Vrhovno Sodišče: Opinions issued on May 2009

May 28, 2009

Sodba nº I Ips 38/2009 of Kazenski oddelek, May 28, 2009

Sodišče je pooblaščeno in dolžno preizkušati obstoj tistih kršitev zakona, zaradi katerih je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, če se vložnik na njih določno sklicuje oziroma jih utemeljuje.

Sodba nº I Ips 478/2008 of Kazenski oddelek, May 28, 2009

Obramba, ki zaslišanja oškodovanca na glavni obravnavi ni predlagala, ampak je soglašala z branjem zapisnikov o oškodovančevih prejšnjih zaslišanjih, ne more zatrjevati, da so ji bile s tem kršene pravice v postopku.

Sodba nº I Ips 5/2009 of Kazenski oddelek, May 28, 2009

Samo očitek opustitve dolžne odsvojitve lastnih delnic, pridobljenih v nasprotju z zakonom, ne more predstavljati kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, saj je zakonski znak tega kaznivega dejanja tudi poseben namen storilca, to je namen pridobitve premoženjske koristi ali povzročitve škode.

Sodba nº II Ips 317/2009 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº II Ips 972/2006 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Ker tožnik ob vknjižbi hipoteke ni bil v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik in ker ni zatrjeval niti dokazal, da se toženka ob potrebni skrbnosti na tako zemljiškoknjižno stanje ne bi mogla oziroma smela zanesti, je pravilno stališče sodišča, da tožnikova lastninska pravica ni ovira za poplačilo hipotekarnega upnika, ki je hipoteko pridobil na podlagi pogodbe in jo vknjižil v zemljiško knjigo.

Sodba nº II Ips 1001/2006 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº II Ips 997/2008 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Če zavarovanec ne predloži vseh ključev, ki mu jih je izročil prodajalec, skladno s splošnimi pogoji nastopi domneva, da zavarovalni primer ni nastal (avto ni bil ukraden). Zavarovanec lahko pogodbeno domnevo bodisi izpodbije bodisi obrazloži, zakaj je predložil sam en ključ – kartico.

Sodba nº II Ips 810/2008 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Toženka in stranski intervenient, ki sta šele po prejemu dopolnitve izvedenskega mnenja predlagala ponovno zaslišanje operaterja, sta izkazala, da tega prej brez svoje krivde nista mogla predlagati. Pred dopolnitvijo izvedenskega mnenja nista mogla vedeti, da je odločilno, ali je operater opravil prikaz poteka živca. Zato tudi prvostopenjsko sodišče, ki je operaterja ponovno zaslišalo in sodbo oprlo na njegovo izpoved, ni kršilo drugega odstavka 362. člena ZPP.

Sodba nº II Ips 1043/2007 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Ker sta v koliziji dve enakovredni pravno zavarovani dobrini, sorazmerja ni mogoče razumeti tako, da tisti, ki se brani, ne sme nikoli povzročiti hujše posledice od tiste, ki je bila povzročena njemu.

Sklep nº II Ips 874/2007 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Stranka, ki ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, nima pravice do revizijskega preizkusa izpodbijane odločitve.

Sodba nº II Ips 909/2006 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Pri prekluziji po 286. členu in po prvem odstavku 337. člena ZPP je treba natančno oceniti, ali določena domnevno prepozna navedba pomeni le uveljavljanje nove pravne kvalifikacije na podlagi pravočasno zatrjevane dejanske podlage, ali pa gre v resnici za navajanje novih dejstev.

Sodba nº II Ips 861/2006 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Razlaga, ki zavarovanje neserijskih delov plovila pogojuje z njihovo izrecno navedbo v zavarovalni pogodbi oziroma v posebnem seznamu, ki je del te pogodbe, ne nasprotuje namenu zavarovanja, kot trdi revident, temveč je, ravno nasprotno, njegov neposreden odraz.

Sodba nº II Ips 948/2007 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno izhodišče korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.

Sodba nº II Ips 838/2006 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Pravilno je stališče nižjih sodišč, da zgolj drugačna presoja ter disciplinske kršitve in s tem povezana sprememba izrečenega disciplinskega ukrepa sama po sebi ne zadošča za odločitev o protipravnosti toženkinega ravnanja, ki bi imelo za posledico njeno odškodninsko odgovornost.

Sodba nº II Ips 847/2008 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº II Ips 422/2009 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Nejasna določila splošnih pogojev, ki jih je vnaprej pripravila zavarovalnica in zavarovancu ni pojasnila njihove vsebine, je treba razlagati v korist zavarovanca kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja.

Sodba nº II Ips 140/2008 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Ker nepremičnina ni bila kupljena in izgrajena z uporabo premoženja, ki sta ga pravdni stranki imeli pred sklenitvijo zakonske zveze, temveč s krediti, pridobljenimi v času njenega trajanja, spada v skupno premoženje pravdnih strank. Pri tem pa ni pomembno, ali sta kredite najela skupaj, vsak posebej, ali to, kateri od njiju jih je sploh odplačeval.

Sodba nº II Ips 924/2006 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Povedi: ''dne 20. 7. 2001 sem pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila ugotovitveno tožbo, s katero se ugotavlja nasledstvo podjetja J. d.o.o.,'' in ''sodišče sem seznanila z dejstvom, da sem 20. 7. 2001 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila tožbo, s katero se ugotavlja poslovanje, kot tudi nasledstvo podjetja J. d.o.o. iz M.,'' ne predstavljata predloga, na podlagi katerega bi sodišče izvedlo vpogled v drug spis. Za dosego slednjega bi morala toženka navesti najmanj opravilno št...

Sodba nº in sklep II Ips 41/2009 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº II Ips 974/2007 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Pravilo o dokaznem bremenu (215. člen ZPP) določa, kdo je tisti, ki mora dokazati posamezno pravno odločilno dejstvo. V tem primeru bi moral tožnik dokazati obstoj dogovora o plačilu za vozilo, toženec pa obstoj dogovora o tem, da mu bo tožnik vozilo izročil kot plačilo za svoj dolg do toženca. Nižji sodišči sta izčrpno pojasnili, zakaj so bile toženčeve trditve bolj prepričljive. Ker torej sodišče ni ugotovilo, da bi bil toženec tožniku dolžan plačati za vozilo, je vprašanje dokaznega bremen...

Sodba nº II Ips 346/2009 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Odločanje o porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni samo računska operacija, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom. Upoštevajo se vse okoliščine primera, tudi denarno neocenljivi prispevki staršev.

Sodba nº II Ips 74/2007 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Tožnik v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ne more uspeti s trditvijo, da ima pravico, ki preprečuje izvršbo, nekdo tretji.

Sodba nº II Ips 284/2009 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Z aro je mogoče utrditi tudi obveznost iz predpogodbe. Vendar je tudi v tem primeru za njeno sklenitev potrebna dejanska izročitev denarja, ker je pogodba o ari realni kontrakt. Tožnikov zahtevek za vrnitev dvojne are je neutemeljen že zaradi dejstva, da tožnik tožencu zneska are ni izročil.

Sodba nº II Ips 366/2009 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Ob izhodiščnem stališču, da podvarianta variante 2 ustreza strokovnim zahtevam za izdelavo idejnih rešitev, je stališče sodišč o vsebini izvedenčevega mnenja glede izvedljivosti stopnic, predvidenih v tožnikovi rešitvi, skladno z izpovedbo izvedenca o tem.

Sklep nº Cp 14/2009 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Ovira za priznanje in ugotovitev izvršljivosti tuje sodne odločbe je v skladu z Uredbo ES št. 44/2001 lahko le sodna odločba, izdana v sporu med istima strankama, ne pa tek sodnega postopka o isti zadevi. Nepravnomočnost tuje sodne odločbe more biti le razlog za prekinitev postopka za priznanje tuje sodne odločbe.

Sodba nº X Ips 679/2005 of Upravni oddelek, May 28, 2009

Predložitev neverodostojnih listin ni napaka z nepomembnim vplivom na carinski postopek. Zato se ob taki dejanski situaciji za zavezanca naknadno odmerjene carine v skladu s točko a) prvega odstavka 154. člena CZ določi tudi špediter - deklarant.

Sodba nº II Ips 136/2009 of Civilni oddelek, May 28, 2009

S tem, ko sta toženca v nasprotni tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta, je sledeč ustaljenemu stališču sodne prakse opredeljena le vrednost primarnega zahtevka, vrednost spornega predmeta glede podrednega zahtevka pa je ostala neopredeljena in zato revizija zoper odločitev o tem zahtevku ni dovoljena.

Sklep nº II Ips 686/2007 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Ko je pri deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se po določbi drugega odstavka 412. člena ZOR deli obveznost med njimi na enake dele. V tem sporu zato ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.

Sklep nº II Ips 649/2007 in II Ips 815/2008 of Civilni oddelek, May 28, 2009

Ker mora sodišče upoštevati zahtevka zoper oba toženca ločeno in ker navedena zneska ne presegata revizijskega praga, tožničina revizija proti odločitvi iz druga sojenja ni dovoljena.

Sodba nº XI Ips 47/2009 of Kazenski oddelek, May 28, 2009

Sklep o odreditvi pripora mora v zvezi z obrazložitvijo utemeljenega suma vsebovati ugotovitve o odločilnih dejstvih in dokaze, ki ta dejstva potrjujejo, kar pomeni, da mora iz sklepa izhajati zakonsko določena stopnja artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

Sodba nº I Ips 133/2009 of Kazenski oddelek, May 28, 2009

Pripravljalno dejanje iz drugega odstavka 211. člena KZ-1 je subsidiarne narave - storilec bo kaznovan za takšno dejanje le, če se ne kaznuje za poskus ali za izvršitev temeljnega kaznivega dejanja, to je goljufije.

Sodba nº I Ips 485/2008 of Kazenski oddelek, May 28, 2009

Če je preiskovalni sodnik v odredbi ukrepa prisluškovanja in opazovanja v tujem prostoru navedel, da se prisluškovanje izvrši "po potrebi" tudi s tajnim vstopom v tuje prostore, je s tem zgolj izrazil zahtevo, da morajo tudi policisti pri izvrševanju odredbe upoštevati načelo sorazmernosti in to ne pomeni, da je prepustil odločanje o vstopu v prostor policiji.

Sodba nº XI Ips 46/2009 of Kazenski oddelek, May 28, 2009

Dopustno je sklepanje o nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj v položaju, ko je določena oseba (ponovno) utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja ob njenem vedenju, da je zoper njo že začet drug kazenski postopek.

May 27, 2009

Sklep nº II Dor 6/2009 of Civilni oddelek, May 27, 2009

Pooblastilo z datumom pred izdajo pritožbene odločbe ni novo in posebno pooblastilo v smislu tretjega odstavka 95. člena ZPP.

Sklep nº II Dor 14/2009 of Civilni oddelek, May 27, 2009

Tožnikovo posplošeno sklicevanje na drugačno „zavarovalniško prakso“ in nenavedba kršenega pravnega pravila dajeta predlogu lastnost nepopolnega predloga za dopustitev revizije.

Sklep nº II Dor 15/2009 of Civilni oddelek, May 27, 2009

Toženčeva pooblaščenca sta zadnjega dne zakonskega roka vložila predlog za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču (glej drugi odstavek 367. b člena ZPP). Predlog je prispel k pristojnemu sodišču po izteku roka iz prvega odstavka 367. b člena ZPP. Zato bi se lahko štelo, da je bil predlog pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP).

Sklep nº II DoR 10/2009 of Civilni oddelek, May 27, 2009

Ker pogoji za dopustitev revizije niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

Sklep nº II Dor 13/2009 of Civilni oddelek, May 27, 2009

Prepozen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot prepozna revizija.

Sklep nº II Dor 5/2009 of Civilni oddelek, May 27, 2009

Zoper pravnomočno odločbo izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija. Sodišče zato revizije ne more dopustiti.

Sklep nº II Dor 9/2009 of Civilni oddelek, May 27, 2009

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

Sklep nº II Dor 7/2009 of Civilni oddelek, May 27, 2009

Revizija se dovoli glede vprašanja možnosti uporabe določb 153. člena OZ za presojo odgovornosti pri nesreči premikajočih se motornih vozil v primeru, ko ni kriv nobeden od obeh imetnikov (tretji odstavek 154. člena OZ).

Sklep nº Cp 11/2009 of Civilni oddelek, May 27, 2009

Presoja vprašanja, ali nasprotni udeleženec zaradi nepravilnosti v postopku izdaje tuje sodne odločbe ni mogel sodelovati.

Sklep nº X Ips 166/2009 of Upravni oddelek, May 27, 2009

Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.

May 26, 2009

Sodba nº VIII Ips 76/2008 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 2009

K. M. d.d. je tožeči stranki ponudil ustrezno zaposlitev za delovno mesto, ki je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi še sodilo v njegovo dejavnost. Ker pa je v času, ki ga je imela tožeča stranka na razpolago za sprejem ponujene zaposlitve, prišlo do prenosa dela, opredeljenega po tej pogodbi, na K. V. d.o.o., je tožeča stranka s podpisom pogodbe avtomatično postala delavec delodajalca prevzemnika, torej tožene stranke. To pomeni, da je delodajalec prenosnik izgubil lastnost delodajalca, ki jo j...

Sklep nº VIII Ips 39/2008 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 2009

Tožena stranka je z zmotnimi zagotovili, da tožnica izpolnjuje pogoje za vdovsko pokojnino, to zavedla, da je zaradi uveljavljanja vdovske pokojnine prekinila zaposlitev pri delodajalcu in s tem utrpela škodo na svojih dohodkih, saj ji niti vdovska pokojnina kasneje ni bila priznana, ker zanjo dejansko ni izpolnjevala zakonskih pogojev.

Sklep nº VIII R 18/2009 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 2009

Okoliščina, da tožnik opravlja pri sodišču funkcijo sodnika, lahko vzbuja dvom v nepristranskost sodišča pri odločanju v zadevi in pomeni tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Sodba nº VIII Ips 471/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 2009

Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. H. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je pred smrtjo pri toženi stranki dopolnil več kot devet let pokojninske oziroma zavarovalne dobe.

Sodba nº VIII Ips 400/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 2009

Glede na to, da je tožnik že uveljavil pravico do pokojnine tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Sloveniji, je sodišče pravilno presodilo, da ne more uveljavljati pravice do izbire na podlagi določb drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Z uveljavitvijo pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji je izbiro že opravil in to celo več let pred uveljavitvijo navedene določbe ZPIZ-1.

Sodba nº VIII Ips 451/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 2009

Ne glede na to, ali je bila pokojninska osnova, ki izvira iz zavarovanja v Republiki Sloveniji, upoštevana pri odmeri predčasne pokojnine v Srbiji, je za odločitev v zadevi bistveno, da je bila tožnici predčasna pokojnina v Srbiji priznana tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Republiki Sloveniji. Izbirna pravica tožnice se je namreč izčrpala v trenutku, ko je v tujini uveljavila pravico do predčasne pokojnine.

Sklep nº Dsp 16/2009 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 2009

Tožeča stranka v pritožbi niti ne zatrjuje niti ne dokazuje z navedbo konkretnih sodnih odločitev, da bi odločba sodišča druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev, oziroma da v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Obstoj pritožbenega razloga iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 zato ni dokazan.

Sodba nº VIII Ips 430/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 2009

Ker tožeči stranki pisna obdolžitev ni bila vročena, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga.

Sklep nº Dsp 17/2009 of Delovno-socialni oddelek, May 26, 2009

Presoja o obstoju razloga za dopustitev revizije iz prve alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 je pridržana izključno sodišču druge stopnje.

May 25, 2009

Sodba nº VIII Ips 412/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Tudi ob predpostavki obstoja očitane kršitve v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to v danih okoliščinah ne pomeni nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja, zaradi česar je odpoved nezakonita.

Sklep nº VIII Ips 398/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka uporabila predvidene kriterije pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici, ker je izvršila primerjavo med vsemi izvajalkami v laboratoriju, pri čemer je najnižjo oceno dobila tožnica. Ni pa navedlo, zakaj je štelo, da so uporabljeni kriteriji pravilni, niti se ni opredelilo do uporabe Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Sodbe tako ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Sodba nº VIII Ips 545/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Sodišče je razveljavilo sklep, ki ga je delodajalec izdal na drugi stopnji, in na podlagi 23. in 24. člena ZDSS samo odločilo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Odločilo je tako, da je kot zakonitega potrdilo sklep delodajalca, ki je bil izdan na prvi stopnji. To pomeni, da je tožniku na podlagi pravnomočne sodbe zakonito prenehalo delovno razmerje iz razlogov na njegovi strani. Dejstvo, da je v posledici take odločitve sodišča delovno razmerje tožniku prenehalo šele s pravnomočnost...

Sodba nº VIII Ips 7/2008 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ je tožena stranka prevzela obveznosti iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. oktobru 1991 ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja, saj so le ti glede na določbo prvega odstavka 171. člena ZPIZ/92 izpolnjevali pogoje in pravice do pokojnine na podlagi tega zakona.

Sodba nº VIII Ips 80/2009 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Neutemeljena je tožničina trditev, da so koeficienti za določitev osnovne plače v sklepih tožene stranke, ki vsi vsebujejo pravni pouk o možnosti ugovorov v petnajstih dneh pri svetu zavoda (kar je v skladu z določbo 48. člena ZOFVI), le informativnega značaja.

Sodba nº VIII Ips 347/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

V tem, da sta se pravdni stranki glede obveznosti plačila ter konkretne višine zneska odpravnine in odškodnine sporazumeli upoštevaje načelo pogodbene avtonomije, tudi revizijsko sodišče ne vidi ničesar nemoralnega, še manj pa nedopustnega.

Sodba nº VIII Ips 108/2009 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Sodišče je denarni zahtevek po temelju zavrnilo na podlagi dveh (dejanskih) ugotovitev: da je bila osnovna plača tožnice določena z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi tožene stranke, pri čemer je bil upoštevan 5.a in ne 14. člen ZPDJVZ, ter da je bila tožnici plača izplačana v skladu s temi sklepi.

Sodba nº in sklep VIII Ips 52/2008 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Na odločitev ne more vplivati dejstvo, da je tožena stranka tožniku plačo morda izplačevala napačno, po višjem količniku. Sodišče je za sporno obdobje lahko odločilo le o višini tožbenega zahtevka, ki temelji na pogodbi o zaposlitvi in zakonu.

Sodba nº VIII Ips 2/2008 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Ob uveljavitvi ZSPJS je na podlagi prvega odstavka 52. člena tega zakona ostal v veljavi takrat veljavni Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, ki je glede varstva pravic zaposlenih v javnih zavodih zoper odločitve o (ne)napredovanju določal dvostopenjski postopek pri delodajalcu.

Sodba nº VIII Ips 329/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Morebitna ugotovitev, da je bila tožeča stranka v času izdaje izpodbijanih odločb tožene stranke brezposelna, bi narekovala sodno presojo nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov na podlagi 17.b člena ZZZPB. Vsebinskih kriterijev, ki naj bi jih zdravniki upoštevati pri ocenjevanju nezmožnosti, citirano določilo sicer ne vsebuje, sklepati pa je, da ti ne morejo biti enaki kot v primeru ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo zaposlene osebe (ki se presoja gleda na nezmožnost opravljati de...

Sodba nº VIII Ips 444/2007 of Delovno-socialni oddelek, May 25, 2009

Če je delavec v času od dokončnega priznanja pravic do skrajšanega delovnega časa iz naslova invalidskega zavarovanja pa do trenutka, ko lahko te pravice realizira, v bolniškem staležu, mu gre tudi nadomestilo iz tega naslova za polni delovni čas. Nadomestilo mu izplačuje delodajalec, od 31. dne zadržanosti dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

May 21, 2009

Sodba nº I Ips 103/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Kaznivo dejanje po 205. členu KZ predstavlja že samo neizplačilo plač, če je sicer izplačilo glede na finančne in ostale okoliščine objektivno možno, ob izpolnjenih ostalih pogojih za obstoj krivde.

Sodba nº I Ips 95/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Procesnemu standardu obrazložitve pogojne obsodbe je zadoščeno, če sodišče presodi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da storilec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, okoliščine, ki so podlaga za določitev višine kazni in dolžino preizkusne dobe ter glede na okoliščine posameznega primera tudi navedbo okoliščin za določitev posebnega pogoja ali obveznosti, naloženih v pogojni obsodbi.

Sodba nº I Ips 423/2008 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Čeprav dajanje krivih podatkov davčnemu organu o ugotovljenem prihodku od storitev za obračun prometnega davka istočasno pomeni tudi dajanje napačnih podatkov, na podlagi katerih se odmerja davek od dobička pravnih oseb, gre za različne davčne obveznosti in zato ne drži, da je bila obsojenka dvakrat obsojena za isto kaznivo dejanje.

Sodba nº I Ips 43/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

S sodbo, s katero sodišče druge stopnje ugotovi nepravilno uporabo procesnega zakona in kršitev iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče oprostilno sodbo, sodišče druge stopnje ne more prekoračiti obtožbe.

Sodba nº I Ips 109/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

"Prečitajo se zapisniki o doslej izvedenih dokazih in se vpogledajo priloge". Zapis sam po sebi, kljub pomanjkljivosti, ne daje zanesljive podlage za sklepanje, da izvedenski mnenji nista bili prebrani.

Sodba nº I Ips 37/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Če je v obrazložitvi sodbe pravilno povzeta vsebina dokazov, sodišče pa na tej podlagi nepravilno sklepa na dokazanost oziroma nedokazanost odločilnega dejstva, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

Sodba nº I Ips 410/2008 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Ni treba, da posamezni sostorilci izvršijo vse zakonske znake določenega kaznivega dejanja.

Sodba nº I Ips 130/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni mora temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin (olajševalnih, obteževalnih in drugih), ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni.

Sodba nº I Ips 89/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Napačna ocena plačilne sposobnosti obsojenca oziroma njegovih premoženjskih razmer in v zvezi s tem določen kratek rok za izpolnitev obveznosti, naložene v pogojni obsodbi, ne predstavlja kršitve kazenskega zakona, temveč gre za zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Sodba nº XI Ips 44/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

V nasprotju s priporom zaradi zagotovitve navzočnosti na glavni obravnavi se za odreditev pripora iz razloga begosumnosti ne zahteva predhodnega pravilnega vabljenja.

Sodba nº I Ips 14/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Za presojo (verjetnosti) vpliva kršitve načela kontradiktornosti z branjem izpovedb prič brez soglasja strank na zakonitost in pravilnost sodbe je potrebno upoštevati vsebino izpovedb omenjenih prič ter eventualna odprta vprašanja, ki bi jih želel obsojenec razčistiti z neposrednim zaslišanjem.

Sodba nº I Ips 91/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Sodišče mora strankino kritiko izvedenskega mnenja, ki je taka, da po njenem predstavlja podlago za postavitev novega izvedenca, obravnavati in (če je razumno obrazložena) nanjo odgovoriti; kako odgovori, pa je stvar dokazne presoje.

Sodba nº XI Ips 37/2009 of Kazenski oddelek, May 21, 2009

Za obstoj pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave, ki se nanaša na storilca, in ena objektivne narave, ki zadeva kaznivo dejanje, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost ponovitve določenega, specifičnega kaznivega dejanja.

Sodba nº II Ips 46/2007 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº II Ips 501/2008 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Ob izključni tožbeni trditvi, da naj bi škoda nastala zato, ker je sojenje potekalo predolgo in tožnica zaradi stečaja ni mogla realizirati svoje terjatve proti delodajalcu, ni vzročne zveze med dolžino postopka in nastankom škode, saj je bilo o zahtevkih pravnomočno odločeno bistveno pred začetkom stečajnega postopka.

Sodba nº II Ips 960/2006 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Tožnica ni nikoli zmogla trditev (in dokazov), da bi bila v morebitnem denacionalizacijskem postopku uspešna. Njen tožbeni zahtevek je zato nesklepčen. Trditve, da je bil zaradi ravnanja pooblaščenca njen predlog za denacionalizacijo zavržen, zaradi česar ji je nastala škoda v navedeni višini, same po sebi ne zadostujejo za izkazanost predpostavke škode, saj bi morala najprej trditi, nato pa s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 % dokazati, da bi bila v morebitnem denacionalizacijskem postopku...

Sklep nº II Dor 4/2009 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Tožena stranka sodne takse za predlog za dopustitev revizije, določene v plačilnem nalogu, v 15-dnevnem roku po prejemu tega naloga ni plačala, zato se šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.

Sodba nº II Ips 116/2009 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Tožena stranka zmotno meni, da bi bilo treba pri odločanju o višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati ekonomske razmere Republike Hrvaške, kjer prebiva oškodovanec. Slovensko sodišče, ki uporablja slovensko pravo, mora upoštevati pomen prizadete dobrine in družbeni namen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v Sloveniji. Odmera pravične denarne odškodnine ne more temeljiti na ugotavljanju, kaj si bo oškodovanec kupil za tolažbo. Bistvenega pomena je njegov občutek mor...

Sodba nº in sklep II Ips 860/2006 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Stranka nima „pravice“ do postavitve novega izvedenca, zlasti pa nima pravice do izvedbe takšnega dokaza neodvisno od konkretnih okoliščin. Mnenje novega izvedenca se zahteva le, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (tretji odstavek 254. člena ZPP).

Sodba nº in sklep II Ips 849/2006 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Železniški promet je zaradi vožnje po tirih in velike mase železniških kompozicij ter v zvezi s tem zmanjšane možnosti za ukrepanje v nevarni situaciji na splošno nevaren. Merilo za presojo ravnanja druge tožene stranke je zato merilo skrajne skrbnosti.

Sodba nº II Ips 619/2007 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Bistvena značilnost najema je, da pomeni odplačno prepustitev rabe stvari. Če je raba prepuščena neodplačno, gre za drugo pogodbo (na primer posodbo). Pritrditi je revidentu, da ni nujno, da je plačilo najemnine v denarju, ampak je lahko dogovorjena tudi drugačna izpolnitev, ki zagotavlja pravno naravo odplačnosti.

Sodba nº II Ips 964/2006 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Res je, da bi lahko toženčeva zavarovanka preprečila trk s tožnico, če bi jo obvozila na primerni varnostni razdalji, kot ji to nalagata 41. in 62. člen

Sklep nº II Ips 996/2006 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Statut društva (ali njegova pravila) je sicer res avtonomni akt, ker ga člani prostovoljno sprejmejo in se mu s tem v nekem smislu podredijo, vendar je hkrati je tudi zasebnopravni akt. Kršitev pravice člana društva, ki naj bi bila v konkretnem primeru v tem, da so tožniku prenehale vse funkcije in so mu bila odvzeta vsa pooblastila v organih tožene stranke, zato nujno pomeni kršitev civilne pravice.

Sodba nº II Ips 896/2006 of Civilni oddelek, May 21, 2009

V zvezi z revizijsko neizpodbojnimi ugotovitvami sodišča, da je bil tožnik poškodovan pri delu s strojem, katerega sestavni del je bila krožna žaga brez varnostnega ščita, da je moral tožnik sam odstraniti „obdelovance“, kadar so se ti zagozdili, pri čemer je bilo tožnikovo delo normirano, je pravilno stališče, da je delo s strojem predstavljalo nevarno dejavnost in je zato odgovornost delodajalcev objektivna.

Sodba nº II Ips 557/2007 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Če toženec meni, da so listine, ki so bile podlaga za vknjižbo tožničine lastninske pravice na parc. št. 250/5 k.o. ..., nične in da je zato takšen (derivativen) prenos lastninske pravice pravno neučinkovit, bi moral to uveljavljati z izbrisno tožbo. V obravnavani zadevi toženec takšne (nasprotne) tožbe ni podal, samo z ugovorom pa po povedanem ne more uspeti.

Sodba nº II Ips 292/2009 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Otroku je v korist, da ima dobre in tesne vezi z obema staršema ter redne stike s tistim od staršev, s katerim ne živi, zato je primernejša določitev stikov, kot jo je določilo prvostopenjsko sodišče, torej poleg kratkotrajnejših dveurnih stikov tudi daljše trajanje stikov vsak drug vikend.

Sklep nº Cp 16/2009 of Civilni oddelek, May 21, 2009

Navajanje napak pri sojenju prvostopenjskega sodišča ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, izražanje že navedenih negativnih vrednostnih ocen pa je žalitev sodišča. Pritožnik se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez slabšalnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners