Vrhovno Sodišče: Opinions issued on February 2009

February 27, 2009

Sklep nº Kp 3/2008 of Kazenski oddelek, February 27, 2009

Po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi obnove kazenskega postopka sodišče v novem postopku ugotavlja vsa odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev o predmetu obtožbe in se odločilna dejstva, ki so bila ugotovljena v pravnomočni sodbi, glede katere se postopek obnavlja, ne morejo brez ponovnega ugotavljanja šteti v novi sodbi kot že ugotovljena.

February 26, 2009

Sklep nº I Up 4/2009 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo ni posegel v njegov pravni položaj, saj je odločba prve stopnje ugotovitvene narave. Organ prve stopnje je zgolj ugotovil, da je pravica do izterjave tožene stranke zastarala in da se iz tega razloga davčni dolg tožniku odpiše.

Sodba nº X Ips 703/2005 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Če zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost teh ne obračuna in ne plača, jih ugotovi davčni organ in jih zavezancu naloži v plačilo.

Sklep nº X Ips 30/2009 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Pogoj neenotne sodne prakse je mogoče z uspehom uveljavljati le, če sta obravnavani primer in primer, na katerega se sklicuje revident, v bistvenem enaka. Pogoja odstopa od sodne prakse pa ni dopustno uveljavljati, če sodišče prve stopnje o določenem pravnem vprašanju sploh ni odločalo oziroma če gre za vprašanje, ki glede na določbe ZUS-1 sploh ne more biti predmet revizijskega postopka.

Sklep nº X Ips 31/2009 of Upravni oddelek, February 26, 2009

ZUS-1 samostojnega predloga za dopustitev revizije (drugače kot ZPP) ne predvideva, ampak mora revident v vloženi reviziji dokazovati njeno dovoljenost v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na to, da predloga za dopustitev revizije ZUS-1 ne predvideva, je bilo potrebno vlogo kot nedovoljeno zavreči, saj za njo ni pravne podlage.

Sodba nº X Ips 1661/2005 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Stranka sme v reviziji navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.

Sklep nº I Up 541/2008 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Nepopolno oziroma pomanjkljivo tožbo, ki je tožeča stranka v roku, ki ga določi sodišče, ne popravi, sodišče zavrže.

Sklep nº X Ips 762/2008 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Prokurist ni zakoniti zastopnik, ampak pooblaščenec, katerega obseg pooblastila je določen v ZGD. To pooblastilo obsega le upravičenja na materialnem, ne pa tudi na procesnem področju. Zato prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku in tudi ne pooblastiti druge osebe za zastopanje.

Sodba nº II Ips 726/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Napaka v obliki pri ustno sklenjeni darilni pogodbi je zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti konvalidirala. Pravdni stranki sta se tudi vpisali v zemljiški knjigi. Aktivno legitimirana za razvezo darilne pogodbe ali za preklic darila bi bila le tožnikova mati kot darovalka. S toženkino nepremičnino kasneje tudi ne bi mogla več veljavno razpolagati, saj je z izročitvijo odsvojene nepremičnine v toženkino last in posest izgubila pravico z njo dejansko in pravno razpolagati.

Sodba nº I Up 928/2006 of Upravni oddelek, February 26, 2009

V projektiranje in projektno dokumentacijo tudi po presoji Vrhovnega sodišča zaradi odgovornosti za strokovne rešitve niti upravni organ in tudi ne kdo drug ne more posegati. V določenih delih se ta dokumentacija verificira s predpisanimi soglasji in pogoji. Z ZGO-1 je namreč zakonodajalec zaostril odgovornost projektantov in soglasodajalcev za stabilnost in varnost objektov ter za umestitev objektov v skladu z urbanističnimi oziroma gradbenimi predpisi. Ta odgovornost je po novi ureditvi pre...

Sodba nº I Ips 513/2008 of Kazenski oddelek, February 26, 2009

S tem, ko se obdolženec odpove sojenju v navzočnosti (izrecno bodisi s konkludentnim ravnanjem), se hkrati tudi odpoveduje svoji pravici do aktivne obrambe na glavni obravnavi.

Sodba nº I Ips 9/2009 of Kazenski oddelek, February 26, 2009

Na nerazumljivost izreka sodbe je mogoče sklepati le v primerih, ko se iz njega ne dajo ugotoviti odločilna dejstva, ki so zakonski znaki kaznivega dejanja ali dejstva, na katerih temelji obdolženčeva krivda.

Sodba nº I Ips 209/2008 of Kazenski oddelek, February 26, 2009

Za poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo je treba šteti tista dejanja, ki ob upoštevanju krajevnih in časovnih okoliščin že pomenijo začetek izvrševanja kaznivega dejanja, torej začetek prestopanja meje (v konkretnem primeru so obsojenci tujce prepeljali v neposredno bližino slovenske meje in se napotili proti meji oziroma izogibajoč se policiji čakali v gozdu, da bi nato nezakonito vstopili v Republiko Slovenijo).

Sklep nº I R 23/2009 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Apriorni dvom v odločanje sodnikov določenega sodišča vsebinsko presega zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča in zato ne predstavlja razloga za delegacijo.

Sklep nº I R 24/2009 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Toženka je zaposlena pri krajevno pristojnem sodišču, ki je manjše sodišče in zato z njo sodno osebje in sodniki prihajajo pri svojem delu do vsakodnevnih neposrednih stikov, na takem sodišču pa ima tudi ona možnost lažjega dostopa do spisov. Te okoliščine lahko vzbudijo dvom v nepristranskost sojenja.

Sodba nº III Ips 1100/2008 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Nezmožnost za delo sama zase ni podlaga za prisojo odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, temveč je nujno, da se le-ta odraža v okrnitvi ali izgubi sposobnosti pridobivanja in posledično na premoženjskem področju oškodovanca - v izgubi zaslužka. To pa se ne zgodi le v primeru, ko je oškodovanec ob škodnem dogodku zaposlen in prejema določen dohodek, temveč tudi, ko ni zaposlen, pa sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera ugotovi, da bi se oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, po...

Sodba nº X Ips 633/2004 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Zoper sklep o prisilni izterjavi lahko dolžnikov dolžnik ugovarja v osmih dneh od prejema sklepa (prvi odstavek 55. člen ZDavP). Pri tem pa so njegovi ugovori omejeni na to, da tožniku sploh ni nič dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Drugih ugovorov ZDavP ne dopušča.

Sodba nº X Ips 780/2005 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Za pisarniško pohištvo v smislu ZPD ni dopustno uveljavljati pogojne davčne oprostitve. Ta oprostitev je predvidena le za pohištvo, ki se uporablja v proizvodnih obratih (obratovalno pohištvo).

Sodba nº II Ips 707/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sklep nº X Ips 47/2009 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Glede na to, da revident ostaja na nivoju pavšalne navedbe in je bilo o ugotovitvi davčne osnove na podlagi ocene in metodologije za oceno že odločeno s sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 920/2003 z dne 25.4.2007 ter o obravnavanem vprašanju že zavzeto stališče, revident ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije, določenega v 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Sklep nº X Ips 62/2009 of Upravni oddelek, February 26, 2009

V obravnavani zadevi je revizijo vložil zakoniti zastopnik družbe, pri tem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 383. člena v zvezi s 336. členom ZPP sodišče revidenta v obravnavani zadevi ni pozivalo na predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Sodišče je tako zavrglo revizijo, ki jo je vložil zakoniti zastopnik družbe, ker ni najpozneje v njej izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Sodba nº X Ips 44/2004 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Davčni organ v zvezi z rubežem terjatve, ki se opravi po določbah ZDavP, ne pridobi položaja privilegiranega upnika, ki pridobi na dolžnikovi terjatvi tudi zastavno pravico in s tem v stečajnem postopku ločitveno pravico. Po ZDavP torej z rubežem terjatve zakonita zastavna pravica ne nastane.

Sodba nº in sklep II Ips 665/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Tožnik kljub pozivu sodišča, da pavšalne navedbe o posesti svojih pravnih prednikov v letu 1998 konkretizira s trditvami, kako so njegovi predniki na ruševini izvajali dejansko oblast, tega ni storil, temveč se je skliceval na to, da bo sodišče dejstva ugotovilo z zaslišanjem prič. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožba nesklepčna in tožbeni zahtevek neutemeljen. Dokazni postopek te pomanjkljive trditvene podlage ne bi mogel nadomestiti.

Sklep nº X Ips 768/2005 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Izdelava projektne dokumentacije ne sodi med gradbene storitve v smislu ZPD, zato se obdavči kot samostojna storitev.

Sodba nº X Ips 355/2004 of Upravni oddelek, February 26, 2009

S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi na podlagi 46. člena ZDavP ni možno izpodbijati odločb (plačilnega naloga), ki se izvršujejo, temveč je te mogoče izpodbijati (vključno s pravilnostjo njihove vročitve) le v postopku izdaje take odločbe oziroma konkretno plačilnega naloga.

Sodba nº II Ips 1100/2008 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Denarni dodatek ne izvira neposredno iz škode (zmanjšane delovne zmožnosti), marveč iz drugega vzroka (tožnikove socialne stiske). Gre za prejemek za pomoč k tožnikovemu preživljanju. Zato je pravilno stališče, da denarni dodatek, ki ga je tožnik prejemal v času, za katerega mu je priznana odškodnina, temelji na povsem drugi osnovi in ni neposredno povezan z nastalo škodo, zaradi česar se v škodo zaradi izgubljenega zaslužka ne poračunava.

Sodba nº in sklep II Ips 296/2008 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Vprašanje ali lahko oškodovanec direktno zahteva plačilo odškodnine od policistov, ki so mu škodo povzročili pri svojem delu, je ob škodnem dogodku urejal ZOR. Takrat veljavni Zakon o policiji je namreč urejal zgolj odškodninsko odgovornost delavcev policije, ne pa tudi vprašanja ali ima oškodovanec direktni zahtevek proti policistu.

Sklep nº II Ips 840/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Kadar vrednost spornega predmeta ni določena, je z vidika dovoljenosti revizije situacija enaka kot v primeru, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega revizijskega praga: revizija ni dovoljena.

Sodba nº II Ips 582/2008 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Materialnopravno pravilno je stališče obeh sodišč, da prodajna pogodba, ki sta jo 20. 10. 2004 sklenila M. G. in toženka ne predstavlja navidezne pogodbe. Tožnici nista dokazali, da je po odvetnici sestavljena in notarsko overjena prodajna pogodba rezultat zavestnega razhajanja med voljo in izjavo pogodbenih strank. Zaradi tega so bili pravilno zavrnjeni vsi zahtevki tožnic proti toženki.

Sodba nº II Ips 485/2007 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Psa sta bila (preden sta pobegla in napadla tožnico) v sferi nadzora toženke. V okviru relevantnega pravnega pravila 1320. paragrafa ODZ takšna ugotovitev v konkretnem primeru zadošča za odločitev o odškodninski odgovornosti toženke. Bistveno je namreč, da je bila toženka zavezana nadzorovati psa, pri čemer ni pomembno ali je bil morda njun lastnik konjeniški klub.

Sklep nº II Ips 747/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Tožniki so tožbo vložili kot dediči po pokojni M. M. in v njej subjektivno kumulirali tožbene zahtevke za ugotovitev solastninske pravice vsakega od njih na nepremičninah do ¼ in posledično za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, zahtevke pa opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Iz tako oblikovane tožbe izhaja, da so tožniki lastninsko pravico na nepremičninah, glede katerih zatrjujejo, da spadajo v zapuščino po pokojni M. M. (t. i. skupno lastnino), razdelili, tako da v razmer...

Sklep nº II Ips 540/2008 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Niti solidarnost upnikov niti solidarnost dolžnikov se ne domneva, temveč mora biti kot taka jasno opredeljena v tožbenem zahtevku in posledično v sodbenem izreku. Če ni, gre za deljivo obveznost oziroma deljivo terjatev. Če ni določena drugačna delitev, se obveznost oziroma terjatev deli na enake dele. Za deljivo terjatev to pomeni, da more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve. Vsak tožnik torej lahko v tej zadevi zahteva le polovico skupnega zneska, kar ne zadostuje za dovoljenost revi...

Sklep nº II Ips 835/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Solidarnost dolžnikov se ne domneva, temveč mora biti kot taka jasno opredeljena v tožbenem zahtevku in posledično v sodbenem izreku. Če ni, gre za deljivo obveznost, ki se deli na enake dele, če drugačna delitev ni določena.

Sklep nº II Ips 692/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Tožnik je objektivno kumuliral dva denarna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago, vrednost izpodbijanega dela pa ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije; revizija ni dovoljena.

Sodba nº II Ips 792/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Delodajalec mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja pri delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organizacijo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Izvajati mora tudi take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec mora tako stalno nadzorovati, ali delavec pred in med delovnim procesom ravna po ustrez...

Sodba nº II Ips 1015/2008 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Res je, da navidezna pogodba nima učinkov med pogodbenima strankama, vendar pa ta hkrati predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti, zato je pravnoposlovna volja obeh pogodbenih strank le zaigrana. Gre torej za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Dokazno breme, da sta s toženko želela nekaj drugega in ne tistega, kar sta dala zapisati v pogodbi, je bil...

Sodba nº II Ips 738/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Edina škoda, ki je v vzročni zvezi z neupravičenim zastopanjem, je škoda zaradi zaupanja, ki se navadno kaže v obliki stroškov, ki jih ima dobroverni sopogodbenik.

Sodba nº in sklep II Ips 825/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Vedenje o škodi v smislu določb prvega odstavka 376. člena ZOR je treba razlagati tako, da mora oškodovanec poznati okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Za začetek teka zastaralnega roka je zato pomembno, da je bila poleg ostalih že znanih posledic zatrjevane poškodbe ugotovljena tudi naglušnost kot možna posledica poškodbe, ni pa pomembno kdaj je bila kasneje diagnoza še potrjena, saj kvalitativno pri tem ne gre za nov element, ki bi prispeval k drugačni ...

Sodba nº II Ips 779/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Priznanje terjatve tožnikov do zapuščine v zapuščinskem postopku, ne predstavlja podlage za ugoditev tožničinemu zahtevku v tej pravdi, če upoštevamo okoliščino, da sta toženki kasneje priznanje preklicali. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ker je v pravdi ugotavljalo, v kakšnih okoliščinah in iz kakšnih razlogov je bilo priznanje dano in tudi, ali je terjatev dejansko sploh nastala.

Sodba nº II Ips 213/2008 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Da bi za citiranje glasbenih avtorskih del, veljale posebnosti, ne drži. Že na podlagi gramatikalne razlage besedila prvega odstavka 51. člena ZASP moč dognati, da ZASP dopušča citiranje vseh kategorij avtorskih del, pri čemer pa mora biti citat bistveno manj obsežen od nosilca citata (odlomki del). Ker so glasbena avtorska dela običajno materialno fiksirana v obliki zapisa skupka partov ene glasbene kompozicije, ki so združeni, da bi se hkrati izvajali, je logično, da se v knjižnih delih cit...

Sodba nº II Ips 140/2009 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Po drugem odstavku 78. člena ZVO, bi morala vrste posegov v okolje, merila za določanje njihovega vplivnega območja in merila za določanje najnižje odškodnine iz prvega odstavka 78. člena ZVO predpisati Vlada ob soglasju Državnega zbora. Tak podzakonski predpis ni bil sprejet, kar pa ne pomeni, da v primeru razvrednotenja okolja oškodovanci niso upravičeni do nobene odškodnine. Kolikor ZVO kot specialni predpis ne ureja posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti za škodo v okolju, je tr...

Sodba nº II Ips 677/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Drugi toženec je bil porok za obveznost glavnega dolžnika. Zato ni pravno pomembno, ali je v poroštveni izjavi F. d.d. za to družbo zapisano kaj drugega in kako je morebiten drugačen zapis treba razlagati. Ne gre namreč za porokovega poroka v smislu četrtega odstavka 1001. člena ZOR kot skuša uveljaviti revizija.

Sodba nº II Ips 622/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Določba 82.a člena ZOFVI ne posega na področje solidarne odgovornosti ustanovitelja zavoda, ki jo ureja drugi odstavek 49. člena ZZ. Pojasnjuje le, kolikšen delež bo bremenil posameznega financerja (državo oziroma lokalno skupnost) pri kritju odškodninskih obveznosti šole na podlagi izvršilnih naslovov ter s tem vzpostavlja podlago za morebitne regresne zahtevke med državo in lokalno skupnostjo glede kritja navedenih obveznosti.

Sodba nº II Ips 780/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke pridobljeno izvedensko mnenje procesno gledano ni dokaz niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Upošteva se lahko le kot del strankinih navedb.

Sodba nº II Ips 430/2007 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Dejavnost oziroma aktivnost, ki je postala nevarna zato, ker ni bila pravilno izvajana, ni nevarna dejavnost v smislu določb prvega odstavka 173. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZOR in ni podlaga za objektivno odgovornost tistega, ki se z njo ukvarja.

Sodba nº in sklep II Ips 29/2008 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Pobotnica ni javna listina, ki bi dokazovala resničnost tistega, kar se v njej navaja. Je zapis izjave, s katero upnik priznava, da je dolžnik izpolnil svojo obveznost; njena funkcija je dokazna: z izstavitvijo pobotnice pridobi dolžnik zanesljiv dokaz, da je obveznost do upnika izpolnil.

Sodba nº II Ips 461/2007 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Z adaptacijo oziroma gradnjo poslovnega prostora na tujem zemljišču, ki sta ga imela v najemu tožnika leta 1979 kot nedobroverna graditelja po paragrafu 418 ODZ nista originarno pridobila lastninske pravice.

Sodba nº II Ips 716/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Odgovornost zdravstvene organizacije, v kateri se je pripetil škodni dogodek, je lahko poslovna (ko gre za strokovno napako), lahko pa temelji na civilnem deliktu (ko je škoda posledica nedopustnega posega v telesno integriteto).

Sodba nº II Ips 361/2007 of Civilni oddelek, February 26, 2009

S sklicevanjem na slabo vero, nepošteno oziroma nemoralno ravnanje pred njo vknjiženega hipotekarnega upnika bi tožnica lahko uspela le, če bi dokazala, da je praktično vsa upravičenja, ki vsebinsko izhajajo iz (so)lastninske pravice (posest, dejansko uporabo in dejansko razpolaganje s spornim delom nepremičnin), pridobila in izvrševala na podlagi pravnega posla z zemljiškoknjižnim lastnikom, še preden je ta s spornima nepremičninama razpolagal v korist toženčevega pravnega prednika, slednji ...

Sodba nº in sklep II Ips 820/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Tožnika nista zatrjevala, da bi uporabo poti prepovedala prej kot je poteklo 20 let od nakupa, nista niti zatrjevala; na teh dejanskih ugotovitvah temelječa pravna presoja, da je toženec za dostop do svojega zemljišča preko zemljišča tožnikov uporabljal nad 20 let v dobri veri, je materialnopravno pravilna.

Sodba nº II Ips 653/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Za obstoj meničnega pooblastila načeloma zadoščata že dejstvi, da izdajatelj menični blanket podpiše in da tako menico izroči upniku. Konkretna vsebina pooblastila oziroma meje, znotraj katerih sme slednji prejeti blanket kasneje izpolniti (z vpisom denarnega zneska, datuma dospelosti plačila, časa izpolnitve itn.), pa so določene z bistvenimi sestavinami posla ali poslov, ki so podlaga za izdajo menice.

Sodba nº II Ips 773/2006 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Vtožena terjatev ob vložitvi tožbe 17. 8. 2005, glede na to, da je tožnica za vtoževano škodo in toženko vedela že ob vložitvi prve tožbe 14. 6. 2000, ki jo je sicer kasneje umaknila, zastarala, saj je potekel triletni subjektivni zastaralni rok (prvi odstavek 376. člena ZOR).

Sodba nº II Ips 282/2007 of Civilni oddelek, February 26, 2009

Ob ugotovitvah, da je bil sporazum sklenjen v letu 1984, ko je bilo zemljišče tudi izročeno in gradnja končana, je relevantna tista vrednost zemljišča, ki jo opredeljuje njegov takratni status. To pa je status kmetijskega zemljišča.

Sklep nº I Up 241/2005 of Upravni oddelek, February 26, 2009

Vloga, ki je izročena pristojnemu sodišču po telefaksu pred iztekom roka, se šteje za pravočasno.

February 25, 2009

Sklep nº X Ips 1467/2004, enako tudi X Ips 374/2007 of Upravni oddelek, February 25, 2009

Ker je tožnik s tožbo v upravnem sporu uspel, saj je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek, si svojega pravnega položaja v tej zadevi z revizijo ne more izboljšati. Zato zanjo nima pravnega interesa oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe.

Sodba nº I Up 75/2009 of Upravni oddelek, February 25, 2009

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev tožene stranke, da je tožnik zlorabil postopek mednarodne zaščite, preuranjena. Prikritje, da je prosilec že pred podajo vloge za mednarodno zaščito v Sloveniji vložil vlogo za mednarodno zaščito v drugi državi, je res eden izmed razlogov, ki se štejejo za zavajanje oziroma zlorabo postopka, in so določeni v 25. členu ZMZ. Toda ob dejstvu, da je tožnik v prošnji sam navedel, da je za mednarodno zaščito že leta 1989 zaprosil v Švici, leta 1995 v Nem...

Sodba nº I Ips 374/2008 of Kazenski oddelek, February 25, 2009

Če pravnomočna sodba temelji med ostalim na lažnih izpovedbah soobsojencev, ni podan obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 410. člena ZKP (ker obtoženci ne morejo biti storilci kaznivega dejanja krive izpovedbe), lahko pa je podan obnovitveni razlog po 3. točki prvega odstavka navedenega člena.

Sodba nº X Ips 869/2006 of Upravni oddelek, February 25, 2009

V tem upravnem sporu je sporna le uvedba obnove upravnega postopka za dovolitev priglašenih del, ki je bila dovoljena, ker prizadeti stranki (Župnijski urad), ki je nesporno vložila denacionalizacijski zahtevek za denacionalizacijo nepremičnine, na kateri so bila dovoljena obnovitvena dela, ni bila dana možnost udeležbe v postopku dovolitve obnovitvenih del. Stališče sodišča prve stopnje, da je lahko vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka stranka v postopku, v katerem se obravnava premoženj...

Sodba nº X Ips 1508/2005 of Upravni oddelek, February 25, 2009

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se mejni ugotovitveni postopek konča s podpisom zapisnika vseh prizadetih strank (mejašev) in da ta zapisnik ni upravni akt, zoper katerega bi bila možna pritožba in zato tudi ne izredna pravna sredstva, kot je zahteva za ugotovitev ničnosti oziroma predlog za obnovo postopka. Revidentka izpodbija veljavnost podpisa pooblaščenca na mejnem ugotovitvenem zapisniku, tega pa ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi v upravnem sporu, ampak le pred s...

February 24, 2009

Sklep nº Dsp 104/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 2009

Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa višjega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.

Sklep nº Dsp 12/2009 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 2009

V pravnem pouku pod odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča je povsem jasno zapisano, da je možna pritožba zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ni dopustilo revizije. Takega jasnega pravnega pouka ni mogoče interpretirati tako, da je z njim dovoljena tudi pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje. Temu nasprotujejo tudi določbe ZDSS-1 in ZPP, ki ne določajo pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje.

Sklep nº VIII Ips 185/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 2009

Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin v prvem odstavku 3. člena določa, da se upravičencem iz prve alineje in upravičencem iz druge alineje 2. člena, ki imajo odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev o odmeri pravic (kar je tudi tožeča stranka), od 1. 11. 1991 dalje izplačuje akontacija pokojnine in drugih dajatev v znesku, ki jim je pripadal za september 1991, z omejitvijo, da najvišji znesek akontacije ne sme presegati zneska najvišje pokojn...

Sodba nº IV Ips 117/2008 of Kazenski oddelek, February 24, 2009

Uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo je dal policiji na kraju storitve prekrška, preden je bil poučen o svoji ustavni pravici do molka oziroma do privilegija zoper samoobtožbo, ne more biti dokaz, na katerega bi se smela opreti sodba o prekršku.

Sodba nº IV Ips 124/2008, enako tudi IV Ips 123/2008 of Kazenski oddelek, February 24, 2009

Seznanjanje z okoliščinami prekrška iz pripovedovanja prič pooblaščeni uradni osebi ne pomeni osebne zaznave prekrška; zato policist ne bi smel izdati plačilnega naloga, saj niso bili podani zakonski pogoji za njegovo izdajo.

Sklep nº IV Ips 120/2008 of Kazenski oddelek, February 24, 2009

Če so znaki očitanega prekrška in odgovornost storilca kot samostojnega podjetnika dovolj razumljivo in popolno konkretizirani v opisu dejanskega stanja, priloženem zahtevi za sodno varstvo, ni podana kršitev materialnih določb zakona kljub temu, da pravna opredelitev prekrška v plačilnem nalogu ne zajema določbe 14. člena ZP-1, ki v povezavi z določbami ZOPOKD predstavlja podlago odgovornosti samostojnega podjetnika za prekrške druge osebe, zlasti zaposlenega.

Sodba nº I Ips 148/2008 of Kazenski oddelek, February 24, 2009

Čeprav zakon ne predpisuje oblike predloga za pregon, mora biti oškodovančeva volja, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek, izražena jasno in nedvoumno.

Sklep nº Dsp 5/2009 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 2009

Pritožnik mora navesti oziroma se izrecno sklicevati na konkretne odločbe Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost prakse sodišč druge stopnje. Zgolj pavšalno zatrjevanje o neenotni sodni praksi ne zadošča.

Sklep nº Dsp 10/2009 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 2009

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih oziroma uveljavlja prvo alinejo prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, kar ni dovoljen pritožbeni razlog. Presoja pogoja za dopustitev revizije iz prve alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 je namreč prepuščena izključno sodišču druge stopnje in takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati.

Sklep nº VIII R 7/2009 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 2009

Sorodstveno razmerje med direktorjem kot zakonitim zastopnikom tožene stranke in sekretarko sodišča, ki je njegova žena, lahko vzbuja dvom v nepristranskost sodišča pri odločanju.

Sklep nº VIII Ips 4/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 2009

Pravnomočna odločitev o nezakonitosti določbe nove pogodbe o zaposlitvi, s katero je bila tožnici na novo določena osnovna plača (v višini plačilnega razreda A1) in 2 % provizija od prihodka prodaje v preteklem mesecu, pomeni, da te določbe ni več mogoče upoštevati oziroma uporabljati za obračun in izplačilo njene plače. Zato ni utemeljen zaključek sodišča druge stopnje, da nova pogodba velja v smislu, da bo tožena stranka lahko tožnici še naprej izplačevala plačo po novi pogodbi in da tožnic...

Sodba nº VIII Ips 254/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 2009

Iz ZPol jasno izhaja razlikovanje med pripravljenostjo za delo na delovnem mestu in dejansko efektivno opravljenim delom, na katerega so vezani ostali posebni delovni pogoji iz 81. člena tega zakona. Tožbeni zahtevek, ki se glasi na plačilo dodatkov za delo ob nedeljah, praznikih, v nočnem času in v izmenah za čas dežurstva v obliki pripravljenosti za delo na delovnem mestu, ko tožeča stranka efektivnega dela ni opravljala, zato ni utemeljen.

Sklep nº VIII Ips 374/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 24, 2009

Zakon pri zagotovitvi varstva za nosečo delavko zahteva njeno aktivno ravnanje – takojšno predložitev zdravniškega potrdila o nosečnosti (oziroma predložitev tega potrdila takoj po prenehanju ovir). Naknadno predloženo potrdilo se ne more upoštevati. Aktivno ravnanje se zahteva tudi pri uveljavljanju varstva v času izrabe starševskega dopusta, saj mora delavka, ki tak dopust izrablja, delodajalca obvestiti o nameri izrabe že 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta.

February 23, 2009

Sodba nº VIII Ips 357/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Za odločitev v tej zadevi ni pomembna določba 446. člena ZPIZ-1, saj predmet spora ni priznanje pravic iz naslova invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1, temveč ustavitev izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, kot pravice po ZPIZ - to je pravice, ki jo ZPIZ-1 tudi ne pozna v takšni obliki.

Sodba nº VIII Ips 292/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

V pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki sta jo sklenili tožena stranka in sindikat družbe, je bila za zaposlene, ki jim je na dan podpisa pogodbe manjkalo manj kot pet let do izpolnitve prvega pogoja za upokojitev, predvidena možnost, da jim tožena stranka ne plačuje premij za prostovoljno dodatno zavarovanje, ampak je za njih predvidena ob upokojitvi možnost enkratnega izplačila v višini seštevka premij, ki bi jim jih v skladu s pok...

Sodba nº VIII Ips 226/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Tožnik je imel za svojo odsotnost z zaslišanja pred disciplinsko komisijo opravičen razlog. Ker je tožena stranka kljub temu opravila disciplinsko obravnavo in izdala sklep, s katerim mu je izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, je kršila tožnikovo pravico do obrambe, ki je ena temeljnih pravic delavca v disciplinskem postopku. Kršitev te pravice pomeni takšno absolutno bistveno kršitev določb disciplinskega postopka, ki ima sama po sebi za posledico neveljavnost disciplins...

Sodba nº VIII Ips 288/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Bistvena je osebna vročitev, manj oblika vročitve. Če je delavcu pisanje vročeno, pa čeprav delavec prevzema pošiljke ni podpisal, je delodajalec vročitev opravil. Pri tem sam kraj vročitve, posebno če sta se vročevalec in delavec zanj dogovorila, za presojo o opravljeni vročitvi ni pomemben.

Sodba nº in sklep VIII Ips 516/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Ker tožnik nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ni uveljavljal v delovnem sporu, ni mogel uspešno uveljaviti nadomestila za primer brezposelnosti.

Sklep nº VIII Ips 520/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Gre za premoženjski socialni spor iz 1. točke 31. člena ZDSS-1, v katerem glede na vrednost spornega predmeta revizija po zakonu ni dovoljena.

Sodba nº in sklep VIII Ips 504/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

„Dodana doba“ je pojem iz ZPIZ-1. ZPIZ/92, na podlagi katerega je bil tožnik starostno upokojen, tega pojma ni poznal in zato tožnik na podlagi dodane dobe ni mogel uveljaviti nobenih pravic.

Sodba nº VIII Ips 349/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Tožnikova pokojninska doba v Republiki Sloveniji znaša štiri leta in štiriindvajset dni, skupna pokojninska doba (z upoštevanjem te dobe v Bosni in Hercegovini in Hrvaški) pa osemintrideset let in osem dni. To ob tožnikovi starosti enainšestdeset let glede na določbo 36. člena ZPIZ-1 ne zadošča za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Sodba nº VIII Ips 338/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Kriteriji Združenja manager neposredno na višino tožničine plače niso mogli vplivati. Takšni kriteriji so lahko bili uporabljeni le kot izhodišče za sklepanje pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi delavci, niso pa mogli neposredno vplivati na vsakokratno pravno veljavnost individualnih pogodbenih določb.

Sodba nº VIII Ips 463/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZPPSL je na podlagi potrjene prisilne poravnave dolžnik oproščen obveznosti, da izplača upniku znesek, ki presega v potrjeni prisilni poravnavi navedeni odstotek, plačilni roki pa se odložijo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. Glede na navedeno določbo je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da se pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave ne nanaša na celotno tožnikovo terjatev, ampak da velja za pravnomočno razsojeno stvar le glede 20 % ter...

Sodba nº VIII Ips 496/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

ZDR je v 242. členu posebej uredil primere, ko zavarovanec zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne more uveljaviti denarnega nadomestila in v tem okviru tudi primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerih je pogoj za uveljavljanje denarnega nadomestila zahteva arbitražne odločitve ali sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi. Med temi primeri ni navedel odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga starejšemu delavcu brez njegovega soglasja (v nasprotju s 114. členom ZDR), zato je...

Sklep nº VIII Ips 258/2007 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka, si v tem obsegu ni zagotovila pravice do revizije. Ker v takem primeru revizija niti po ZDSS-1 niti po ZPP ni dovoljena, sodišče druge stopnje pa ob izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe tudi ni izrecno odločilo o dopustitvi revizije (5. točka 1. odstavka 31. člena ZDSS-1), je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP v tem delu revizijo zavrglo.

Sodba nº VIII Ips 466/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Ker ZDR ni določil najvišjih zneskov odpravnin, je potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 7. člena ZDR, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, torej tudi višje odpravnine.

Sodba nº VIII Ips 48/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2009

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ZDR ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za opredelitev presežnih delavcev oziroma tistih delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi iz tega razloga odpove. Vendar takšna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu oziroma posamičnim delavcem iz poslovnih razlogov ne pomeni, da bi bila uporaba v naprej določenih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi odpove, nezakonita.

February 19, 2009

Sklep nº X Ips 753/2008 of Upravni oddelek, February 19, 2009

ZUS-1 dovolitev revizije ureja na drugačen način, kot je dovoljenost in dopustitev revizije urejena v ZPP, zato se v upravnem sporu ne uporabljajo določbe ZPP, ki urejajo postopek dopustitve revizije. Glede na navedeno predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu ni dovoljen, zato ga je sodišče ob smiselni uporabi določb 89. člena ZUS-1 zavrglo. Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za stranko revizijo vložil pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom...

Sodba nº X Ips 1046/2005 of Upravni oddelek, February 19, 2009

Ker tožnica v postopku izdaje odločb, katerih ničnost uveljavlja, ni sodelovala kot stranka postopka, je tožena stranka pravilno presodila, da je kot predhodno vprašanje treba najprej preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka na podlagi 9. točke 249. člena ZUP (1986) in v tem okviru presoditi, ali bi tožnica morala imeti položaj stranke v navedenem postopku parcelacije. Stranka, ki zahteva udeležbo v upravnem postopku, je tista, ki mora izkazati okoliščine, ki opravičujejo njen...

Sklep nº X Ips 763/2008, enako tudi X Ips 751/2008 of Upravni oddelek, February 19, 2009

Po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen in po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče...

Sklep nº X Ips 333/2004 of Upravni oddelek, February 19, 2009

Tožnik je s tožbo v upravnem sporu uspel, saj je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ob takšnem stanju stvari si tožnik po presoji Vrhovnega sodišča svojega pravnega položaja v tej zadevi z revizijo ne more izboljšati, torej zanjo nima pravnega interesa oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners