Vrhovno Sodišče: Opinions issued on February 2010

February 25, 2010

Sklep nº II DoR 34/2010 of Civilni oddelek, February 25, 2010

Če se pravno sredstvo vloži samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, kar so praviloma obresti, se plača taksa po znesku stranskih terjatev.

Sodba nº in sklep II Ips 465/2007 of Civilni oddelek, February 25, 2010

Subrogacija pomeni prehod cele terjatve, tako glavnice kot tudi stranskih terjatev, kamor sodijo obresti. Zato si toženka napačno razlaga 303. člen ZOR, po katerem izpolnitelj od dolžnika ne more zahtevati več, kot je plačal upniku. Navedena zakonska določba ne živi sama zase in jo je treba razumeti in uporabljati v okviru zakonske ureditve samega instituta subrogacije.

Sklep nº I R 30/2010 of Civilni oddelek, February 25, 2010

Gre za relativno majhno sodišče, kjer štirje sodniki vsakodnevno odmerjajo delo dvema zaposlenima strokovnima sodelavkama, ena od njiju pa je dolžnica. Navedene okoliščine bi v javnosti utegnile vzbuditi dvom v nepristranskost odločanja.

Sklep nº I R 16/2010 of Civilni oddelek, February 25, 2010

Določba četrtega odstavka 35. člena ZIZ ne velja za primer, ko je med izvršilnim postopkom kot novo izvršilno sredstvo predlagana prodaja deleža v družbi.

Sklep nº II DoR 58/2010 of Civilni oddelek, February 25, 2010

Ker niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Sodba nº II Ips 452/2007 of Civilni oddelek, February 25, 2010

Toženec in tudi njegovi takratni pooblaščenci so prejeli obvestilo tožnice, da je vložila revizijo in da bo v primeru uspeha zahtevala vrnitev preveč plačanega zneska. To zadostuje za opredelitev o tožencu kot nepoštenem prejemniku, saj se je toženec zaradi prejetega dopisa zavedal možnosti, da bo lahko naknadno odpadla pravna podlaga za prejeta izplačila. Zato bi moral s prejetim denarjem v obsegu, ki je bil revizijsko sporen, posebej skrbno ravnati in ga je bil dolžan v trenutku, ko je zved...

February 23, 2010

Sodba nº VIII Ips 442/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2010

Revizijsko sodišče je vezano na pravnomočno odločitev o tem, da je bilo o razporeditvah tožnika in določitvi plače odločeno z dokončnimi odločbami tožene stranke, ki jim tožnik ni ugovarjal. Ker ni uveljavljal sodnega varstva, so odločbe pravnomočne in jih tudi revizijsko sodišče lahko upošteva le kot pravnomočno odločitev o temelju denarnih zahtevkov za plačilo razlike v plači. Tožnik v reviziji ne zatrjuje, da bi v spornem obdobju plačo prejemal v nasprotju s takimi odločbami....

Sklep nº VIII Ips 243/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2010

Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila pritožba zavrnjena, ni več rednega pravnega sredstva (pritožbe), temveč so možna le izredna pravna sredstva, ki morajo biti vložena v rokih, določenih z zakonom in po pooblaščencu, ki je odvetnik, če stranka nima sama opravljenega pravniškega državnega izpita.

Sodba nº VIII Ips 450/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2010

Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je s službenim vozilom povzročil prometno nesrečo in ob trčenju ni ustavil, ampak je odpeljal naprej. Sodišči druge in prve stopnje sta utemeljeno šteli, da je tožena stranka dokazala, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. V trenutku nesreče tožnik ni bil v službi, bil pa je v uniformi in v služ...

Sklep nº VIII Ips 149/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2010

Revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna, ampak nedovoljena. Nepopolnost vloge je v pritožbenem in revizijskem postopku definirana drugače kot v prvostopenjskem postopku. Po prvem odstavku 336. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v revizijskem postopku, je pritožba nepopolna v primeru, če se po njenih podatkih ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija ali če pritožba ni podpisana.

Sodba nº VIII Ips 255/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2010

Po ZPIZ/92 se je čas, prebit v delovnem razmerju, upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki ali ne. Šele od 1. 1. 2000 dalje je po izrecni določbi 191. člena ZPIZ-1 plačilo prispevkov predpisano kot pogoj za vštevanje določenega obdobja v zavarovalno dobo.

Sodba nº VIII Ips 161/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2010

Zagovor delavca ni namenjen ugotavljanju odpovednega razloga, ampak predvsem temu, da se delavec izjavi o očitanih kršitvah oziroma o odpovednem razlogu in svoje ravnanje eventualno opraviči. Na podlagi zagovora delavca ali izjav prič se praviloma le potrdi (ali ovrže) delodajalčevo predhodno prepričanje, da je odpovedni razlog, ki ga je ne nazadnje obrazložil že v pisni obdolžitvi, podan.

Sklep nº Dsp 1/2010 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2010

V zadevah Pdp 390/1995 in Pdp 186/1998 je sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo plače kot o reparacijskem zahtevku, ki je temeljil na poprejšnji ugotovitvi o nezakonitosti sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja in njihovi razveljavitvi oziroma o spremembi datuma prenehanja delovnega razmerja. Ti dve zadevi zato nista primerljivi z obravnavano, kjer je bil zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnjen in gre torej za situacijo, ko je delavki zarad...

Sklep nº VIII Ips 459/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 23, 2010

Revizija je dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni sklep, s katerim bi se postopek (o glavni stvari) pravnomočno končal.

February 18, 2010

Sodba nº II Ips 409/2009 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Mejne, zagotovo pa kritične vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ.

Sodba nº II Ips 6/2008 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Tožnik je aktivno legitimiran za izbrisno tožbo, ker svoje lastninske pravice ne more vpisati v zemljiško knjigo, ker sta se vknjižila toženca. Vsebina njegove tožbe je pravilna, saj vsebuje ugotovitveni del o neveljavnosti vpisa, v kombinaciji z neveljavnostjo, in dajatveni del: izbris vknjižbe tožencev in vrnitev v prejšnje zemljiško knjižno stanje.

Sklep nº I R 13/2010 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Okoliščina, da je bila tretja toženka štiri leta sodnica s sklepom Vrhovnega sodišča določenega višjega sodišča za odločanje na drugi stopnji v tej zadevi, drugi toženec pa je njen mož, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Sodba nº II Ips 477/2007 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Pri presoji odškodninske odgovornosti vsakokratnega upravljalca javnega dobra za škodo, ki jo povzroči divja žival v naravnem okolju, je treba upoštevati, da je tveganje srečanja s tako živaljo v tem okolju in morebitne škode, ki jo ta povzroči, običajno oziroma normalno tveganje, povezano z gibanjem v tem okolju. To tveganje prevzame vsak obiskovalec, ki se v tem okolju giblje. Gre za vsakdanja splošna tveganja, ki so tako pogosta in običajna, da so sestavina bivanja vsakogar. Oškodovančev p...

Sklep nº II Ips 908/2007 of Civilni oddelek, February 18, 2010

S tem, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na dokaze, ki jih ni izvedlo, je tožniku odvzelo možnost ustreznega obravnavanja pred sodiščem (8. člen ZPP). Ker je tožnik v pritožbi grajal to kršitev in je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo, je tudi sodišče druge stopnje kršilo postopkovna pravila.

Sodba nº II Ips 819/2008 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Sodišči sta ugotovili, da je toženka tožniku ponudila poravnavo, ki je tožnik ni sprejel, kar priznava tudi sam. Če ni poravnave, pa ni utemeljen tožnikov zahtevek, ki temelji na dejstvu, da je tožena stranka ponujala odškodnino z upoštevanjem 25 % sokrivde tožnika in je zato od priznane odškodnine odbila 1,722.177 tolarjev. To so bila pogajanja, ki jih tožnik ni sprejel, zato njihova vsebina ne veže niti toženke, niti tožnika.

Sklep nº I R 22/2010 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Glede na to, da je bil z izdajo sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani postopek na prvi stopnji v tej zadevi zaključen še pred predložitvijo spisa Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, tožnik v tej fazi postopka nima (več) pravnega interesa za delegacijo pristojnosti sodišča v postopku na prvi stopnji. Tudi v primeru morebitne utemeljenosti njegovega predloga namreč ne bi več mogel doseči postopanja in odločanja pred drugim stvarno pristojnim sodiščem prve stopnje.

Sklep nº Cp 3/2010 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Postopek pred sodiščem v Augsburgu je bil začet in končan pred uveljavitvijo Uredbe Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004. Za priznanje pred tem sprejete sodbe je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZZMZPP.

Sodba nº II Ips 639/2009 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Izostanek prave poslovne volje ob sklepanju (izročilne) pogodbe ni odvisen od morebitnega odvzema poslovne sposobnosti pogodbenika.

Sodba nº II Ips 462/2007 of Civilni oddelek, February 18, 2010

V skladu z določbo 180. člena ZPP navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar pa sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.

Sodba nº in sklep II Ips 588/2009 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Zaključek, da hitrost vozil v konkretnem primeru ni bila pomembna, saj je revident prečil sredinsko črto, kar v skrajnem primeru pomeni, da bi do prometne nesreče prišlo tudi, če bi Renault Clio stal, je razumljiv in logičen.

Sodba nº II Ips 488/2007 of Civilni oddelek, February 18, 2010

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

February 11, 2010

Sklep nº II Ips 723/2009 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju je na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izključena tudi takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju pred tem denacionaliziranega premoženja. Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZDen za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.

Sodba nº in sklep II Ips 475/2007 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Narava pravice, ki jo v konkretnem primeru uveljavlja tožnica, solastnikov spornih nepremičnin ne postavlja v tako razmerje, ki bi terjalo enotno obravnavo obeh solastnikov. Tožnica namreč ne zahteva novega solastniškega deleža, s čimer bi spremenila solastniško razmerje na nepremičninah, temveč posega v že obstoječi solastniški delež toženca. Ker lahko toženec s svojim solastniškim deležem načeloma razpolaga brez soglasja drugega solastnika, odločitev o tožničinem zahtevku v nobenem primeru ...

Sodba nº II Ips 744/2007 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Protipravno ravnanje je vsako ravnanje (aktivno ali opustitev), ki odstopa od standarda skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škodnega dogodka oziroma škode. Navedeno velja tudi za področje medicine, kjer je potrebna profesionalna skrbnost v skladu s pravili stroke, prepovedana posledica pa je kakršnokoli poslabšanje zdravja.

Sodba nº II Ips 426/2007 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Toženec denarja ni sprejel v svojem imenu in za svoj račun, pač pa v imenu in za račun družbe J. d.o.o., tožniku pa je bilo to znano; toženec zato tožniku ne dolguje ničesar.

Sodba nº II Ips 318/2007 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Na vsa vprašanja oziroma pripombe tožnikov je bilo ustrezno odgovorjeno v dopolnitvah k izvedenskim mnenjem in z zaslišanji izvedencev, novih pripomb pa tožniki niso imeli, zato za postavitev drugega izvedenca v smislu 254. člena ZPP ni bilo ne razlogov ne potrebe.

Sodba nº II Ips 356/2007 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Odgovor toženke na ponudbo sicer res izraža sprejem ponudbe, ampak vsebuje tudi dopolnitve, ki ponudbo bistveno spreminjajo. Toženka je s pripravo prodajne pogodbe, v kateri je „I model po 125. členu SZ“ opredelila vsebinsko, tako kot ga razume ona, in v kateri je celo izračunala znesek kupnine, ki bi ga bila dolžna plačati tožnica, svoj sprejem ponudbe spremenila do te mene, da predstavlja že novo ponudbo.

Sodba nº II Ips 398/2007 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Verbalni konflikti med strankama sami po sebi še ne pomenijo obdarovankine velike nehvaležnosti. Tudi sodnih sporov, ki so tekli ali še tečejo med strankama, ni mogoče okvalificirati kot hujše nehvaležnosti. Navedeno velja tudi za kazenske postopke, ki jih je toženka sprožila proti tožnici. Okoliščina, da je tožnica podarila toženki solastni del na nepremičnini, tožnici namreč ne daje pravice, da proti toženki izvršuje kazniva dejanja in pri tem računa na to, da bo toženka zaradi grožnje o pr...

Sodba nº II Ips 1035/2007 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Pripoznava dolga, dana pred nastopom zastaranja, ni vezana na nobeno obličnost. Da bi dolžnikovo dejanje ali izjava lahko imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora le na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. S podpisom obračuna, iz katerega je razvidno, da toženka tožnici na osnovi neplačanih računov dolguje vtoževani znesek terjatve, je ...

Sodba nº II Ips 393/2007 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Prvostopenjsko sodišče je med drugim presodilo, da tožnik ni zatrjeval realnega in konkretnega prikrajšanja, saj je trdil le, da je primerna uporabnina, ki naj jo plačuje toženka, 500 DEM oziroma 700 EUR mesečno. Kršitve 285. člena ZPP v zvezi s tem odločilnim dejstvom tožnik ni uveljavljal v pritožbi. Zato uveljavljanje te relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v reviziji ni dovoljeno. Tožnik (in ne toženka) je tudi isti, ki bi moral zatrjevati in dokazati utemeljenost zahtevka...

Sodba nº in sklep II Ips 1185/2008 of Civilni oddelek, February 11, 2010

Okoliščine, da je oškodovanec uporabljal tujo registrsko tablico in da je registracija vozilu potekla, ne predstavljajo samostojnega vzroka in ne pretrgajo vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nesrečo.

February 09, 2010

Sodba nº III Ips 45/2007 of Gospodarski oddelek, February 09, 2010

K plačilu odpravnine je praviloma zavezana družba, v kateri je poslovodja opravljal funkcijo do svojega odpoklica. Vendar pa je v obravnavanem primeru poslovodja ni imel zahtevka na plačilo honorarja za opravljeno delo poslovodenja nasproti toženi stranki, v kateri (oziroma v korist katere) je kot svetovalec opravljal tudi funkcijo poslovodje, temveč glede na poseben naknaden dogovor o poslovodenju nasproti ustanoviteljici tožene stranke. Tožeča stranka namreč dogovora o poslovodenju ni sklen...

Sodba nº VIII Ips 418/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. To pomeni, da delodajalec ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že zaradi prve kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč šele, če delavec kljub pisnemu opozorilu ponavlja oziroma nadaljuje s kršitvami.

Sklep nº VIII R 3/2010 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku ne odloča sodišče, s katerim je tožena stranka v pogodbenem razmerju.

Sklep nº VIII Ips 366/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Če predsedniku senata preneha sodniška funkcija, izda sklep o popravi pisne pomote senat.

Sodba nº VIII Ips 195/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Tožena stranka v reviziji neutemeljeno navaja, da predpisi o varstvu pri delu nalagajo oškodovancem dolžnost takojšnjega zdravljenja, najkasneje v roku treh dni po poškodbi, sicer poškodbe ni mogoče šteti za hudo telesno poškodbo. Predpisi o varstvu pri delu ne vsebujejo nobene take določbe. Tudi OZ v zvezi s pravico do odškodnine termina huda telesna poškodba ne navaja, ampak govori o nepremoženjski škodi za telesne in duševne bolečine, strah ter okrnitev ugleda pravne osebe. V civilnem prav...

Sodba nº VIII Ips 394/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Datum seznanitve oziroma vedenja delodajalca o kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in o storilcu je dejansko vprašanje, saj se glede na okoliščine posameznega primera delodajalec lahko seznani z razlogom oziroma izve za kršitev in za storilca že takoj, lahko pa tudi kasneje, vse do zagovora delavca. Zagovor je torej le zadnji možni čas, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.

Sodba nº VIII Ips 169/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ ni mogoče uporabiti v vsakem primeru, ko se po uradni dolžnosti ugotavlja lastnost zavarovanca poslovodnega delavca v zasebni družbi za čas pred 1. 1. 2000, ampak le za primere, ko je tudi po prejšnjih predpisih obstajala možnost ugotovitve lastnosti zavarovanca za ves čas od začetka pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.

Sklep nº in sodba III Ips 156/2007 of Gospodarski oddelek, February 09, 2010

Vrhovno sodišče je ob upoštevanju intertemporalnih pravil, kot so se izoblikovala v pravu Evropske skupnosti, predvsem v zadevi Ynos kft proti János Varga (C-302/04 z dne 10. 1. 2006), ki se smiselno sklicuje na zadevo Andersson proti Wakeras-Andersson (C-321/97 z dne 15. 6. 1999), konkretno pravila, da »je Sodišče [Evropskih skupnosti] pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva [njenega] pristopa k Evropski uniji«, pa tudi ob upoštevanju razlogov Ust...

Sklep nº IX R 1/2010 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Ker žalitev sodnika, ki odloča v zadevi, pomeni zlorabo procesnih pravic in žalitev sodišča, je sodišče tožniku utemeljeno izreklo denarno kazen.

Sodba nº VIII Ips 282/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Tožnik je tožbo vložil dne 21. 2. 2007, ko je bil tožbeni zahtevek za vrnitev k toženi stranki upravičen, vendar je podlaga za ugoditev temu zahtevku v času zamudne sodbe sodišča prve stopnje (10. 7. 2007) že prenehala. Tožnik s toženo stranko namreč ni sklenil delovnega razmerja za nedoločen čas, temveč za določen čas, do 8. 4. 2007.

Sodba nº G 5/2008 of Gospodarski oddelek, February 09, 2010

Za postopek odločanja Agencije o posamičnih zadevah se podrejeno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), »če v tem zakonu ni določeno drugače« (drugi odstavek 496. člena ZTFI). Vendar pa v tretjem odstavku 496. člena določa, da »ne glede na drugi odstavek tega člena v postopku odločanja Agencije ni mogoče vložiti izrednih pravnih sredstev«, torej tudi ne zahtevati, da se izpodbijani odločbi Agencije izrečeta za nični (po 279. in 280. členu ZUP).

Sodba nº VIII Ips 184/2009 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Le do vročitve pravnomočne sodbe o vrnitvi na delo oziroma do izteka 8-dnevnega roka za prostovoljno izvršbo je bilo tožniku priznano delovno razmerje že z navedeno sodbo. Ker tožena stranka v navedenem roku tožnika ni pozvala na delo, je moral tožnik nadaljnji obstoj delovnega razmerja upravičiti s pravočasno prisilno izvršbo pravnomočne sodbe. Ker prisilne izvršbe ni predlagal v prekluzivnem zakonskem roku 6 mesecev, je pravico do vrnitve na delo, s tem pa tudi pravico do uveljavitve delovn...

Sodba nº III Ips 149/2007 of Gospodarski oddelek, February 09, 2010

Tožena stranka je s plačilom po izpodbijanih asignacijskih pogodbah sicer prišla do »100 % poplačila svoje terjatve«, medtem ko »je po izdelani začetni stečajni bilanci stečajna masa [stečajne] dolžnice manjša od njenih obveznosti za 50,48 %«. Vendar pa v konkretnem primeru kljub vsemu (glede na ugotovljeno dejansko stanje) ni šlo za oškodovanje stečajnih upnikov, temveč za izpolnitev dvostranske vzajemne pogodbe.

Sodba nº in sklep VIII Ips 497/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Niti dejstvo, da sodišče ni ugotavljalo nezakonitosti izredne odpovedi zgolj iz formalnih razlogov, in niti dejstvo, da je tožena stranka podredno predlagala razvezo pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki so povezani s tožniku očitanimi kršitvami, ki jih sodišče šteje za nedokazane, ne more biti absolutna ovira za odločitev sodišča v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR. Bistvena je zgolj ocena, ali je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče. Pri tem je za delo policista gotovo bistveno, ali m...

Sodba nº VIII Ips 358/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

S sodno poravnavo ni bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato na njeni podlagi tožeča stranka ne more uveljavljati pogodbene kazni v skladu z 29. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.

Sklep nº III Ips 24/2008 of Gospodarski oddelek, February 09, 2010

Primeren kriterij za opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, bi bilo v obravnavanem primeru razmerje med denarno pogodbeno obveznostjo iz naslova vrnitve posojila po sporni posojilni pogodbi, opredeljeno vključno z ničnimi pogodbenimi klavzulami (100 %; to je znesek 62.581,03 EUR), in razliko med to obveznostjo in pogodbeno obveznostjo tožene stranke po sodbi sodišča druge stopnje. Ta razlika namreč izvira iz delne ničnosti pogodbe, ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje...

Sodba nº VIII Ips 383/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Delavec na obrambnem področju nezakonitost prenehanja delovnega razmerja ne more uveljavljati in zahtevati le na splošno, mimo in brez izrecnega izpodbijanja odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru odločbe o prenehanju delovnega razmerja ostanejo v veljavi in učinkujejo kot pravnomočne odločbe.

Sodba nº in sklep VIII Ips 145/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Ker tožena stranka ni zagotovila tožeči stranki, ki je bila invalidka III. kategorije, drugega ustreznega dela oziroma je prenehanje delovnega razmerja utemeljila prav na dejstvu, da tožeči stranki drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, je bilo takšno prenehanje delovnega razmerja v nasprotju z določbami o varstvu zaposlitve delovnih invalidov.

Sodba nº VIII Ips 140/2008 of Delovno-socialni oddelek, February 09, 2010

Pri ugotavljanju možnosti ponudbe zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu je bistveno stanje v času odpovedi in ne morebitne kasnejše spremembe.

February 04, 2010

Sklep nº Cp 2/2010 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Določba 5. točke 70. člena ZPP se ne nanaša na tiste primere, ko je sodnik na pritožbeni stopnji že sodeloval pri odločanju v predmetni zadevi, ne glede na to, ali je predmet odločanja vsebinske ali procesne narave, in ko je zadeva ponovno predložena v pritožbi postopek.

Sklep nº I R 7/2010 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Za izvršbo z več izvršilnimi sredstvi ali predmeti, med katerimi je kot prvo sredstvo predlagan rubež premičnin brez navedbe, kje se nahajajo, je krajevno pristojnost sodišče po dolžnikovem prebivališču ob upoštevanju navedb v predlogu za izvršbo, četudi je hkrati predlagana tudi izvršba na deležu družbenika v družbi.

Sklep nº II DoR 198/2009 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

Sklep nº II DoR 106/2009 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Ker predlagatelj v ugovoru ni zatrjeval niti, da bi bila taksa že plačana, niti da bi sodišče takso napačno odmerilo, marveč predlaga vsebinsko obravnavanje predloga za dopustitev revizije, ugovor ni dovoljen.

Sodba nº II Ips 396/2008 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Ker terjatve tožeče stranke še ni izpolnil ne toženec niti družba S. d.o.o. v stečaju – torej nobeden od obeh solidarnih zavezancev, obveznost ni prenehala in je zato brez slehernega pomena tudi toženčevo sklicevanje na izvršilni postopek, v katerem tožeča stranka (neuspešno) izterjuje isti dolg od glavnega dolžnika, in njegova bojazen pred ustvaritvijo dveh izvršilnih naslovov za isto terjatev. Izpolnitev obveznosti enega od solidarnih dolžnikov ima za posledico, da so zaradi prenehanja obve...

Sklep nº II DoR 166/2009 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Tožnik v predlogu ni navedel, kolikšen del odločitve o določeni preživnini sploh izpodbija, z izostankom te opredelitve pa je onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi predloga za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP

Sklep nº II DoR 168/2009, enako tudi II DoR 14/2010, II DoR 274/2009 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Stranka predlogu za dopustitev revizije ni priložila izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, zato predlog ni popoln.

Sodba nº II Ips 177/2008 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Ker je bila E. d.o.o. med postopkom na prvi stopnji izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti zaradi neusklajenosti z določbami ZGD, sta toženca pasivno legitimirana na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod. Tožba je bila pravočasna, saj je bila vložena že pred izbrisom E. d.o.o. iz sodnega registra.

Sodba nº II Ips 838/2009 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Ker je bila tožena stranka na narok 25.11.2008 vabljena pravilno, vročitev vabila pa je izkazana v spisu, kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni izkazana, saj je imelo sodišče utemeljen razlog, da zasliši le eno stranko (258. člen ZPP).

Sodba nº II Ips 443/2008 of Civilni oddelek, February 04, 2010

V razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ v korist samo enega od njiju. Za to presojo namreč ne more biti odločilna cena (tržna ali kakšna drugačna), po kateri je bilo stanovanje kupljeno, niti vprašanje kdo od partnerjev je formalni pridobitelj.

Sodba nº II Ips 366/2008 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Tožnik je ponovno vložil tožbo na enaki pravni in dejanski podlagi kot prvič. Sodišči sta pravilno uporabili prvi odstavek 366. člena OZ in šteli, da se zastaranje ni pretrgalo, ker je v postopku prišlo do umika tožbe. Pri tem ni pomembno ali je tožnik sam umaknil tožbo ali pa le v zakonsko določenem času ni predlagal nadaljevanja postopka in je nastopila pravna fikcija, da je tožnik tožbo umaknil.

Sklep nº Cp 1/2010 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Pritožničino zavzemanje za presojo po kazenskopravnih merilih tudi v primeru tako imenovanega redovnega kaznovanja je neutemeljeno, saj objektivna žaljivost spričo določbe prvega odstavka 109. člena ZPP zanj povsem zadošča.

Sklep nº II Ips 36/2010 of Civilni oddelek, February 04, 2010

Sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po ZDZdr pomeni odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena URS. Za izrek ukrepa morajo biti ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno ogrožanje naravnih dobrin, določenih v zakonu, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Neizogibnost ukrepa lahko utemeljujejo le okoliščine, na podlagi katerih je sodišče sklepal...

February 03, 2010

Sklep nº VIII DoR 104/2009-3 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Različna praksa sodišč prve stopnje ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče dopustiti revizijo.

Sklep nº VIII DoR 115/2009-3 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Ker pravilnost odločitve sodišča druge stopnje ni odvisna od vprašanj, ki jih v predlogu za dopustitev revizije izpostavlja tožnik, pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Sklep nº VIII DoR 43/2009-3 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Vprašanje pravne narave božičnice in vprašanje upravičenosti do tega prejemka tistih delavcev, ki jim je delovno razmerje med letom prenehalo, je ob neusklajeni sodni praksi sodišča druge stopnje pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

Sklep nº VIII DoR 6/2010-3 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Enako stališče je sodišče druge stopnje zavzelo tudi v tem sporu.

Sklep nº VIII DoR 129/2009-3, enako tudi VIII DoR 89/2009-4, VIII DoR 93/2009-4, VIII DoR 110/2009-4, VIII DoR 111/2009-4, VIII DoR 112/2009-4 in VIII DoR 113/2009-4 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Ker glede izpodbijanega dela, ki se nanaša na zamudne obresti, ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, glede izpodbijanja uporabe 204. člena ZDR pa tožena stranka ni ravnala po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.

Sklep nº VIII DoR 37/2009-4 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Ali se za poškodbo na službeni poti šteje tudi poškodba, ki ni neposredno povezana z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan, je pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, saj je z njim povezana vrsta pravic delavcev oziroma zavarovancev.

Sklep nº VIII DoR 40/2009-6 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Predlog za dopustitev revizije se zavrže, ker predlagatelj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja oziroma pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni povedal, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.

Sklep nº VIII DoR 96/2009 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Vprašanje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja poklicnih gasilcev je pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na večje število delavcev, ki poklicno opravljajo gasilsko službo. Prav tako je pravno pomembno, da so glede pravic iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja poklicni gasilci, zaposleni v gospodarskih družbah, izenačeni s poklicnimi gasilci v ustreznih javnih zavodih.

Sklep nº VIII DoR 107/2009 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Na podlagi navedb tožnika v predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotavlja, da ne obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP.

Sklep nº VIII DoR 69/2009-5 of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Predlog za dopustitev revizije se zavrže, ker predlagatelj ni navedel niti zakaj je sodišče posamezna vprašanja rešilo nezakonito niti ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost po njegovem spornih vprašanj.

Sklep nº VIII DoR 49/2009-4, enako tudi VIII DoR 109/2009-4 in VIII DoR 121/2009-3. of Delovno-socialni oddelek, February 03, 2010

Vrhovno sodišče je že odločalo o več podobnih sporih in zavrnilo revizije tožene stranke zoper pravnomočne odločitve, s katerimi je bilo enakim zahtevkom tožnikov ugodeno iz enakih razlogov kot v tej zadevi. Pri tem se je opredelilo tudi do pravnih vprašanj, ki jih tožena stranka navaja kot tista pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi bilo treba revizijo dopustiti.

ver las páginas en versión mobile | web

ver las páginas en versión mobile | web

© Copyright 2017, vLex. All Rights Reserved.

Contents in vLex Slovenia

Explore vLex

For Professionals

For Partners