Vrhovno Sodišče: Opinions issued on January 2009

January 29, 2009

Sklep nº Dsp 2/2009 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

Predložena sodba prvostopnega sodišča ne more dokazovati neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje.

Sklep nº I Up 348/2008 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Glede na to, da v tej fazi postopka ni upravnega akta, ki bi kogarkoli zavezoval (prvostopenjski akt je bil namreč odpravljen), ni mogoče govoriti o posegu v pravico ali pravni interes kogarkoli. Izid inšpekcijskega postopka ostaja negotov, kljub napotku, ki ga je v obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka dala prvostopenjskemu organu.

Sklep nº VIII Ips 271/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in statusu zaposlenega pri zavodu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice (ki pravice ni dokazal), zato je revizija glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovol...

Sklep nº I Up 278/2008 of Upravni oddelek, January 29, 2009

V obravnavanem primeru pritožnik ni izkazal niti v zahtevi za obnovo postopka niti v pritožbi, da ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki nima te pravice. Glede na določbo drugega odstavka 89. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki nima pravniškega državnega izpita, kot nedovoljeno zavrže. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovolje...

Sodba nº I Ips 248/2008 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Zgolj konkretizacija normativnih zakonskih znakov kaznivega dejanja in opustitev navajanja dejstev, ki po presoji državnega tožilca niso relevantna, ne pomenijo očitka drugega historičnega dogodka in s tem nedopustne spremembe obtožnega predloga.

Sodba nº I Ips 332/2008 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

S sklepom o popravi pomot sodišče popravi napake oziroma pomanjkljivosti in neskladja med izvirnikom sodbe in pisno izdelano sodbo, ne more pa odpraviti vsebinskih napak in pomanjkljivosti v izvirniku sodbe.

Sodba nº I Ips 512/2008 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Pri presoji neogibnosti pripora za varnost ljudi mora sodišče upoštevati tudi težo konkretnega očitanega kaznivega dejanja, pri tem pa predlog državnega tožilca, kakšen vzgojni ukrep naj sodišče izreče mladoletniku, ni relevantno merilo, saj na njegov predlog sodišče ni vezano.

Sodba nº I Ips 277/2008 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Dokazni predlog sodišče zavrne tudi, če predlagani dokaz ni primeren za dokazovanje dejstva, ki ga stranka želi dokazati.

Sklep nº I R 10/2009 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Ker za odločanje o zahtevku, ki je predmet obravnavane zadeve, ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti in ker v zadevi ni bil podan ugovor tožene stranke o krajevni pristojnosti, se sodišče ni moglo izreči za krajevno pristojno.

Sklep nº I R 6/2009 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Prehodno določbo 72. člena novele ZIZ-E vprašanje pristojnosti same oprave izvršbe na nepremičninah z območja več sodišč po novi ureditvi veže na dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan po uveljavitvi te novele.

Sklep nº X Ips 698/2008 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta.

Sklep nº I Up 251/2005 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Ker je bila gospodarska družba že izbrisana na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka, je izpodbijano dopolnilno soglasje k sanaciji brezpredmetno, tožnica pa nima več pravnega interesa za pritožbo.

Sodba nº in sklep II Ips 260/2007 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Pogodbeni stranki posojilne pogodbe in sporazuma, katerih ugotovitev ničnosti sta tožnika s primarno uveljavljanim zahtevkom terjala, sta bili prvi toženec in druga toženka kot posojilodajalca, ter prvotna tretja toženka (med pravdo izbrisana družba) kot posojilojemalka, ki je bila v tej vlogi pravnoposlovna zavezanka le v razmerju do prvih dveh tožencev kot posojilodajalcev. Zato ni jasno, kakšno terjatev naj bi morala tožnika po stališču sodišč prve in druge stopnje uveljavljati zoper družb...

Sodba nº II Ips 713/2008 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Uslužbenec upravnega organa je sicer ob registraciji vozila dolžan postopati z večjo stopnjo skrbnosti, vendar pa je stvar dokazovanja in dejanskih ugotovitev, ali mu je v konkretnem primeru bilo mogoče prepoznati ponarejene listine.

Sklep nº II Ips 1257/2008, enako tudi II Ips 578/2008 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Ker je torej tožnik vložil revizijo sam in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njegova revizija po določbi drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena.

Sklep nº II Ips 928/2007, enako tudi II Ips 534/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Tožeča stranka je v postopku zoper tri tožence, ki niso enotni sosporniki, navedla le eno nediferencirano vrednost spornega predmeta, kar pomeni, da reviziji strank nista dovoljeni.

Sklep nº II Ips 1000/2007 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Po pravilu iz 39. člena ZPP se pri ugotavljanju pravice do revizije obresti ne upoštevajo, če so se v tožbi uveljavljale kot stranska terjatev. Narave stranske terjatve ne izgubijo niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le že odločitev o obrestih.

Sodba nº in sklep II Ips 702/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Ker sta odškodninska zahtevka vsake od tožnic samostojna in medsebojno nezdružna, je treba pravico do revizije presojati za vsako tožnico posebej.

Sklep nº II Ips 567/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Tožnik je tožbo zoper prvega toženca utemeljeval s kršitvijo in razdrtjem pogodbe o leasingu, zaradi česar je prvi toženec kot leasingojemalec dolžan vrniti predmet leasinga (obligacijski zahtevek za vrnitev stvari zaradi prenehanja pogodbe). Tožbo zoper drugega toženca, ki je predmet leasinga kupil od prvega toženca, pa je uveljavljal na podlagi lastništva predmeta leasinga (stvarnopravni zahtevek lastnika za vrnitev stvari). Toženca sta torej formalna sospornika, saj se zahtevki zoper njiju...

Sodba nº II Ips 723/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Tudi tiste stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev po SPZ v primerjavi z ZTLR spreminjajo, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ, če so bile pridobljene pred 1. 1. 2003.

Sodba nº II Ips 574/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek).

Sodba nº II Ips 62/2008 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Ob ugotovitvah, da proti staršema tožencev že 17 let neuspešno tečejo izvršilni postopki za poplačilo denarne terjatve, da sta starša tožencev v vseh izvršilnih postopkih vlagala vsa pravna sredstva in da sta zatem ugovore tretjih vlagala še toženca, je pravilen sklep, da sta starša tožencev vedela, da s spornim razpolaganjem škodujeta upnicam.

Sodba nº II Ips 834/2008 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Za razlago izjave volje, ki učinkujejo šele tedaj, ko prispejo k naslovniku, je treba upoštevati tudi interese prejemnika. Zato je treba uporabiti objektivno normativno razlago, po kateri se ne raziskuje dejanska volja izjavitelja, pač pa se ugotavlja, kako bi jo moral razumeti naslovljenec.

Sodba nº II Ips 642/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Začetek zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo iz tretjega odstavka 201. člena ZOR praviloma sovpada s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano tako ustali (upoštevati je treba tako izboljšanje kot poslabšanje), da je mogoče presojati vprašanje obstoja škode in posledično tudi vprašanje obstoja posebno težke invalidnosti bližnjega.

Sodba nº II Ips 316/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº II Ips 336/2007 of Civilni oddelek, January 29, 2009

O procesni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče sklepati zgolj na podlagi izteka posamezne faze postopka na primer pridobivanja dokaza, temveč je treba upoštevati celoten postopek. Pomembno je, ali je bila zaradi določene napake stranki res odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ali pa je kljub napaki lahko ustrezno sodelovala v postopku.

Sodba nº II Ips 292/2007 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Stanovanjski zakon je bivšim imetnikom stanovanjske pravice oziroma uporabnikom stanovanja podelil pravico do sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, katere zrcalna podoba je na drugi strani dolžnost lastnika stanovanja do sklenitve takšne pogodbe. Gre za kontrahirno dolžnost, predpisano z zakonom in za z zakonom vzpostavljeno obligacijsko razmerje. Čeprav gre za posebej urejeno obligacijsko razmerje, pa zanj veljajo tudi temeljna načela in splošna določila obligacijskega prava, kolikor Stan...

Sodba nº II Ips 438/2007 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Zgolj dejstvo, da se je sodišče druge stopnje strinjalo z razlogi sodbe sodišča prve stopnje, ne utemeljuje kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodba nº II Ips 754/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Zavarovanje po pogojih AO plus zavarovanja je prostovoljno zavarovanje, zato se zavarovalna vsota, za katero je zavarovanje dogovorjeno, valorizira le, če je tako dogovorjeno.

Sklep nº II Ips 864/2008, enako tudi II Ips 632/2006, II Ips 577/2008 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Ker označena vrednost spornega predmeta ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.

Sodba nº II Ips 613/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Revident sicer pravilno navaja, da tretji odstavek 72. člena ZTLR vzpostavlja izpodbojno domnevo dobrovernosti posesti, vendar sta sodišči šteli, da je ta izpodbita. Spričo dejstva, da tožnik kot solastnik nepremičnine, ki je bil hkrati tudi sopogodbenik darilne pogodbe, na podlagi katere je skupaj s tožencem pridobil solastnino na nepremičninah, je izključen obstoj njegove dobre vere. Iz neizpodbojnih dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi pa izhaja, da pravdni stranki nista nikoli sklenil...

Sodba nº II Ips 637/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Vlaganje posameznega zakonca v nepremičnino brez soglasja drugega zakonca po razpadu zakonske skupnosti ne more vplivati na višino deležev. Tudi če se zaradi kasnejšega vlaganja poveča vrednost nepremičnine, tak zakonec nima stvarnopravnega zahtevka.

Sodba nº II Ips 1229/2008 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Vloga tretje osebe je nadzorovanje in spremljanje poteka stikov pa tudi pomoč staršem tako, da se dajo poučiti strokovni osebi. Ko kasneje sodišče odloča o tem, ali se lahko stiki izvajajo brez nadzora, vzame za podlago tudi zapisnik strokovnih oseb, ki izvajajo nadzor, o posameznem stiku, v katerih predstavijo svoja opažanja.

Sodba nº II Ips 381/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Pogodba je v delu, kjer je dogovorjena bodoča obveznost preživljanja, po svoji naravi tvegana (aleatorna), kar pomeni, da vsebuje tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Čeprav sta pogodbeni stranki ob sklenitvi pogodbe vedeli, da je preživljanka hudo bolna ter potrebuje pomoč, nego in oskrbo, pa zaradi nedoločljivosti trenutka preživljalkine smrti nista mogli vedeti, kolikšne bodo obveznosti toženke v bodoče. Prav zaradi te aleatornosti sta...

Sodba nº II Ips 1248/2008 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Kot revizijski razlog uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Da toženec ni podpisal zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 4. 2008, je povsem nepomembno. Pomembno je, da je bil na tej obravnavi navzoč in da je sodišče ob preložitvi tega naroka v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP takoj naznanilo kraj in čas novega naroka. Zato ni bilo nikakršnih zakonskih ovir za to, da sodišče opravi obravnavo kljub temu, da toženec 8...

Sklep nº II Ips 691/2006 of Civilni oddelek, January 29, 2009

Ker je vsebina sporazuma med strankama sporna, njegovo besedilo pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali je bila s sporazumom dogovorjena toženkina dolžnost, da plača odškodnino, bi bilo treba ugotavljati skupen namen pogodbenih strank.

Sklep nº I Up 37/2009 of Upravni oddelek, January 29, 2009

V Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1) ni posebnih določb glede vročanja. Zato se primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (22. člen ZUS-1). Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ureja osebno vročanje v 142. in 133. členu. Vročanje po faxu ne spada med načine vročanja, ki jih ZPP določa za osebno vročanje sodnih odločb, zoper katere je dovoljena posebna pritožba.

Sodba nº X Ips 579/2006 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Če upravni organ ne izda odločbe v zakonsko predpisanem roku, se šteje, da je bila njegova vloga zavrnjena.

Sklep nº I Up 641/2005 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Tožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo, iz pravnomočnega sklepa tožene stranke pa izhaja, da je bila zavrnjena tožnikova zahteva in zahteva 56-ih občanov za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo RTO naprave za zmanjšanje emisij odpadnih plinov investitorja. Prvostopno sodišče je zavrženje tožbe pravilno oprlo na 4. točko prvega odstavka 34. člena ZUS, saj enotno dovoljenje za gradnjo ne posega ...

Sklep nº X Ips 713/2008 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če ta ne uspe izkazati enega od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.

Sklep nº X Ips 513/2008 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Odstop od sodne prakse s sklicevanjem na odločitev Vrhovnega sodišča lahko revident izkaže le, če sta dejanski stanji v obeh primerih v bistvenem enaki.

Sodba nº X Ips 316/2006 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Objektivni rok za obnovo postopka začne teči z dnem vročitve odločbe strankam, ki so sodelovale v postopku.

Sodba nº X Ips 476/2007 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Če je vprašanje lastnine parcele, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, sporno, to v denacionalizacijskem postopku predstavlja predhodno vprašanje. Po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen podržavljenega premoženja namreč ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb.

Sodba nº X Ips 542/2005 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Pri tem je bil pravilno uporabljen tudi 43. člen CZ, ki v prvem odstavku določa, da carinski organ ob najdbi nezakonito vnesenega blaga na carinsko območje sprejme potrebne ukrepe, vključno s prodajo blaga, da vzpostavi zakonito stanje.

Sklep nº X Ips 417/2007 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Če ta ne izkaže pogojev za njeno dovoljenost, Vrhovno sodišče revizijo zavrže.

Sodba nº I Up 571/2008 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Odločba v smislu ZUP in ZUS je le tista odločba, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ugotovitev izida glasovanja ni takšno odločanje, ampak gre za ugotovitev dejstva.

Sklep nº I Up 605/2008 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Glede na prvi odstavek 398. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je brez pošiljanja v dopolnitev zavrglo vlogo, ki predstavlja prepozen predlog za obnovo postopka.

Sklep nº I Up 538/2008, enako tudi Sklep I Up 537/2008 of Upravni oddelek, January 29, 2009

Ker so osebnostne pravice deležne sodnega varstva v pravdnem postopku, niso predmet odločanja v upravnem sporu. Zaradi drugega sodnega varstva pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.

Sklep nº I Ips 20/2009 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Ker kazenski postopek zoper obtoženca še ni pravnomočno končan, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Sodba nº XI Ips 6/2009 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Pri presoji pripornega razloga ponovitvene nevarnosti sodišče lahko upošteva tudi druge kazenske postopke, ki tečejo zoper istega obdolženca, če je v teh (drugih) postopkih sodišče že presojalo obstoj utemeljenega suma.

Sodba nº XI Ips 3/2009 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Čeprav zgolj teža kaznivega dejanja praviloma ne zadošča za sklep o ponovitveni nevarnosti, pa lahko okoliščine konkretnega primera (način izvršitve kaznivega dejanja, dolžina časovnega obdobja, stopnjevanje in frekvenca samih ravnanj) tako po objektivni kot tudi po subjektivni plati utemeljujejo zaključek o podanosti tega pripornega razloga.

Sodba nº I Ips 322/2008 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Zakon o kazenskem postopku predpisuje zgolj vsebino odredbe, s katero preiskovalni sodnik odredi s strani državnega tožilca predlagani ukrep, ne predpisuje pa oblike odredbe oziroma njene notranje strukture.

Sodba nº I Ips 486/2008 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Sodišče tožilčeve dokazne predloge presoja po enakih merilih kot dokazne predloge obrambe, to je po merilih relevantnosti dejstev, ki naj bi se dokazala ter stopnje verjetnosti uspešnosti dokaza.

Sodba nº I Ips 477/2008 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Pomanjkljivosti, ki jih v zvezi z danim poukom obsojencu pri zaslišanju v preiskavi in v postopku glavne obravnave uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti, niso podane, zato sodišče pravnomočne sodbe ni oprlo na nedovoljen dokaz.

Sodba nº I Ips 273/2008 of Kazenski oddelek, January 29, 2009

Obsojenec kršitve zakona, to je nepravilne uporabe civilnega materialnega prava v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku, ne more uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti, ker mu to onemogočata določbi prvega odstavka 108. člena in prvega odstavka 420. člena ZKP.

Sodba nº in sklep VIII Ips 376/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

Znesek, ki ga tožeča stranka zahteva nazaj, je bil izplačan na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave, ki ni bila izpodbijana in še vedno velja. Pravni temelj za izplačilo spornega zneska ni prenehal obstajati, ne glede na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 209/2003 z dne 8. 6. 2003, ki na sodbo na podlagi pripoznave ni imela neposrednega vpliva. Zato ni šlo za plačilo brez pravne podlage oziroma glede katerega bi podlaga odpadla v smislu določbe 190. člena OZ.

Sodba nº VIII Ips 477/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). Zakon torej kumulativno določa dva pogoja, zato za zakonitost odpovedi ne zadošča že ugotovitev, da je dokazan razlog za odpoved iz prvega odstavka 111. člena ZDR.

Sklep nº Dsp 1/2009 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

Ker predloga za dopustitev revizije po ZPP-D v tej zadevi še ni mogoče vložiti, o dopustitvi reviziji po 32. členu ZDSS-1 pa odloča sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ne na predlog strank, je tak predlog Vrhovno sodišče kot nedopusten zavrglo.

Sodba nº VIII Ips 362/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

Tožena stranka zagotavlja pravico do nadomestila plače svojim zavarovancem tako, da njihovim delodajalcem refundira sredstva za neposredna izplačila na podlagi podatkov in dokumentacije delodajalca. Ne gre za upravno odločanje, temveč za neposredno nakazilo denarnih zneskov zavarovančevemu delodajalcu na podlagi podatkov, za katere jamči delodajalec.

Sodba nº VIII Ips 358/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

Tožena stranka je pri odločanju o tožnikovi pravici do sorazmernega dela invalidske pokojnine tudi glede na določbe sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o socialni varnosti utemeljeno izhajala iz določb ZPIZ-1. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi sprememb v zdravstvenem stanju sicer ni več zmožen za svoje delo vodovodnega inštalaterja, še vedno pa je delazmožen za drugo ustrezno fizično lažje delo z omejitvami, kar ga glede na določbe 3. alineje drugega odstavka...

Sodba nº VIII Ips 350/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

ZPIZ-1 omogoča tudi izplačevanje starostne pokojnine brez zmanjšanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti, čeprav še nimamo zakona, ki bi določal, da delavcu lahko preneha delovno razmerje tudi na podlagi programa, po katerem je delodajalec dolžan na njegovo delovno mesto zaposliti mlajšo brezposelno osebo. Niso pa bili sprejeti niti ustrezni programi za tako zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb, niti ni bil sprejet zakon, ki bi določneje opredelil pogoje za takšno upokojevanj...

Sodba nº VIII Ips 277/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

Ker je bil tožnikov zahtevek za priznanje pokojninske dobe iz naslova opravljanja del na kmetiji iz časa veljavnosti Zakona o starostnem zavarovanju kmetov že pravnomočno zavrnjen, mu tožena stranka za to obdobje utemeljeno ni priznala pokojninske dobe pri odmeri invalidske pokojnine.

Sodba nº in sklep VIII Ips 481/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 29, 2009

Utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, je dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

January 28, 2009

Sklep nº I R 17/2009 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja.

Sodba nº II Ips 1180/2008 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Vse pravne osebe, v premoženju katerih so stvari, ki (še) niso v zasebni lasti, so zavezanci za vračilo teh stvari, ne glede na to, da v 145.b členu ZIKS niso izrecno navedene.

Sklep nº II Ips 1075/2007 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Določbi drugega odstavka 155. člena ZPP oziroma drugega odstavka 14. člena ODT ne nudita podlage za odstopanje od načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ne zadošča torej, da odvetnik priglasi strošek plačila DDV in izjavi, da je zavezanec za plačilo, ampak mora predložiti listino, iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV.

Sklep nº II Ips 1164/2008 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Mogoče se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (primerjaj s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP). Ni pa mogoče soglašati z nadaljnjim sklepom, da toženec s pritožbenimi navedbami glede otroškega dodatka, ki naj bi ga prejemala tožnica za hčerki, ni zadostil zahtevam o trditvenem in dokaznem bremenu.

Sodba nº II Ips 539/2006 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Glede na razloge, voljo in namen pogodbenic ter izpolnitvenem ravnanju pogodbenic (opravljanje nege in pomoči v zameno za prenos premoženja) je bilo spoštovano načelo enake vrednosti dajatev, saj sta bili obe vrednosti v času sklenitve pogodbe približno enaki – sorazmerni.

Sklep nº II Ips 122/2007 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Ustavljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZSZ spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.

Sodba nº II Ips 208/2007 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Prenehanje veljavnosti AO-plus zavarovanja lahko povzroči le kvalitativno takšna (stvarnopravna) izročitev motornega vozila, ki meri na prenos lastninske pravice na premični stvari – motornem vozilu. Za takšen primer pri prevzemu avta zaradi komisijske prodaje s strani komisionarja ni šlo.

Sodba nº II Ips 872/2007 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sklep nº II Ips 751/2006 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Določilo drugega odstavka 53. člena ZIZ ne prerazporeja dokaznega bremena. Zahteva, da mora dolžnik, ki zatrjuje negativna dejstva, predlagati, naj sodišče upnika pozove na predložitev ustreznih listin, ne bi bila v skladu z izhodiščem, da je dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tista, ki zatrjuje neobstoj dejstva.

Sodba nº II Ips 887/2007 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sklep nº II Ips 302/2008 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Pritožbeno sodišče je ugovor tožene stranke, ki oporeka veljavnosti pravnega posla, prezrlo oziroma je veljavnost pravnega posla enostavno predpostavljalo. S takšnim ravnanjem jo je prikrajšalo v njeni pravici, da sodeluje v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ki ji na drugi strani odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe strank vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli....

Sklep nº II Ips 835/2007 of Civilni oddelek, January 28, 2009

Ni razloga, da bi določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč razlagali drugače kot tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Poleg tega iz celotnega poglavja ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih takšno razlago. Določil je namreč obliko in vsebino ponudbe ter izjave o sprejemu,...

Sklep nº I Up 1333/2006 of Upravni oddelek, January 28, 2009

O sporu zaradi razveljavitve pogodbe o zaposlitvi in zaradi razveljavitve sklepa o razporeditvi na položajno mesto v občinski upravi je pristojno odločati Delovno sodišče.

Sklep nº I Up 52/2008 of Upravni oddelek, January 28, 2009

S tožbo izpodbijani akt je bil izdan na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik, ta akt pa v izreku ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici. Odločitev tožene stranke dejansko predstavlja le procesno odločitev, saj je bilo z njo odločeno le, da se pritožba zavrne.

Sodba nº X Ips 334/2006 of Upravni oddelek, January 28, 2009

Tožnica v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Izpodbija zgolj napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki je nedopusten revizijski razlog in presega okvir možne presoje v revizijskem postopku. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je Vrhovno sodišče presodilo, da izpodbijana sodba temelji na pravilni materialnopravni podlagi, da jo je sodišče prepričljivo obra...

Sklep nº I Up 28/2009 of Upravni oddelek, January 28, 2009

Z izpodbijanim sklepom se ni odločalo o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku, saj ocena ni pravica ali pravna korist osebe, ki se izobražuje.

Sklep nº X Ips 720/2007 of Upravni oddelek, January 28, 2009

Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

Sodba nº X Ips 327/2006 of Upravni oddelek, January 28, 2009

Ugotovitve proračunske inšpekcije temeljijo na pregledu listinske dokumentacije pri A. in ugotovitve, da je tožnik kot direktor A. sklepal pogodbe o avtorskem delu za dela, ki bi jih moral A. s svojimi delavci opraviti v okviru svoje redne dejavnosti. Zato sama opustitev zaslišanja navedene priče tudi ne pomeni kršitve z ustavo zajamčene človekove pravice do enakega varstva pravic.

Sklep nº I Up 34/2009 of Upravni oddelek, January 28, 2009

Kot pravnim strokovnjakom odvetnikom ni mogoče pripisati nevednosti, zato v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni mogoče šteti, da je bila obravnavana vloga očitno pomotoma vložena pri nepristojnem organu.

January 26, 2009

Sodba nº VIII Ips 267/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 26, 2009

Delavec istočasno ne more imeti sklenjenih dveh pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, niti pri dveh niti samo pri enem delodajalcu. Če je (pa čeprav v nasprotju z zakonskimi določbami) tožnica z novim delodajalcem podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, to pomeni, da je stara pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Delodajalec zato niti ni imel možnosti, da bi odpovedoval tudi to pogodbo, ki ni bila več temelj za obstoj delovnega razmerja, ker je bila nadomeščena z novo pogodbo o zaposlitvi....

Sodba nº VIII Ips 263/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 26, 2009

Stališče, da je treba kot datum, od katerega teče 15 - dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, šteti le datum, ko je bil opravljen zagovor ali datum, ko je bil le-ta predviden, ni pravilno. ZDR prekluzivnega roka za podajo odpovedi ne veže na zagovor delavca, temveč na dejansko seznanitev delodajalca z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, kar pa je ugotovitev dejanskega stanja.

Sodba nº VIII Ips 525/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 26, 2009

Kršitev prepovedi diskriminacije ima na podlagi sedmega (prej petega) odstavka 6. člena ZDR za posledico odškodninsko odgovornost delodajalca, kot neutemeljeni odpovedni razlogi pa se štejejo le tisti, navedeni v deveti (prej osmi) alineji 89. člena ZDR. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi nobenega od takih razlogov, ampak zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Sodba nº VIII Ips 558/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 26, 2009

Tožena stranka je sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi poslovnega, ekonomskega rizika poslovanja, ki je bil povezan z vsakokratnim obsegom naročil za znane kupce. To ni eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in ga tudi ni mogoče šteti za razlog povečanega obsega dela.

Sodba nº VIII Ips 270/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 26, 2009

Za odločitev o tožbenem zahtevku je bilo (edino) odločilno dejstvo, ali je tožnica plačala prispevek, na podlagi katerega bi se ji opravljanje kmetijske dejavnosti v spornem obdobju vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalne doba. Procesno in materialno dokazno breme za dokazovanje tega dejstva je bilo na tožnici in ne na toženi stranki.

Sodba nº VIII Ips 231/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 26, 2009

Zahteva po pisni obliki kot konstitutivnem elementu pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja, ne izhaja niti iz določil ZTPDR in ZDR/90 niti iz SKPgd (izjema je sklenitev pogodbe o zaposlitvi z zasebnim delodajalcem). Med delavcem in delodajalcem je bil torej obstoj delovnega razmerja mogoč tudi brez poprejšnje sklenitve pisne pogodbe o zaposlitvi, v primeru spora pa je bilo potrebno dokazati elemente delovnega razmerja. To velja tudi za delovno razmerje za določen čas, vključno z obst...

Sodba nº VIII Ips 264/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 26, 2009

Pojma krivdnih razlogov (prvi odstavek 250. člena ZGD) ni mogoče razlagati v smislu kazenskopravnega pojmovanja krivde niti v smislu krivdnih razlogov delovnega prava (razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi), ampak ga je potrebno razumeti širše. To je še posebej očitno pri razlogu nesposobnosti vodenja poslov, ki sam po sebi ne pomeni krivdnega ravnanja pri vodenju, temveč nesposobnost, ki dejansko celo izključuje krivdo. Razlog nesposobnosti se seveda presoja individualno.

Sodba nº VIII Ips 361/2007 of Delovno-socialni oddelek, January 26, 2009

V teoriji in praksi je uveljavljena t. i. aprehenzijska teorija, po kateri je kaznivo dejanje dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem omogoči dejansko razpolaganje s stvarjo.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners