Vrhovno Sodišče: Opinions issued on June 2009

June 24, 2009

Sodba nº II Ips 591/2008 of Civilni oddelek, June 24, 2009

Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana ne v določbah Ustave ne v določbah OZ oziroma ZOR.

Sodba nº II Ips 305/2009 of Civilni oddelek, June 24, 2009

Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v določbah OZ in ZOR ni pravno priznana, priznal jo je šele ZVPSBNO.

Sklep nº II DoR 37/2009 of Civilni oddelek, June 24, 2009

Revizija se dopusti – spornost stališča, da so vsi solastniki nepremičnine, na katero se nanašajo tožbeni zahtevki, nujni sosporniki in je zato tožeča stranka neutemeljeno tožila le enega od solastnikov.

Sklep nº II Dor 21/2009 of Civilni oddelek, June 24, 2009

Vrhovno sodišče je predlog zavrnilo, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona pravdnem postopku.

June 23, 2009

Sodba nº XI Ips 55/2009 of Kazenski oddelek, June 23, 2009

Zagovornikova navedba v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, da je „osumljenčeva prištevnost vprašljiva“, je povsem neobrazložena in se zunajobravnavni senat do nje ni bil dolžan opredeliti.

Sodba nº I Ips 146/2009 of Kazenski oddelek, June 23, 2009

Če dokazni postopek ne omogoča gotovega zaključka o obstoju vseh odločilnih dejstev, od katerih je odvisen obstoj kaznivega dejanja, je potrebno obdolženca oprostiti obtožbe.

Sodba nº VIII Ips 376/2008 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 2009

Pri toženi stranki niti niso pričakovali, da bo tožnik prišel na delo, saj so ga v evidencah vodili, kot da je v bolniškem staležu. Zato tožnikova odsotnost ni povzročila takih motenj delovnega procesa, ki bi lahko predstavljale okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja do poteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče.

Sodba nº VIII Ips 208/2008 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 2009

Ker je bil tožnik obveščen, da mu je glede odobravanja izrabe dopusta nadrejen L., pri katerem pa si odobritve daljše odsotnosti zaradi izrabe dopusta ni zagotovil, tožnikova odsotnost z dela ni bila upravičena in glede odobritve odsotnosti s strani pristojnega nadrejenega delavca ni mogel biti v dobri veri.

Sodba nº VIII Ips 114/2009 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 2009

Pri odgovoru na vprašanje, kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, gre za dejansko ugotovitev, ki je glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP v reviziji ni mogoče izpodbijati.

Sodba nº VIII Ips 127/2008 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 2009

Tožnik je s prevzemanjem in prerazporejanjem ostalih del, ki niso bila nujna, ter zavračanjem izvajanja del po odredbi nadrejenih delavcev ali drugih stalnih naročnikov, za katere tako določi delodajalec, ravnal v nasprotju z določbami 31. in 32. člena ZDR.

Sodba nº VIII Ips 344/2007 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 2009

Sodišče prve stopnje je dejansko podlago tako glede temelja kot tudi višine tožbenega zahtevka opredelilo ustrezno in v takšni meri, da je bilo na njeni podlagi sodišču druge stopnje ob pritožbenem preizkusu lahko v celoti razvidno, kateri sklop v tožbi navedenih dejstev je sodišče prve stopnje štelo kot pravnorelevantna pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Sodba nº VIII Ips 541/2007 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 2009

Pravice iz invalidskega zavarovanja se priznavajo z dokončnimi odločbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, izdanimi na zahtevo zavarovanca (259. in 262. člen ZPIZ-1). Pred tem ni podlage za uveljavljanje denarnih pravic iz naslova invalidskega zavarovanja in tudi ne za uveljavljanje takih terjatev v pobot.

Sklep nº VIII Ips 533/2007 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 2009

S pravnomočno sodbo je bilo v celoti ugodeno tožbenemu zahtevku, ki ga je tožnik postavil v denarju v višini 555.372,20 SIT. Ta znesek ne dosega revizijskega minimuma, ki ga za dovoljenost revizije določa drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 1. točko 31. člena ZDSS-1, revizija pa tudi ni bila dopuščena, zato jo je potrebno zavreči.

Sklep nº VIII Ips 381/2008 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 2009

Odločitev o zavrženju dela tožbe je procesna odločitev, pri kateri sodišče ne uporabi materialnega prava, torej ga tudi ne more uporabiti zmotno in zato tak revizijski razlog niti ne pride v poštev.

Sodba nº VIII Ips 60/2008 of Delovno-socialni oddelek, June 23, 2009

Revizija ima prav, da je v izreku izpodbijane sodbe neskladje: ob priznani pravici do invalidske pokojnine od 3. 10. 2000 dalje bi se obveznost odmere lahko nanašala le na ta datum in ne na 30. 10. 2000. Tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe ostaja neskladje: tožnica ima pravico do invalidske pokojnine od 3. 10. 2000 dalje, tožena stranka pa ji je dolžna pokojnino odmeriti od 30. 10. 2000 dalje. Ne gre za očitno pisno pomoto (328. člen ZPP) ali za procesno kršitev (14. točka drugega odstavka ...

June 22, 2009

Sklep nº Dsp 48/2009 of Delovno-socialni oddelek, June 22, 2009

Prvostopna odločba je bila izdana 30. 10. 2008, torej po uveljavitvi ZPP-D. Na podlagi 130. člena ZPP-D zato za postopek z revizijo veljajo določbe ZPP-D, kar pomeni, da sodišče druge stopnje ni bilo več pristojno za odločanje o dopustitvi revizije. Laična navedba tožnika, da je sklep (tak je v odločbi sodišča druge stopnje sklep, da se revizija ne dopusti) nezakonit, je zato utemeljena.

Sklep nº Dsp 39/2009 of Delovno-socialni oddelek, June 22, 2009

Ker je tožnica dokazala, da odločitev v njeni zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in dopustilo revizijo.

Sklep nº Dsp 32/2009 of Delovno-socialni oddelek, June 22, 2009

Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija drugostopenjsko meritorno odločitev (obseg ugovora zastaranja) in se ne strinja s procesnim vodenjem delovnopravnega postopka (glede vprašanja trditvenega bremena v postopku), ne predstavljajo dovoljenega pritožbenega razloga.

June 18, 2009

Sodba nº I Ips 119/2009 of Kazenski oddelek, June 18, 2009

Izražanje kritike razmer v državi še ne predstavlja kaznivega dejanja sovražne propagande.

Sodba nº I Ips 409/2008 of Kazenski oddelek, June 18, 2009

Za predlog in odredbo za izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa se ne zahtevajo točni osebni podatki osebe, zoper katero se ukrep odreja, temveč le tisti podatki, ki so zadostni za določljivost osebe. Pogoj zanesljivosti odredbe je, da se ukrepi dejansko izvajajo zoper tisto osebo, zoper katero se odredba oziroma odobritev izda.

Sodba nº I Ips 150/2009 of Kazenski oddelek, June 18, 2009

Odločitev o odstranitvi obdolženca z zaslišanja priče sprejme preiskovalni sodnik po oceni vseh relevantnih okoliščin pred zaslišanjem priče ob pogoju, da je na pravilen način obvestil obdolženca in se je slednji odločil, da bo navzoč pri zaslišanju.

Sodba nº I Ips 448/2008 of Kazenski oddelek, June 18, 2009

Če sodišče ne sprejme in obrazloži svoje odločitve o dokaznem predlogu, s tem krši določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP. Vendar pa mora obramba ob takšni kršitvi v skladu s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP izkazati tudi njen vpliv na zakonitost izpodbijane sodbe.

Sodba nº I Ips 160/2009 of Kazenski oddelek, June 18, 2009

Sodišče utemeljeno zavrne dokazni predlog, če dejstvo, ki ga kot predmet dokazovanja zasleduje obramba, šteje za ugotovljeno.

Sodba nº I Ips 78/2009 of Kazenski oddelek, June 18, 2009

Obsojenčeva navedba v ugovoru zoper kaznovalni nalog, da bi za popolno razumevanje osebnosti oškodovanke potrebovali mnenje izvedenca, ter njegovo navajanje v zagovoru, da se je oškodovanka zdravila v psihiatrični bolnišnici, ne predstavljata dokaznega predloga, ampak le izražata obsojenčevo mnenje o osebnosti oškodovanke.

Sodba nº XI Ips 53/2009 of Kazenski oddelek, June 18, 2009

Urni roki se vedno iztečejo s pretekom roka, tudi ob praznikih in drugih dela prostih dnevih.

Sodba nº II Ips 30/2007 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Sporna parcela je bila kljub dostopni poti do stanovanjske hiše na dan uveljavitve ZSKZ v vseh družbenih planih opredeljena kot kmetijsko zemljišče. Zato je postala last države. Toženka v postopku na prvi stopnji ni zmogla trditvenega bremena o morebitnem drugačnem statusu parcele, zato manjkajočih trditev na pritožbeni stopnji (brez ustreznega opravičila) ni mogla dopolnjevati, še manj pa to sme na revizijski stopnji.

Sodba nº in sklep II Ips 907/2008 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Če delavec del in nalog, za katere je zadolžen, zaradi takih in drugačnih razlogov – na primer zaradi svoje nezadostne strokovne usposobljenosti – ne opravi skladno s skrbnostjo, ki bi jo moral za to delo zagotoviti delodajalec, bo za škodo, ki iz tega izvira, odgovoren slednji.

Sodba nº II Ips 970/2006 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Besedilo drugega odstavka 5. točke pogodbe je jasno - v njem je povsem nedvoumno predvidena možnost znižanja dogovorjenih zneskov kupnine za pozitivne obresti v višini TOM + 7 % na leto v primeru predčasnega plačila le za prva dva obroka kupnine, za kasnejša plačila pa ne. Zatorej to, kakšna je pravna narava zneskov, ki jih je morala toženka v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka iste točke pogodbe mesečno plačevati tožnici, za odločitev v zadevi sploh ni pomembno.

Sklep nº II Ips 96/2007 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Izročitev zneskov temelji na različnih dejanskih in pravnih podlagah. Posojilo po nobeni od posojilnih pogodb ne presega revizijskega praga. Revizija zato ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).

Sodba nº II Ips 780/2007 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Kljub temu, da je poslovodna funkcija in njeno opravljanje povezano s prevzemanjem poslovnih rizikov, je v tem primeru (ne)ravnanje direktorja označiti kot prevzemanje rizika, ki ga toženec ni opravičil z navajanjem posebnih okoliščin – prav nasprotno, smiselno ga je celo priznal in se skliceval na nemožnost organiziranja prevoza (kar pa je bilo v dokaznem postopku ovrženo).

Sodba nº II Ips 859/2006 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Revizijsko sodišče se strinja z razlogovanjem pritožbenega sodišča, da tožnik ni izkazal škode ter vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo. Tožnik v tej pravdi zaradi sojenja v nerazumnem roku zahteva povrnitev izgubljenega zaslužka za čas sojenja v pravdni zadevi, kar pa bi lahko na podlagi 189. in 190. člena ZOR zahteval že takrat od tožene stranke.

Sodba nº II Ips 127/2007 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº II Ips 119/2007 of Civilni oddelek, June 18, 2009

V danem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožena stranka iskala posojilo za družbo, da je tožnik denarna zneska v višini 250.000 SIT in 1.700.000 SIT družbi tudi nakazal, zato izostanek podpisa pogodbe o posojilu s strani tožene stranke ne pomeni, da ni prišlo do sklenitve pogodbe (ustne), ki se je tudi realizirala.

Sodba nº II Ips 61/2009 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – zvina vratne hrbtenice.

Sklep nº II Ips 124/2007 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Stalna raba osebnega avtomobila pri profesionalnem delu nedvomno predstavlja nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode, kljub ustrezni skrbnosti voznika. Zato v takšnem primeru ni bistveno kdo je lastnik avtomobila, temveč kdo je obratovalec v zvezi z nevarno dejavnostjo. Obratovalec je v takšnem primeru delodajalec, saj se nevarna dejavnost opravlja predvsem v njegovem interesu.

Sodba nº II Ips 40/2009 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº in sklep II Ips 35/2009 of Civilni oddelek, June 18, 2009

Tožnik je imel možnost, da preveri pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja, zato je očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi bilo storjeno z zavrnitvijo predloga za postavitev novega izvedenca cestnoprometne stroke, neutemeljen.

Sodba nº IV Ips 17/2009 of Kazenski oddelek, June 18, 2009

V postopku po 202.a členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe (prekrškovnega organa ali sodišča), ki so postale pravnomočne.

June 17, 2009

Sodba nº XI Ips 52/2009 of Kazenski oddelek, June 17, 2009

Sodišče lahko na storilčev odnos do izvrševanja kaznivih dejanj v zvezi s sklepanjem o obstoju ponovitvene nevarnosti sklepa tudi na podlagi kazenskih postopkov, ki se niso končali s pravnomočno obsodilno sodbo.

Sklep nº II Dor 18/2009 of Civilni oddelek, June 17, 2009

Posplošeno sklicevanje na zakonski razlog za dopustitev revizije ne zadostuje za sklep, da je stranka navedla okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja.

Sklep nº II Dor 2/2009 of Civilni oddelek, June 17, 2009

Pogoji za dopustitev revizije so izpolnjeni glede vprašanja o predpostavkah za odvzem pravice do stikov z otrokom. V tem obsegu je Vrhovno sodišče revizijo dovolilo, v ostalem pa revizijo zavrnilo.

June 16, 2009

Sodba nº IV Ips 25/2009 of Kazenski oddelek, June 16, 2009

Sodišče je vezano na predlog za nadomestitev globe storilcu prekrška z opravo nalog v splošno korist, katerega lahko zavrne ali pa mu ugodi, v slednjem primeru mora določiti predlagane naloge.

June 11, 2009

Sodba nº I Ips 105/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

Olajševalne okoliščine iz 2. točke 42. člena KZ kot razlog za omilitev kazni morajo biti tako tehtne, da so vsebinsko enakovredne tistim iz 1. točke - razlagati jih je torej treba restriktivno.

Sodba nº XI Ips 48/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

Čeprav je obdolženec prvič v kazenskem postopku, je zaključek o podanosti pripornega razloga ponovitvene nevarnosti utemeljen s konkretnimi okoliščinami v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem (dolžina časovnega obdobja, v katerem se obdolžencu očita fizično in psihično nasilje do svoje družine, prekomerno uživanje alkohola, pred policisti izrečene grožnje, posedovanje strelnega orožja).

Sodba nº I Ips 151/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

Stranka, ki v rednem postopku ni uveljavljala svojih pravic in ni predlagala dokazov, ne more z zahtevo za varstvo zakonitosti izsiliti izvajanja dokazov po uradni dolžnosti z zatrjevanjem kršitve instrukcijske maksime.

Sodba nº XI Ips 51/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

Čeprav so bili v prvostopenjskem sklepu o priporu dokazi, iz katerih izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, zgolj našteti, se je zunajobravnavni senat v drugostopenjskem sklepu (v zvezi s katerim zahteva za varstvo zakonitosti ne problematizira ničesar) opredelil tudi do vsebine dokazov, zato iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa (kot celote) povsem jasno izhaja, na podlagi katerih dejstev sta sodišči gradili zaključek o obstoju utemeljenega suma in iz katerih dokazov ta dejstva izh...

Sklep nº XI Ips 50/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

Zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice.

Sodba nº I Ips 39/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

Obramba zadosti svojemu dokaznemu bremenu, če pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza določno zatrjuje (1) pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj oziroma neobstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, (2) dokazno sredstvo, s katerim se dokazuje (ne)obstoj zatrjevanega dejstva in (3) če z navedbo okoliščin utemelji, da bo z izvedbo in uporabo predlaganega dokaza mogoče sklepati o (ne)obstoju pravno relevantnega dejstva in da bo dokaz v korist obsojenca oziroma z...

Sodba nº I Ips 33/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

Na kršitev kazenskega zakona ni mogoče sklepati na podlagi navedb zahteve za varstvo zakonitosti, ki izhajajo iz drugačne presoje izvedenih dokazov in na njihovi podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev, kot jih je ocenilo sodišče.

Sodba nº I Ips 84/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

Pri gospodarski dejavnosti ne gre le za neposredno zadovoljevanje potreb s proizvodnjo, prometom, trgovino, ampak tudi za opravljanje raznih podjetniških funkcij, ki niso neposredno vezane na zadovoljevanje družbenih potreb.

Sodba nº I Ips 31/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

S tem, ko je sodišče kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni upoštevalo, da je bil obsojenec v času storitve kaznivega dejanja po poklicu policist, ni kršilo načela enakosti pred zakonom, saj ima okoliščina, da deliktno ravna oseba, ki mora poudarjeno spoštovati pravni red, večjo težo.

Sodba nº II Ips 969/2006 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Tožena stranka je v sporu izrecno zatrjevala, da se je vrednost zavarovane stvari povečala šele po nastanku zavarovalnega razmerja, torej, da je podzavarovanje nastopilo šele naknadno. V skladu z ZOR do podzavarovanja ne more priti zaradi naknadnega povečanja vrednosti, saj je relevanten čas sklenitve pogodbe. Le če je v tem trenutku zavarovalna vsota manjša od vrednosti zavarovane stvari, mora zavarovalnica povrniti sorazmeren del škode.

Sodba nº in sklep II Ips 94/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Iz dejanskih ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta toženca 8. 3. 2002 skupaj (družno) pretepla tožnika – kar upravičuje sklep sodišč prve in druge stopnje o solidarni odgovornosti (tudi) drugega toženca za tožniku povzročeno škodo in ki ima materialnopravno oporo v določbi prvega odstavka 186. člena OZ.

Sklep nº II Ips 590/2008 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje in ne oni, ki zanika. Pravna usodnost (ne)dokazanosti lastništva na zarubljenem predmetu enako pravno usodna za obe stranki, zato je zahtevati gotovost v takšnem primeru prestrogo (glej Zobec, Komentar ZPP, str. 334 in 335). Vrhovno sodišče zato zaključuje, da je spoznana kriza (215. člen ZPP) posledica neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, zaradi česar je podana bistvena kr...

Sodba nº II Ips 889/2006 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Odgovor na vprašanje, katera dejstva so pravotvorna, je odvisen od pravne norme; v konkretnem primeru je to 446. člen ZOR, ki ureja pogodbo o prevzemu dolga. Prevzem dolga je pogodba med novim dolžnikom in prvotnim dolžnikom s privolitvijo upnika ali pa pogodba med novim dolžnikom in upnikom. V obeh primerih je njen bistveni element soglasje upnika za spremembo dolžnika. Tožena stranka ni predlagala, naj se V. Č. zasliši o tem, ampak se je dejanska podlaga, ki jo je ponudila, nanašala na nere...

Sodba nº II Ips 66/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Tožnica stanuje brez pravnega naslova in brezplačno v hiši, katere lastnik do polovice je drugi toženec, zaradi česar ima korist in je drugi toženec prikrajšan, ker v tem času ni mogel sam uporabljati svoje polovice hiše, niti ni mogel z njo razpolagati. Sodišči sta sicer ugotovili, da je tožnica pred zapustnikovo smrtjo v hiši brezplačno živela z zapustnikovim soglasjem. Ker pa z zapustnikom ni sklenila najemne pogodbe (ne pisne ne ustne) in ker sta toženca po zapustnikovi smrti zahtevala nj...

Sodba nº in sklep II Ips 696/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Premoženje v pravnem smislu je skupek vseh premoženjskih pravic enega pravnega subjekta. Relevantno skupno premoženje zakoncev (ali pa zunajzakonskih partnerjev) zato pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih. Običajno je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na določeni stvari in bo v takšnem primeru šlo za skupno lastnino zakoncev (partnerjev). Ni pa seveda nujno v vsakem primeru p...

Sklep nº II Ips 1170/2008 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti je pravni interes podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča privesti do drugačne odločitve v zadevi.

Sodba nº II Ips 712/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Ker je tožena stranka stanovanje v Ljubljani prodala po razvezi pravdnih strank in ker je prav tako po prenehanju zakonske zveze pridobila tudi solastniški delež na stanovanju v Logatcu, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč, da na teh dveh nepremičninah tožnik ne more več uveljavljati stvarnopravnega zahtevka.

Sodba nº II Ips 56/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Izmenično tekanje in plazenje po neravnih tleh, čeprav v polni vojaški opremi) ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega in pri katerem bi se udeleženci take aktivnosti srečevali z nevarnostmi, ki presegajo tiste, ki spremljajo vsakodnevna oziroma običajna opravila. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so se morali na opisan način hitro premikati po terenu, na katerem so bile kotanje, ki jih zaradi poraščenosti s travo ni bilo mogoče opaziti. Poleg tega tožnik ni bi...

Sodba nº in sklep II Ips 25/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Zaradi neizplačane odškodnine s strani zavarovalnice bi lahko nastala škoda le podjetju A. d.o.o, ne pa tudi tožniku, ki je bil v tem podjetju zaposlen.

Sodba nº II Ips 11/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Ključni vzrok za padec drevesa so bile posekane korenine. Toženka pa bi kot skrben strokovnjak morala predvideti, da se lahko drevo s posekanimi koreninami zruši in da lahko k temu pripomorejo neugodne vremenske razmere. V tako dolgem obdobju, kot je v obravnavani zadevi preteklo od gradnje ceste, pa je treba pričakovati tudi hujše vremenske neugodnosti. Toženka se svoje odgovornosti ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na nenadno zrušenje drevesa, saj bi tudi tak način padca drevesa mora...

Sodba nº II Ips 64/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Toženka je kljub drugačnemu dogovoru namensko poslani denar porabila v svojo in ne v tožnikovo korist. Ker je zanj neupravičeno obogatena in ker ni pošteni pridobitelj, ga mora vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve.

Sodba nº II Ips 308/2009 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sodba nº in sklep II Ips 51/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Zavarovanec toženke je v danih razmerah storil vse, kar se od njega kot od dobrega strokovnjaka zahteva (drugi odstavek 18. člena ZOR). V obravnavani zadevi je treba pri presoji preprečljivosti škodnega dogodka uporabiti najstrožje merilo – merilo skrajne skrbnosti. Vendar to ne pomeni, da se od vzdrževalca ceste zahteva, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča. Od njega se zahteva le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti ...

Sklep nº II Ips 318/2009 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Očitne pomote vložnika ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.

Sodba nº II Ips 205/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Ker je toženko poslana ponudba vezala, tožnica pa je ponudbo sprejela, se šteje, da je bila pogodba sklenjena. Zahtevi za obliko (pisnost) pogodb pri prometu z nepremičninami je zadoščeno s tem, da sta pisni tako ponudba, kot njen sprejem.

Sodba nº in sklep II Ips 797/2008 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Ker ni bilo mogoče ugotoviti deležev vsake od toženk pri povzročeni škodi, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 206. člena ZOR določilo njuno solidarno odgovornost. Odločitev o solidarni odgovornosti pravdnih strank je materialnopravno pravilna. Ni pomembno, ali je prva toženka zaradi prepoznega obvestila o nastanku škode kršila kakšno svojo dolžnost v notranjem razmerju z drugo toženko. To bi utegnilo vplivati le na odločitev o morebitnih regresnih zahtevkih med obema toženkama....

Sklep nº II Ips 132/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Za pravno osebo lahko izredno pravno sredstvo pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit, vloži njen zakoniti zastopnik, ne pa tudi zaposlena oseba, ki ima sicer opravljen zahtevani izpit.

Sklep nº II Ips 69/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Plačilo preživnine za vsako od tožnikovih hčera je treba obravnavati ločeno: ker nobeno ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, tožnikova revizija ni dovoljena.

Sklep nº II Ips 41/2007, enako tudi II Ips 206/2008 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Kadar tožbeni zahtevek temelji na več posojilnih pogodbah, se vprašanje dovoljenosti revizije presoja za vsak znesek posebej.

Sklep nº II Ips 4/2007 of Civilni oddelek, June 11, 2009

Domneva alkoholiziranosti (zaradi izmaknitve preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti) velja po splošnih zavarovalnih pogojih tako v primeru, ko gre za voznika zavarovanca, kot tudi v primeru, ko gre za voznika, ki je upravljal vozilo zavarovanca, ki se ukvarja z izposojanjem vozil ali dajanjem v zakup (leasingodajalca).

Sodba nº I Ips 31/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

S tem, ko je sodišče kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni upoštevalo, da je bil obsojenec v času storitve kaznivega dejanja po poklicu policist, ni kršilo načela enakosti pred zakonom, saj ima okoliščina, da deliktno ravna oseba, ki mora poudarjeno spoštovati pravni red, večjo težo.

Sodba nº I Ips 141/2009 of Kazenski oddelek, June 11, 2009

Z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočni sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka, lahko vložnik uveljavlja le tiste kršitve zakona, za katere ocenjuje, da so podane v postopku odločanja o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.

June 08, 2009

Sodba nº II Ips 246/2009 of Civilni oddelek, June 08, 2009

Tožnik je zdrsnil na pločniku, padel v globino (150 cm) na toženkino parcelo in se telesno poškodoval. Gre za krivdno odgovornost toženke, ki odgovarja za nastalo škodo, lahko da solidarno z upravljalcem javnega dobra.

Sodba nº VIII Ips 110/2009 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

Prvi del večjega naročila pralnih praškov kupca iz Nemčije je bil v skladu s pogodbo realiziran v mesecu decembru 2003 in v mesecu januarju 2004. Do obnovitve oziroma novega večjega naročila tega kupca je potem prišlo šele koncem leta 2004 in v vmesnem obdobju tožena stranka delavcev za določen čas praktično ni več zaposlovala. Sodišče je pravilno presodilo, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki jih je tožena stranka v času od septembra do decembra 2003 sklepala s tožnikom, niso bile skl...

Sodba nº VIII Ips 449/2007 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

V dokaznem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, glede katere konkretne dobave (kakšna naj bi bila njena vrednost in kdaj naj bi bila izvršena) naj bi tožena stranka odredila, da se jo opravi kljub temu, da ni bila pokrita s predhodnim plačilom. Ker tožeča stranka ni dokazala obstoja škode, ki naj bi bila posledica nedopustnega ravnanja prav tožene stranke, bi lahko sodišče tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo že zaradi neobstoja te predpostavke odškodninske odgovornosti in se mu do ostalih pred...

Sodba nº VIII Ips 465/2007 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatev strank, ju pobotalo, vendar pa o tožbenem zahtevku ni odločilo, zato izrek prvostopenjske sodbe ni oblikovan pravilno.

Sodba nº VIII Ips 457/2007 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92. Ob upoštevanju, da je tožnica obstoj delovnega razmerja za sporno obdobje dokazala, je pravilna odločitev, da plačilo prispevkov s strani del...

Sodba nº VIII Ips 461/2007 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila pri tožnici v spornem obdobju podana začasna nezmožnost za delo za 4 ure in ne za 8 ur, kot je trdila.

Sodba nº VIII Ips 392/2007 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

Ker obdobje po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni zaobseženo v časovnih mejah pravnomočnosti, tudi sodišče druge stopnje ob presojanju pritožb obeh strank ni smelo poseči v odločitev sodišča prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti od prisojenih zneskov glavnic, ki na dan odločanja sodišča prve stopnje še niso dosegle glavnice.

Sklep nº VIII Ips 186/2009 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

S 1. 10. 2008 so prenehale veljati določbe ZDSS-1 o dopuščeni reviziji (32. člen), zaradi česar Višje delovno in socialno sodišče ni več pristojno za odločanje o tem.

Sodba nº VIII Ips 158/2008 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

ZDR v drugem odstavku 92. člena določa le minimalne odpovedne roke, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec iz poslovnih razlogov. Sodišče je pravilno presodilo, da je bilo v tožničinem primeru potrebno uporabiti določbe 64. člena kolektivne pogodbe dejavnosti, ki za primer prenehanja delovnega razmerja za tožnico določajo daljši odpovedni rok.

Sodba nº VIII Ips 164/2008 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

Kdaj se je delodajalec seznanil z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.

Sklep nº VIII Ips 177/2008 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

Če je očitno, da v predlogu za obnovo postopka stranka ne predlaga novega dokaza, predlog pa temelji prav na tem obnovitvenem razlogu, sodišče tega dokaza ni dolžno izvesti.

Sklep nº VIII Ips 193/2009 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po uveljavitvi ZPP-D, veljajo za dovoljenost revizije določbe ZPP-D, na podlagi katerih je tudi v premoženjskih delovnih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 1. točko 31. člena ZDSS-1), v drugih primerih pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče.

Sklep nº Dsp 22/2009 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

V obravnavani zadevi tožena stranka o prenehanju delovnega razmerja ni izdala nobenega akta (odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ki bi temeljil na neupravičenem izostanku z dela tožeče stranke. Ta uveljavlja svojo terjatev za plačilo plače povsem samostojno, torej brez predhodnega uveljavljanja zahtevka za presojo (ne)zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V tem se kaže bistvena pravna razlika, zaradi katere ni mogoče govoriti o obstoju enakega pravnega vprašanja v obravnavani zadevi in v odl...

Sodba nº in sklep VIII Ips 391/2007 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

Po splošnih določilih o povrnitvi škode, ki se smiselno uporabljajo tudi za pogodbene obveznosti, morajo biti za nastanek odškodninske obveznosti sočasno izpolnjene naslednje štiri predpostavke: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, odgovornost, vzročna zveza med ravnanjem oškodovalca in škodno posledico ter škoda. Pri tem tudi kršitev pogodbe oziroma nezakonito prenehanje (veljavnosti) pogodbe o zaposlitvi (v konkretnem primeru sklepa o prenehanju delovnega razmerja) lahko povzroči prav...

Sodba nº VIII Ips 521/2008 of Delovno-socialni oddelek, June 08, 2009

Premestitev javnega uslužbenca ni dopustna že v primeru ugotovitve neizpolnjevanja enega od pogojev iz drugega odstavka 149. člena ZJU.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners