih moralo odločiti s sklepom (temveč „po potrebi“).

Sklep nº in sodba III Ips 135/2005 of Gospodarski oddelek, December 18, 2007

Sodišče prve stopnje je združeno obravnavalo tožbo in nasprotno tožbo. Vendar pa sta združena spora ohranila svojo samostojnost. Zato je Vrhovno sodišče dopustnost revizije presojalo ločeno glede na sporno vrednost predmeta po tožbi in po nasprotni tožbi.

Sodba nº III Ips 142/2005 of Gospodarski oddelek, December 18, 2007

Nepravilno odločanje sodišč samo po sebi še ni protipravno v tem smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost tožene stranke po prvem odstavka 26. člena Ustave Republike Slovenije.

December 17, 2007

Sklep nº I Up 723/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Če nastanek težko popravljive škode ni izkazan, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja.

Sklep nº I Upr 2/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Sodna odločba ne more biti predmet upravnega spora.

Sklep nº I Up 742/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Če postane odločba, katere zakonitost je predmet presoje v upravnem sporu, izvršljiva šele s pravnomočnostjo, ni potrebe po odložitvi njene izvršitve, dokler ni končan upravni spor.

Sodba nº II Uv 20/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

V postopku izvolitve elektorjev za Državni svet se upoštevajo le tisti člani poklicne organizacije, ki opravljajo poklicno dejavnost.

Sklep nº I Up 844/2004 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Za odločanje o lastninski pravici na športnem objektu (2. stavek 2. odstavka 64. lena Zakona o športu) je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Sodba nº I Up 747/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

V zadevi ne gre za odločanje o zakonitosti posamičnega dejanja iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, s katerim bi tožena stranka posegla v tožnikove človekove pravice in svoboščine, saj ima tožnik zoper izdani sklep o omejitvi gibanja zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.

Sodba nº I Up 736/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Ponovna prošnja za azil, ki jo prosilec za priznanje azila vloži potem, ko je bila njegova prejšnja prošnja že pravnomočno zavrnjena, je najprej predmet predhodne obravnave o tem, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega azilnega postopka, to je, da so se okoliščine za prosilca bistveno spremenile. Dokaze o bistveno spremenjenih okoliščinah mora predložiti prosilec sam.

Sklep nº X Ips 122/2005, enako tudi X Ips 262/2005 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Z uvrstitvijo blaga v drugo tarifno številko, ki je prav tako prosta carine, kot tarifna številka, ki jo je navedel deklarant v ECL, se tožnikova obveznost plačila carinskih dajatev ni spremenila. Tožnik zato ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za revizijo, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.

Sodba nº X Ips 118/2005, enako tudi X Ips 119/2005 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinir...

Sodba nº X Ips 117/2005 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Revident je dopolnitev pritožbe, sedaj revizije, vložil po poteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (2. odstavek 70. člena ZUS). Zakonsko sicer ni izrecno določeno, kako ravnati z dopolnitvami, ki so vložene po izteku roka za vložitev vloge, vendar se glede na 89. člen ZUS-1 prepozna revizija zavrže. Do enake pravne posledice je pripeljala tudi prepozna vložitev pritožbe po ZUS (1. odstavek 343. člena ZPP in 16. člen ZUS). Z 89. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po pre...

Sklep nº I Up 743/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Na podlagi 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je zagotovljena pravica do združitve in ohranitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani.

Sklep nº I Up 741/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ko je obravnavalo konkretno zadevo na podlagi 1. odstavka 4. člena in 66. člena ZUS-1 (2. odstavek 75. člena ZUS-1), saj bi moralo upoštevati, da je tožnik vložil tožbo zaradi molka organa, kasneje pa jo je razširil na sklep tožene stranke o omejitvi gibanja (22.11.2007).

Sodba nº X Ips 123/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Če je želela revidentka doseči preizkus izpodbijane prvostopenjske sodbe, bi morala glede na 3. točko 335. člena in 383. člen ZPP, ki se v upravnem sporu uporabljata primerno (1. odstavek 22. čelna ZUS-1), razloge navesti. Ker se z revizijo izpodbija prvostopenjska sodba, morajo biti tudi revizijski razlogi podani tako, da se nanašajo prav na izpodbijano sodbo. Zgolj sklicevanje na razloge v neki drugi vlogi, ki se je nanašala na čisto drugo odločbo s povsem drugačno obrazložitvijo, pa po pre...

Sklep nº I Up 729/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Če ni že v zahtevi za izdajo začasne odredbe izkazana verjetnost nastanka težko popravljive škode, se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne.

Sodba nº I Up 720/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Upravno sodišče je pravilno ocenilo okoliščine, da je tožnik po prijetju prošnjo za azil vložil le zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države.

Sodba nº I Up 733/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Pravilno je bilo presojeno, da je tožnik navajal kontradiktorne izjave glede svojih osebnih podatkov ter v prošnji za azil navedel tudi drugačne razloge, kot jih je navajal na zaslišanju z dne 11.9.2007. Tožena stranka je zaradi navedenega utemeljeno dvomila v resničnost njegovih izjav in jih zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni mogla sprejeti za verodostojne.

Sklep nº I Upr 4/2006 of Upravni oddelek, December 17, 2007

O zakonitosti posamičnega akta, s katerim je inštančni organ po nadzorstveni pravici odpravil odločbo centra za socialno delo, je pristojno odločati upravno in ne socialno sodišče.

Sodba nº X Ips 263/2005 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinir...

Sodba nº X Ips 121/2005, enako tudi X Ips 120/2005 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje. GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, se šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato ...

Sklep nº I Up 629/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

V primeru, da upravni spor, iz katerega izhaja taksna obveznost, sprožita dve tožeči stranki z vložitvijo skupne tožbe, je njuna taksna obveznost nerazdelna, kar pomeni, da lahko sodišče terja takso od katerekoli stranke.

Sodba nº X Ips 102/2005 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Značilnosti oziroma sestava blaga so dejansko vprašanje, sama razvrstitev v carinsko tarifo pa je pravno vprašanje. Ker GSM mobilni telefonski sistem v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) ni poimenovan, se njegova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje.

Sodba nº I Up 724/2007 of Upravni oddelek, December 17, 2007

Pri odločanju o ponovni prošnji za priznanje azila po določbi 41. člena ne gre, kot zmotno menijo tožniki, za ugotavljanje pogojev za azil, ampak gre za ugotavljanje pogojev za ponovno uvedbo azilnega postopka. Pogoj bistveno spremenjene okoliščine mora dokazati prosilec.

December 16, 2007

Sodba nº I Ips 444/2007 of Kazenski oddelek, December 16, 2007

Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec kot direktor družbe izrabil položaj z izplačilom računov iz sredstev družbe za zasebne namene, s tem pa je protipravnost kot splošna sestavina kaznivega dejanja v zadostni meri opredeljena in ni potrebno, da je izrabitev položaja konkretizirana z navedbo vsebine pooblastil in pravne podlage, iz katere ta izhajajo.

December 13, 2007

Sodba nº I Up 410/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo RS, se ta določba zakona, če Ustavno sodišče ne odloči drugače, uporablja še naprej, le da (kolikor je mogoče) ustavi prijazno. ZJU ne določa „nekrivdnih“ razlogov za razrešitev položajnih uradnikov, zato pravilnosti in zakonitosti take razrešitve po vsebini v upravnem sporu ni mogoče preizkusiti. Ni podana kršitev ZUP, če v obrazložitvi akta o razrešitvi „nekrivdni“ razlog ni naveden, dovolj je,...

Sklep nº I Up 1271/2006 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Po 2. odstavku 61. člena ZUP pooblastilo pooblaščencu ne preneha, če stranka med postopkom umre, temveč velja naprej, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa svojega pooblastila po ZUP (1986) ne more prenesti na drugega brez posebnega pooblastila.

Sodba nº X Ips 1627/2006 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Zatrjevanih kršitev pravil upravnega postopka revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo določenih kršitev pravil postopka odločanja v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava.

Sodba nº X Ips 1035/2006 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Izpodbijani sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka je zgolj procesni sklep, ki ne temelji na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, temveč na pravni presoji določb ZUP. Razlaga pojmov ZUP pa ne predstavlja uporabe materialnega prava, ki zaradi procesne narave izpodbijanega sklepa v tej zadevi sploh ne bi bilo uporabljeno. Ker se v reviziji zatrjuje kršitev pravil upravnega postopka, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka v upravnem ...

Sodba nº X Ips 812/2005 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Prehodna določba 3. odstavka 72. člena ZDDV je zadostna materialna podlaga za plačilo vseh do 1.7.1999 nezapadlih obrokov finančnega leasinga.

Sodba nº I Up 522/2005 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da obveznost prebivanja najemnika v stanovanju, v zvezi s katerim uveljavlja določena materialna upravičenja, izhaja tako iz jezikovne razlage določbe 2. odstavka 173. člena SZ-1, kot tudi iz namena navedenega pravnega pravila, da se tudi najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ki prebivajo v denacionaliziranih stanovanjih, zagotovijo vse tiste ugodnosti, ki so jih bili deležni na...

Sklep nº I Up 691/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Obnovo sodnega postopka je mogoče predlagati le v primeru, ko je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. V nasprotnem primeru obnova ni dovoljena.

Sodba nº I Up 1168/2005 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Vrednost nadomestnih in podržavljenih zemljišč se ugotavlja po predpisani metodologiji in na podlagi podatkov iz uradnih evidenc.

Sodba nº I Up 1101/2005 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Ker je upravni organ prve stopnje nepopolno ugotovil dejansko stanje, je bila njegova odločba pravilno odpravljena, tožba pa pravilno zavrnjena.

Sklep nº I Up 730/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 je ob izpolnjevanju pogojev mogoče izdati le, če se prvostopni akt izvršuje po določbah ZUP. Gradbeno dovoljenje je pozitivna in konstitutivna (favorabilna) odločba, ki ustanavlja pravico investitorju, da gradi pod pogoji, ki so določeni v tem upravnem dovoljenju in se ne izvršuje po določbah ZUP, zato izdaja začasne odredbe po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 ni mogoča.

Sklep nº I Up 734/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Težko popravljiva škoda je nedoločen pravni pojem; dejstva in okoliščine, s katerimi jo stranke dokazujejo, je treba izkazati že v zahtevi za izdajo začasne odredbe.

Sodba nº I Up 1135/2004 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Ker je po določbah prostorskih ureditvenih pogojev – PUP dovoljena med drugim tudi gradnja objektov in naprav za potrebe prometa in zvez, osnovne preskrbe in storitvenih dejavnosti, med te objekte pa spada bencinski servis (objekt za potrebe prometa), objekt za prodajo plina v jeklenkah (dejavnost trgovine) in avtopralnica (storitvena dejavnost), je gradnja bencinskega servisa, skladišča za prodajo plina in avtopralnice skladna s pogoji PUP.

Sklep nº I Upr 5/2005 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Ker SZ-1 v 2. odstavku 87. člena izrecno določa, da spori s področja oddajanja neprofitnih stanovanj v najem sodijo v pristojnost upravnega sodišča, je za odločanje v predmetnem sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.

Sodba nº I Up 1312/2004 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Dokaz o pravici gradnje ni pogodba o ustanovitvi služnosti na zemljišču, na katerem je predvidena gradnja, če je taka pogodba sklenjena le za čas enega leta, kar pomeni, da bi investitorju stvarna pravica prenehala že pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo.

Sklep nº I Up 722/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Po pravnomočni odločitvi o prošnji za priznanje azila preneha „učinkovati“ tudi omejitev gibanja. Tožnik si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja.

Sklep nº I Up 712/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da je spoštovanje zakonov in predpisov lahko že samo po sebi pogoj za varnost življenja in zdravja ljudi, vendar meni, da bi moralo sodišče prve stopnje to načelno opredelitev v obravnavanem primeru, ko je predmet ravno vprašanje, ali je za postavitev spornega objekta potrebno gradbeno dovoljenje ali ne, presojati tudi z vidika, da je tožeča stranka pred začetkom gradnje šotora najprej pridobila izjavo proizvajalca, da je šotor izdelan ...

Sodba nº in sklep I Up 726/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Pravica do zakonitega sodnika je po svoji naravi oblika oziroma tudi način uresničitve oziroma izpeljava ustavne pravice do nepristranskega sodnika, saj se ta zagotavlja tudi na način, da lahko posamezniku sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in Sodnim redom. Sama določitev sodnika na podlagi navedenih pravil pa je procesni akt oziroma dejanje, ki je lahko predmet presoje njegove pravilnosti oziroma primernosti v okviru že omenjenih določb ZPP oziroma ob smise...

Sodba nº I Up 370/2005 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Nima statusa upravičenca (dediča prvega dednega reda) hči, ki je umrla pred razlaščenko in pred podržavljenjem.

Sklep nº X Ips 737/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Revizije v upravnem sporu stranka, ki nima pravosodnega izpita, ne more vložiti. Revizija, ki jo po poteku roka vloži stranka po odvetniku, se kot prepozna zavrže.

Sklep nº II Upr 48/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Zoper sklep o zavrženju revizije VS RS kot zadnje sodne stopnje v državi ni pritožbe.

Sklep nº I Upr 3/2007 of Upravni oddelek, December 13, 2007

V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice. Ob taki ugotovitvi pa se upravno sodišče ne izreče za stvarno nepristojno in zadeve ne odstopi v reševanju sodišču, ki zagotavlja drugo sodno varstvo, temveč tožbo kot nepristojno zavrže.

Sklep nº I Upr 4/2005 of Upravni oddelek, December 13, 2007

V zadevi gre za terjatev tožeče stranke zaradi neopravičeno izplačanega denarnega zneska toženi stranki iz naslova prejemka iz 48.a člena ZZZPP. Gre torej za premoženjski spor, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Sodba nº X Ips 679/2006 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Če je bila oseba mladoletna, torej takšne starosti, da ni bila sposobna tvoriti svoje volje in se ravnati po njej, potem si iz stvarnih razlogov ni mogoče predstavljati, da bi lahko izpodbijala domnevo nelojalnosti s svojim ravnanjem. V takšnem primeru lahko izpodbija domnevo nelojalnosti tako, da se sklicuje, da je njej bližja oseba ravnala tako lojalno, da to izpodbija domnevo nelojalnosti tudi v njen prid. V poštev pride ravnanje osebe, ki je skrbela za mladoletno osebo, praviloma torej st...

Sklep nº I Up 1289/2006 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Okoliščine v zvezi z (ne)pravilnostjo vročitve odločbe, ki se izpodbija v upravnem sporu, niso „opravičeni razlogi“ za vrnitev v prejšnje stanje. Če je vročitev nepravilna, rok za tožbo še sploh ni zamujen.

Sodba nº I Up 1432/2004 of Upravni oddelek, December 13, 2007

Poslovni objekt, ki se gradi na zemljišču, kjer je prej stal stanovanjski objekt precej manjše tlorisne izmere, je nov objekt. In ker po določbah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki ureja območje, kjer se nahaja zemljišče predvidenega posega, gradnja novih objektov ni dovoljena, je lokacijsko dovoljenje nezakonito.

Sodba nº IV Ips 54/2007 of Kazenski oddelek, December 13, 2007

Z izrekom stranske sankcije 18 kazenskih točk storilcu, čigar vozniško dovoljenje ni bilo izdano v Republiki Sloveniji, je sodišče v izpodbijani sodbi prekoračilo pravico, ki jo je imelo po zakonu, kasnejša sprememba zakona pa na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.

Sodba nº I Ips 457/2007 of Kazenski oddelek, December 13, 2007

Čeprav se je zaslišanje obdolženca pred preiskovalno sodnico začelo tri ure po izteku 48 urnega roka policijskega pridržanja, je bilo zaslišanje privedenega obdolženca in priporni narok opravljen pred iztekom šestih ur po privedbi k preiskovalni sodnici, zato preiskovalni sodnici ni bilo treba s sklepom odrejati pridržanja obdolženca.

Sodba nº I Ips 266/2007 of Kazenski oddelek, December 13, 2007

Storilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe; v teh primerih so kazniva dejanja lahko storjena le navzven, napram upnikom, ne pa navznoter, z lastnim okoriščanjem.

Sodba nº I Ips 469/2007 of Kazenski oddelek, December 13, 2007

V zvezi z obstojem pripornega razloga ponovitvene nevarnosti sodišče ugotavlja danost objektivnih in subjektivnih okoliščin, na podlagi katerih sklepa na nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, pri čemer mora biti vselej podana vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina.

Sodba nº I Ips 217/2007 of Kazenski oddelek, December 13, 2007

Strokovno mnenje centra za forenzične preiskave ni nedovoljen dokaz, je pa kot vsak drug dokaz podvržen oceni sodišča.

Sodba nº IV Ips 54/2007 of Kazenski oddelek, December 13, 2007

Kazenske točke v cestnem prometu so se po veljavnem predpisu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, kasnejša sprememba predpisa pa na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se za storilca uporabi zakon ali predpis, ki je zanj milejši.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners