Vrhovno Sodišče: Opinions issued on February 2008

February 28, 2008

Sklep nº II Ips 645/2007 of Civilni oddelek, February 28, 2008

Drugi odstavek 24. člena ZIZ se nanaša zgolj na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in ga ni mogoče razširiti na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Sodba nº I Ips 53/2008 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Okoliščine, da je obdolženi utemeljeno osumljen štirih kaznivih dejanj, ki jih je storil v preizkusni dobi, da je bil že večkrat obravnavan in obsojen, zoper njega je vloženih več kazenskih ovadb, vse zaradi premoženjskih kaznivih dejanj ter okoliščine, da ni zaposlen, nima rednih dohodkov in je odvisen od drog, kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolženec na prostosti ponavljal tovrstna kazniva dejanja.

Sklep nº I Ips 32/2008 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Zoper pravnomočno odločbo, s katero je bil zavrnjen predlog zagovornika za nadomestitev pripora z varščino, zahteve za varstvo zakonitosti ni dopustno vložiti.

Sodba nº I Ips 62/2008 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti iz razlogov, predpisanih v prvem odstavku 420. člena ZKP in sklicevanje na kršitve, ki so bile uveljavljane s pritožbo, ne zadošča kriterijem iz prvega odstavka 424. člena ZKP.

Sodba nº I Ips 56/2008 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

S tem ko je v izpodbijani odločbi obrazložena neogibnost pripora za varnost ljudi, sodišče niti ni bilo dolžno posebej utemeljevati, zakaj zoper osumljenca ni odredilo milejšega ukrepa.

Sodba nº I Ips 499/2007 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

S trditvami, da kaznivo dejanje ni dokazano, se ne more utemeljevati kršitve kazenskega zakona; za kršitev kazenskega zakona gre lahko samo v primeru, ko sodišče na ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabi materialni predpis.

Sodba nº I Ips 145/2007 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Za gospodarsko dejavnost gre tudi v primeru, če je bil obtoženi kot vršilec dolžnosti direktorja v podjetju, ki se je nedvomno ukvarjalo z gospodarsko dejavnostjo, zadolžen za vodenje in odgovoren tudi za zakonitost dela podjetja; njegovo ugotavljanje trajnih presežnih delavcev na način in v obsegu, kot izhaja iz opisa dejanja, ki ima za posledico še izplačilo odpravnine in jubilejne nagrade, vsebuje vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ....

Sodba nº IV Ips 58/2007 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Čeprav postopkovne določbe ZP-1 tega izrecno ne zahtevajo, bi moralo sodišče že na podlagi osnovnih jamstev poštenega sodnega postopka pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo storilca seznaniti s ključnimi obremenilnimi dejstvi in mu omogočiti, da se o njih izjavi.

Sodba nº I Ips 55/2008 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Obrazložitev sklepa o priporu mora obdolžencu zagotoviti seznanitev z razlogi, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o obstoju pogojev za pripor in mu omogočiti pravico do učinkovite pritožbe.

Sodba nº I Ips 57/2007 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Vsakdo ima pravico, da mu sodi nepristranski sodnik, vendar pa zakon zahteva, da to svojo pravico pravočasno uveljavi – izločitev sodnika mora zahtevati v zakonskem roku.

Sodba nº IV Ips 24/2008 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Tudi če je prekrškovni organ izdal plačilni nalog zaradi izmikanja odvzemu vozniškega dovoljenja na podlagi takrat še veljavne odločbe o prekršku z določeno stransko sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je kršil prvi odstavek 252. člena ZIKS-1, ker se kasnejša odločba Ustavnega sodišča, s katero je bilo ugotovljeno absolutno zastaranje postopka o prekršku, razteza tudi na odločbe, izdane pred odločbo Ustavnega sodišča.

Sodba nº IV Ips 64/2007 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Ker je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom o resničnosti dejstva, da je bil storilec ob storitvi prekrška voznik začetnik, je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijani odločbi o prekršku razveljavilo in zadevi vrnilo prekrškovnemu organu v nov postopek.

Sodba nº I Ips 415/2007 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 289. člena KZ stori stranka, ki pri dokazovanju z zaslišanjem strank, med drugim tudi v pravdnem postopku, krivo izpove in sodišče na to izpovedbo opre svojo odločbo; pri tem zadostuje, da se na krivo izpovedbo stranke opira odločba, sprejeta na prvi stopnji.

Sodba nº I Ips 418/2007 of Kazenski oddelek, February 28, 2008

Če je sodišče obsojenca spoznalo za kriva storitvenega kaznivega dejanja davčne zatajitve po tretjem in prvem odstavku 254. člena KZ, namesto da bi ju spoznalo za kriva opustitvenega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 254. člena KZ, ni kršilo kazenskega zakona v škodo obsojencev, saj je za obe kaznivi dejanji predpisana enaka kazen.

February 26, 2008

Sklep nº Kp 14//2007 of Kazenski oddelek, February 26, 2008

Sodišče druge stopnje je v nasprotju z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo, na seji pritožbenega senata ocenilo drugače kot sodišče prve stopnje in ugotovilo popolnoma drugačno dejansko stanje.

Sodba nº Kp 11/2007 of Kazenski oddelek, February 26, 2008

Le v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku zaslišan kot obdolženec o istih dejstvih, je treba izločiti iz spisov zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče.

Sklep nº Kp 17/2007 of Kazenski oddelek, February 26, 2008

Sodišče druge stopnje krši načelo neposrednosti, če na pritožbeni seji bistveno drugače oceni dokazno vrednost zagovora in izpovedb prič, ki jih je sodišče prve stopnje zaslišalo.

Sklep nº Dsp 126/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Pri odločanju o pritožbi zoper sklep o razveljavitvi prvostopenjske sodbe se sodišče ne more in ne sme opredeljevati do že sprejetih dokaznih zaključkov in materialnopravnih stališč nižjih sodišč. Navedbe, s katerimi pritožnik nasprotuje materialnopravnim izhodiščem v izpodbijanem sklepu in stališčem, da je potrebno izvesti še nadaljnje dokaze, ne pomenijo utemeljenega pritožbenega razloga. Tožena stranka bi lahko ta sklep izpodbijala zgolj z utemeljenimi navedbami, da bi moralo sodišče druge...

Sklep nº VIII Ips 151/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZDR lahko delavec in delodajalec za obdobje začasno povečanega obsega dela skleneta eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, s tem, da neprekinjen čas trajanja takšnega delovnega razmerja ne sme biti daljši od dveh let (v prehodnem obdobju na podlagi 237. člena ZDR ne daljši od treh let). Na podlagi te določbe se lahko sklepa, da tudi začasno povečan obseg dela, kot zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 52. ...

Sodba nº VIII Ips 29/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Ker sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da bo tožena stranka izplačevala tožniku skupaj z minimalno plačo tudi tolarsko protivrednost ... DEM in iz pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi bilo to plačilo odvisno od dejanskega tožnikovega igranja, mora tožena stranka tožniku izplačati vtoževano razliko v plači, saj je pogodbene zaveze treba izpolnjevati.

Sodba nº VIII Ips 385/2006 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Glede odločitve o vtoževani pravici določila 2. in 3. člena Sporazuma o socialni varnosti med Vlado RS in Vlado Kanade napotujejo na uporabo ZPIZ-1, katerega posamezna določila bi lahko tožena stranka pri odločanju o priznanju pravice izključila le, če bi se pogodbenici v Sporazumu tako izrecno dogovorili.

Sodba nº VIII Ips 293/2006 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Odpravnina iz 250. člena ZGD je bila lahko tudi predmet avtonomnega pogodbenega urejanja, vendar le izven kogentnih zakonskih okvirov, to je nad minimalnim 24- kratnikom zadnje mesečne plače. To pomeni, da je bilo določilo pogodbe o zaposlitvi, ki je določalo le minimalno 12-kratnik zadnje plače, v nasprotju z določbo drugega odstavka 250. člena ZGD in tudi v nasprotju z določbami 10., 12. in 13. člena ZOR.

Sklep nº VIII Ips 402/2006 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Zoper drugostopenjski sklep, s katerim je bil del sodbe sodišča prve stopnje razveljavljen in zadeva vrnjena temu sodišču v novo sojenje, revizija ni dovoljena.

Sodba nº in sklep VIII Ips 453/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Ker nižje sodišče ni upoštevalo roka, v katerem je dovoljeno pred pristojnim sodiščem uveljavljati pravice ob prenehanju delovnega razmerja, je revizijsko sodišče ob smiselnem upoštevanju določb 379. člena ZPP reviziji delno ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na obstoj delovnega razmerja.

Sodba nº VIII Ips 149/2006 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Ker se je tožnik že 19.2.1998 predčasno upokojil, so mu bile vsaj od takrat dalje znane vse posledice odločitev tožene stranke. Zastaralni rok za uveljavitev pravice do dokupa zavarovalne dobe je zato pričel teči s tem dnem in ne kasneje, kot to zmotno meni tožnik.

Sodba nº VIII Ips 72/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Ker ZDR ni določil najvišjih zneskov odpravnin, je potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 7. člena ZDR, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, torej tudi višje odpravnine.

Sodba nº VIII Ips 355/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Za začetek teka zastaralnega roka je pomemben trenutek, ko je za kršitev in storilca zvedel tisti, ki je po zakonu in splošnem aktu delodajalca upravičen zahtevati uvedbo disciplinskega postopka.

Sklep nº Dsp 131/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Sodba sodišča druge stopnje temelji na razlagi določb drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1, s katerimi je bila s 1.1.2000 drugače in v bistvu povsem na novo urejena obveznost tožene stranke glede plačila odškodnine v zvezi z izplačili denarnih dajatev za nazaj. Odločitve Vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje pritožba, ne temelje na teh določbah ZPIZ-1, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodba sodišča druge stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, odstopa od sod...

Sodba nº in sklep VIII Ips 130/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Glede terjatev tožnikov iz naslova delovnega razmerja se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na nezmožnost izpolnitve ugotovljenih obveznosti, pa tudi ne na ukrepe mednarodne skupnosti v vmesnem obdobju zoper državo, v kateri ima tožena stranka svoj sedež.

Sodba nº in sklep VIII Ips 147/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Ker se je tožena stranka pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje o razveljavitvi disciplinskega sklepa, o tožnikovi disciplinski odgovornosti ni mogla ponovno odločati, dokler sodba o razveljavitvi prvotnega dokončnega disciplinskega sklepa ni postala pravnomočna.

Sodba nº VIII Ips 164/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Ker na vprašanje zmožnosti za opravljanje dela tožnika ne bi vplival podatek o operaciji kile (pruha) v mladosti, tožnikovo zamolčanje tega podatka ni pomenilo zamolčanja podatka, pomembnega za opravljanje dela.

Sodba nº VIII Ips 381/2006 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Mnenje zdravniške komisije je le strokovno medicinsko mnenje o zdravstveni sposobnosti zavarovanca za delo, ki pa ne pomeni odločitve o pravici iz delovnega razmerja in je zato v postopku odločanja o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov z dela lahko le eden od možnih dokazov.

Sodba nº VIII Ips 54/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

Tožnik po dejanskem prenehanju funkcije v.d. direktorja z odločbo delodajalca ni bil razporejen na neko konkretno delovno mesto. Tožena stranka je tista, ki bi mu morala zagotoviti ustrezno delo z izdajo ustrezne (dokončne) odločbe o razporeditvi; dokler tega ni storila, je bil tožnik nerazporejen in na strani tožene stranke obstajajo razlogi za to, da ni delal.

Sklep nº VIII Ips 283/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 26, 2008

V smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP so nova dejstva le tista, ki so nastala do trenutka nastopa pravnomočnosti z obnovo postopka napadene odločbe. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti.

February 25, 2008

Sklep nº I Up 299/2005 of Upravni oddelek, February 25, 2008

Predpostavke pravice državnega pravobranilca, da toži (njegove aktivne procesne legitimacije), so bile, da je bil z izdajo določenega upravnega akta kršen zakon, da je bila prizadeta javna korist ter da je bil med izdajo upravnega akta in posegom v javno korist odnos vzroka in posledice.

Sodba nº X Ips 175/2002ž of Upravni oddelek, February 25, 2008

Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta)...

Sklep nº III R 5/2008 of Gospodarski oddelek, February 25, 2008

Predlagateljevo vztrajno in ponavljajoče se vlaganje vsebinsko enakih (neutemeljenih) predlogov za delegacijo kaže, da te svoje procesne pravice ne uporablja v skladu z njenim namenom. Ker vlaganje takšnih predlogov za delegacijo očitno ne prispeva k pospešitvi postopka, to že kaže na zlorabo pravice za cilj, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem.

Sklep nº Cpg 3/2007 of Gospodarski oddelek, February 25, 2008

Iz prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da kršitev javnega reda ni podana, če tožnik trdi, da je sodna odločba obremenjena s pravno napako. Poleg tega, da člen 36 BU prepoveduje preizkus tujih sodnih odločb, je potrebno izhajati tudi iz tega, da v vsaki državi vzpostavljeni sistem pravnih sredstev daje državljanom zadovoljivo jamstvo.

Sklep nº Cpg 1/2007 of Gospodarski oddelek, February 25, 2008

Pravilnosti potrditve izvršljivosti po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po BU.

Sodba nº III Ips 96/2007 of Gospodarski oddelek, February 25, 2008

Naše obligacijsko pravo razume odpoved pogodbe kot enostransko (opcijsko) dejanje ene stranke, ki povzroči prenehanje pogodbenega razmerja. Pomeni pravzaprav določitev trajanja pogodbenega razmerja, ki s pogodbo ni vnaprej določeno. Drugače je pri razdrtju pogodbe. Za razdrtje pogodbe ne zadostuje zgolj volja ene stranke, pač pa izpolnitev zakonskega ali pogodbeno določenega dejanskega stanja (razloga).

Sodba nº III Ips 33/2006 of Gospodarski oddelek, February 25, 2008

Tožeča stranka je v reviziji pravilno opozorila, da ima pri obveznostih iz gospodarske pogodbe izročitev stvari javnemu skladišču v hrambo na račun upnika učinek položitve stvari pri sodišču. Zato je stališče pritožbenega sodišča, da bi imela tak učinek samo položitev stvari „ob asistenci sodišča“, materialnopravno zmotno.

Sklep nº III Ips 23/2006 of Gospodarski oddelek, February 25, 2008

Ugotovitev, da je jamstvena pogodba prenehala dne 31.1.1999, bi bila dejanska ugotovitev, če bi sodišče prve stopnje do nje prišlo z ugotavljanjem skupnega namena pogodbenih strank. V takem primeru pravilnosti take dejanske ugotovitve z revizijo ne bi bilo dovoljeno izpodbijati. Vendar pa za tak zaključek v podatkih spisa ni podlage.

February 22, 2008

Sodba nº I Ips 249/2007 of Kazenski oddelek, February 22, 2008

Domneva, da se upravičenec odpoveduje pravici do pritožbe, če takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne napove, je pravno in vrednostno sprejemljiva, če je bil upravičenec do pritožbe seznanjen z odločitvijo sodišča in z vsebino pravice do pritožbe ter načinom njenega izvrševanja, pa kljub temu pritožbe ne napove.

February 21, 2008

Sodba nº X Ips 751/2004 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Davčni dolg se lahko odpiše le, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, kar mora dokazati zavezanec.

Sklep nº I Up 63/2008 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Obnovo upravnega spora zaradi novih dejstev in novih dokazov je dopustno uveljavljati, če je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo dejansko stanje.

Sklep nº I Up 341/2005 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Če je tožnik predlagal obnovo upravnega spora in ni izkazal nobenega verjetnega izmed obnovitvenih razlogov, je bil njegov predlog pravilno zavržen.

Sklep nº X Ips 691/2007 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je zaradi odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča revizija dovoljena le v primeru, če izpodbijana sodba od sodne prakse vrhovnega sodišča odstopa glede pravnega vprašanja, ki je v konkretni zadevi bistveno za odločitev.

Sklep nº I Up 776/2006 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Ker je bila z odločbo tožene stranke, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, odpravljena odločba prvostopnega organa, tožnik v upravnem sporu ne more doseči zanj ugodnejše odločbe. Tožnik svojega pravnega interesa ne more utemeljevati z nestrinjanjem z razlogi, na katere se je tožena stranka oprla, niti z navodili, ki jih je posledično dala prvostopnemu upravnemu organu.

Sodba nº X Ips 90/2004 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Če davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove davka od dohodka iz dejavnosti, nato pa pred potekom 3 let to dejavnost preneha opravljati kot samostojen poklic, mora za uveljavljeno znižanje davčne osnove povečati davčno osnovo za zadnje leto, ko je zavezanec za plačilo davka od dohodka iz dejavnosti. Pri tem ni nujno, da osnovna sredstva proda ali jih vloži v drugo organizacijsko obliko.

Sklep nº X Ips 85/2008 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Za dovoljenost revizije mora revident izkazati obstoj enega od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. V primeru ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen, 1. točka 2. odstavka 83. člena ne pride v poštev; za obstoj pogoja iz 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča pavšalno zatrjevanje obstoja zelo hudih posledic za stranko, temveč mora stranka take posledice konkretno izkazati. Za dovoljenost revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča pavšalno zatrjeva...

Sodba nº X Ips 1081/2006,enako tudi X Ips 1082/2006, X Ips 1083/2006, X Ips 1084/2006, X Ips 1085/2006, X Ips 1086/2006, X Ips 1105/2006, X Ips 1106/2006, X Ips 1120/2006, X Ips 1179/2006, X Ips 1180/2 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je podana le, če v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kot izhaja iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št.. 73/07 – UPB3), ki se v obravnavanem primeru uporablja na podlagi 2. odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 85. člena ZUS-1. Poleg tega iz 2. odstavka 67. člena ZUS (oziroma 2. odstavka 71. člena ZUS-1) izhaja, da sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, kolikor sl...

Sodba nº X Ips 825/2007 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Ker je Vrhovno sodišče s svojo sodbo ugotovilo, da se je prejšnja lastnica v

Sklep nº X Ips 373/2007 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Tožnik v reviziji meni, da gre za onemogočanje opravljanja dela poravnalca, kar pomeni njegovo trajno poklicno in osebno stigmatizacijo in s tem poseg v ustavno zagotovljeno pravico do časti in dobrega imena ter pravico do osebne integritete in zasebnosti; in da je opravil potrebna izobraževanja na področju poravnavanja, zato želi čimprej opravljati delo poravnalca v postopkih poravnavanja v kazenskih zadevah in s tem prispevati k zmanjševanju sodnih zaostankov in si tudi blažiti svojo social...

Sodba nº X Ips 648/2004, enako X Ips 649/2004 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Davčni dolg je mogoče odpisati le, če so za to izpolnjeni pogoji iz 89. člena ZDavP; plačilo davčnega dolga pa je mogoče odložiti, če so za to izpolnjeni pogoji iz 91. oziroma 92. člena ZDavP. O odpisu oziroma odlogu plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje in za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne odloča davčni organ. Odpis davčnega dolga iz naslova prometnega davka glede na ZPD ni mogoč. Če upravni organ ne odloči o vseh zahtevkih stranke, je to razlog za vložitev pritožbe v upravn...

Sklep nº I Up 62/2008 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Ker v izpodbijanem sklepu tožene stranke določena omejitev gibanja za tožnika preneha učinkovati dne 10.2.2008 do 19.06 ure, kateri datum je že pretekel, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s pretekom navedenega dne tožnik ne izkazuje več pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi v upravnem sporu.

Sodba nº I Up 65/2008 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Že zgolj eno neskladje glede pomembnih okoliščin v prosilčevih izjavah, ki ga prosilec v zvezi s svojo zgodbo ne zna logično pojasniti, zadošča za utemeljen sklep, da prosilec zlorablja azilni postopek.

Sklep nº I Up 434/2005 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Z razveljavitvijo organizacijskih določb je prenehala pravna subjektiviteta tožeče in tožene stranke oziroma sta se na podlagi ZInfP združili oziroma transformirali v nov, enoten državni organ. S tem pa po mnenju pritožbenega sodišča ni več podana pravna podlaga oziroma je tudi prenehal pravni interes za nadaljevanje tega upravnega spora.

Sodba nº X Ips 853/2005 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Ker so tožnice vložile jasen in določen denacionalizacijski zahtevek za (del) zemljišča v izmeri 232 m2 in se tudi sklicevale na odločbo, s katero je bil ta del zemljišča v takšni izmeri izvzet iz uporabe, je širitev zahtevka še za preostali del zemljišča (560 m2), ki je bil izvzet iz uporabe z drugo odločbo, po preteku roka iz 64. člena ZDen, prepozna.

Sklep nº X Ips 717/2007 of Upravni oddelek, February 21, 2008

ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk, na primer sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti. Dopolnitev revizije, ki jo je revident vložil po odvetniku, zato ni mogoče šteti za odpravo pomanjkljivosti, do katere je prišlo zaradi vložitve revizije neposredno po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Glede na navedeno je dopolnite...

Sklep nº I Up 209/2007 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Če zahteva tožnika za povrnitev stroškov ne vsebuje opredelitve stroškov po vrsti in višini, tožnik do povrnitve stroškov ni upravičen.

Sklep nº X Ips 544/2007 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Le stranka, ki ima opravljen pravniški državni izpit, lahko sama vloži revizijo. V postopku revizije lahko stranko zastopa le pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit.

Sklep nº I Up 61/2008 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Tožba zoper sklep o omejitvi gibanja, vložena po preteku 3 dni od vročitve sklepa, je prepozna.

Sodba nº I Up 31/2005 of Upravni oddelek, February 21, 2008

Če poseg v prostor glede odmika ni skladen s pogoji, določenimi v PUP, ni izpolnjen pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Sodba nº I Ips 47/2008 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Sodišče mora v sklepu o priporu konkretizirati subjektivne in objektivne okoliščine, ki pri obdolžencu kažejo na realno nevarnost, da bo z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj nadaljeval.

Sodba nº I Ips 31/2008 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Temeljni pogoj za odreditev milejših ukrepov je pričakovanje, da bo obtoženec milejši ukrep spoštoval.

Sodba nº I Ips 57/2008 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Pri kaznivem dejanju po petem odstavku 311. člena KZ mora sodišče neogibnost odreditve pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti zaradi varnosti ljudi obrazložiti s konkretnimi okoliščinami (način transporta prebežnikov, neustrezni osnovni higienski pogoji itd.).

Sodba nº I Ips 50/2008 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Čeprav osumljeni do sedaj ni bil kaznovan in skrbi za družino in podjetje, je glede na obsojenčevo ravnanje (teža dejanj, način storitve, sodelovanje z dobro organiziranimi in povezanimi posamezniki v Sloveniji in tujini pri izvršitvi kaznivega dejanja z namenom pridobitve premoženjske koristi) v povezavi z okoliščino, da kot organizator fizično ni sodeloval pri spravljanju tujcev čez mejo, temveč po telefonu vodil dogovarjanja in izvršitev kaznivih dejanj, pravilna ocena o obstoju ponovitven...

Sodba nº I Ips 435/2007 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Če obsojenec po pouku o pravici do zagovornika in tudi o tem, da se mu lahko postavi zagovornik po uradni dolžnosti, če si ga po svojih gmotnih razmerah ne more plačati sam, ne zahteva postavitve slednjega, sodišče ne krši njegove pravice do obrambe s tem, da mu ga ne postavi.

Sodba nº I Ips 38/2008 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Če gre za hudo ogrožanje varnosti ljudi (ponavljajočo se prodajo nevarnih drog, s katerimi se neposredno ogroža zdravje ljudi), zadostuje za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj, kot v primerih kaznivih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.

Sodba nº I Ips 67/2008 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Ugotovitev delovnega in socialnega sodišča, da obsojenka ni storila kaznivega dejanja, za kazensko sodišče ni zavezujoča in odločitev tudi ne pomeni kršitve prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari.

Sodba nº IV Ips 21/2007 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Sodbo brez zaslišanja obdolženca je dopustno izreči le, če je bil obdolženi na zaslišanje vabljen pravilno.

Sodba nº I Ips 44/2008 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

ZKP ne zavezuje pritožbenega sodišča, da vnaprej obvesti stranke o sestavi pritožbenega senata. Obdolženčev zagovornik pa je imel kljub temu, da za sestavo senata ni vedel, možnost, da zahteva izločitev višjega sodnika, ki moral po zagovornikovi presoji biti izločen iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP.

Sodba nº I Ips 381/2007 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Jemanje tuje premične stvari (denarja) iz bančnega avtomata z uporabo ponarejene bančne kartice in varnostne kode z namenom protipravne prilastitve pomeni uresničevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.

Sodba nº I Ips 272/2007 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Sodišče s preklicem pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti ni kršilo določbe 54. člena KZ, saj ima sodišče le možnost, da podaljša rok za izpolnitev obveznosti, določene v pogojni obsodbi, če za to obstajajo razlogi.

Sodba nº I Ips 488/2007 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Pri odločanju o dokaznem predlogu mora sodišče upoštevati naslednja merila: 1. glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost; 2. sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki; 3. predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten; 4. stranki morata pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5. v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe ...

Sodba nº IV Ips 61/2007 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Čeprav ZP-1 splošne določbe o prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari ne vsebuje, pa ureja postopek ob ugotovitvi, da je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno in je treba navedeno pravilo spoštovati tudi v postopku o prekršku.

Sodba nº I Ips 401/2007 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

V okviru instituta nadaljevanega kaznivega dejanja je treba absolutno zastaranje kazenskega pregona upoštevati za vsako posamezno dejanje iz sestave nadaljevanega kaznivega dejanja.

Sodba nº I Ips 242/2007 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Pri odločitvi, ali je v interesu pravičnosti, da ima obdolženec zunaj primerov iz 70. člena ZKP postavljenega zagovornika, bo sodišče v vsaki posamezni zadevi upoštevalo obdolženčevo osebnost, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne specifične okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom.

Sodba nº I Ips 108/2006 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

V primeru kaznivega dejanja vojnega zločinstva retroaktivna uporaba zakonov ne more biti nezakonita, saj gre za kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo, ki že kot tako ne more predstavljati nove pravne norme, temveč gre le za oživitev mednarodne pravne norme, ki je obstajala že prej ob upoštevanju primata mednarodnega vojnega prava nad nacionalnim pravom.

Sodba nº I Ips 99/2006 of Kazenski oddelek, February 21, 2008

Ravnanja, ki so opisana z nedovršnimi glagoli (npr. prijavljanje, kdor proizvaja), predstavljajo kazniva dejanja z indiferentnim številom ponavljanj, pri čemer je kaznivo dejanje podano ne glede na to, ali je storilec tako ravnal enkrat ali večkrat.

February 20, 2008

Sklep nº X Ips 665/2007 of Upravni oddelek, February 20, 2008

Če revident ne navede konkretnih posledic, niti ne trdi, zakaj bi bile posledice zanj zelo hude in se samo sklicuje na določbe 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizija po navedenem členu ni dovoljena.

Sodba nº X Ips 107/2008 of Upravni oddelek, February 20, 2008

Določba 7.a člena ZNZGP se na podlagi uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ (Uradni list SFRJ, št. 56/54 in 57/55) v jugoslovanskem delu svobodnega tržaškega ozemlja (cona B) ni uporabljala do 7.10.1972. Novela te uredbe (Uradni list SFRJ, št. 51/72) je črtala izvzetje in uporabo tega dela člena 7.a ZNZGP, tako da se je del navedene zakonske določbe začel uporabljati v bivši coni B z dne 8.10.1972. S to Uredbo torej ...

Sklep nº X Ips 351/2007; enako tudi X Ips 438/2007, X Ips 863/2007, X Ips 398/2007 of Upravni oddelek, February 20, 2008

Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije (po 2. odstavku 83. člena ZUS-1) je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče uvesti, niti o njej odločati. Ker revident v reviziji ne dokazuje in ne obrazlaga, niti ne trdi, da je podan kateri od razlogov po 2. odstavku 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.

Sklep nº I Up 1515/2006 of Upravni oddelek, February 20, 2008

Ocenjevanje je opravilo strokovne narave in s samo oceno se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku, niti se z oceno ne nalaga nobena obveznost.

Sodba nº X Ips 722/2004 of Upravni oddelek, February 20, 2008

Zaradi uveljavitve koristi otrok je zakonodajalec v številnih družinskih zadevah, v katerih so v ospredju koristi otrok, predpisal tesno sodelovanju med sedaj pristojnimi sodišči za urejanje te problematike s centri za socialno delo. Takšno sodelovanje je potrebno tudi tedaj, če stranka zahteva, naj se zaradi spremenjenih razmer izda nova odločba o stikih z otrokom.

Sodba nº X Ips 572/2004 of Upravni oddelek, February 20, 2008

Revidentka v času inšpekcijskega pregleda in v času izdaje inšpekcijske odločbe za sporni objekt ni imela upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN morala pridobiti. Na tej dejanski podlagi je prvostopno sodišče presodilo, da je bila v obravnavani zadevi pravilo uporabljena določba 1. odstavka 73. člena ZUN, po kateri organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje...

Sklep nº X Ips 382/2007, enako tudi X Ips875/2007, X Ips 381/2007 of Upravni oddelek, February 20, 2008

Tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je na strani revidenta.

Sodba nº I Up 66/2008 of Upravni oddelek, February 20, 2008

Pristojni organi morajo v postopkih po 41. členu ZAzil pri oceni spremenjenih okoliščin, ki omogočajo ponovno uvedbo azilnega postopka, upoštevati tako odločilna dejstva, ki so nastala po izdaji odločbe v predhodnem postopku, kot tudi dejstva, ki so nastala še pred izdajo predhodne odločbe, vendar jih prosilec za azil iz upravičenih razlogov ni navedel.

Sodba nº X Ips 1240/2004 of Upravni oddelek, February 20, 2008

V upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je mogoče varovati le javno pravni interes, za kar so pristojne inšpekcijske službe in drugi pooblaščeni soglasodajalci.

Sodba nº I Up 1459/2006 of Upravni oddelek, February 20, 2008

Oseba, ki je dobila ali imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, po določbi 2. odstavka 10. člena ZDen ne more biti upravičenka do denacionalizacije. Zato je treba v postopku denacionalizacije ugotavljati, ali je prejšnji lastnik podržavljenega premoženja imel v času podržavljenja tudi tuje državljanstvo.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners